toga odbora tam dežurajo vsak dan od devete do osemnajste ure. . r^?,rrrf I M«.........tehnični podpori hiranja podpisov^ £ en,a«v pmft* i Na vrsti so določbe o sindikatu Pogajanju o prenovljeni splošni kolektivni pogodbi se bodo jutri na-“aIjevala. Kot nam je povedal Gregor Miklič, bodo najprej obravnavali štiri člene, ki zadevajo položaj sindikata v podjetjih. Pogledi na to vprašanje so zelo vsaksebi; delodajalska stran skuša sindikate iz podjetij izriniti, ti pa hočejo ohranili sedanje pozicije. Delodajalci svojo zahtevo utemeljujejo z novouvedenim soupravljanjem, sindikalisti pa zatrjujejo, da lahko soupravljanje v podjetjih uveljavljajo le oni. Ko bodo člene o sindikatu »odkljukali«, bodo začeli obravnavati tarifni del.Ta bo verjetno še zahtevnejši, saj delodajalci težijo k ukinitvi številnih dodatkov ali vsaj k njihovemu ve- likemu znižanju. Milena Sitar, sekretarka območne organizacije ZSSS za Gorenjsko: Delavcem, ki si sami nočejo pomagati, ne more pomagati niti sindikat strani Anton Turšič in njegova pravica V ^ m * m?- ;: in •':v: . organizacij » mn s <'>'t' ym ; ■ s ■ .ri . : S;? ' A ■■■ il ■ Tri leta brez plače stran 8 Skei krepi sodelovanje z avstrijskimi in madžarskimi kovinarji. Predsednika obeh sosednjih sindikatov sta med drugim obiskala Revoz, kjer sta si oaledala tudi Bivši direktor Plamena iz Krope Sašo Jevšnik je upravljal- | cem dolgo dokazoval, da to podjetje iz sestave Slovenskih železarn | posluje pozitivno. Šele po njegovem odhodu je novi direktor | Marjan Korinšek s pomočjo računskih strokovnjakov dokazal, | daje Plamen globoko pod vodo. To na svoji koži najbolj občutijo | zaposleni, ki čakajo na zamujene januarske plače. Zaradi tega j so ta teden začeli stavkati. Ker jim je Alojz Vrečko, predsed- f nik koncerna Slovenskih železarn, za četrtek obljubil izplačilo | plače, so se vrnili na delo. Kot nam je povedal predsednik sta- | | vkovnega odbora in Skei Plamena Bojan Gašperšič, bodo na | odgovor o prihodnosti podjetja čakali še do torka. Program Slovenskih železarn predvideva združitev Plamena in Tovila iz Ljubljane. Ker leTovil posluje uspešno, njegovi delavci nasprotujejo selitvi proizvodnje in svoji premestitvi S! v Kropo. Zaradi tega so že napovedali stavko. Rešitev težav | v Kropi je menda zelo blizu. Banke, ki naj bi dale denar za | plače zaposlenih v Plamenu, verjetno računajo, da se bodo | poplačale s prodajoTbvilovih objektov in zemljišč v Ljubljani. | | ^aties so delodajalci dobili j (;°v?8a predsednika Jožeta Biliča. Kot je znano, je njegov j i^dtiodnik Miran Goslar od- j stopil zaradinestrinjanja s po-| 'hko Jožka Čuka, predsednika | ?0spodarske zbornice, kot jo ji | ^Uveljavil pri odpovedi sploš- č' j ne kolektivne pogodbe za go- lii I sP°darstvo. Novoizvoljenemu j, ^ Predsedniku delodajalcev, ki 41 j yrsto let uspešno vodi Go- \\ j čestitamo.Pričakujemo, ! .a bo uspešno vodil tudi de-ce, vendar ne na račun j lodajal ^Pravic zaposlenih. uepravje vi s sneg po dolinah skopnel že pred časom, se || zimske gL sindikalne igre nadaljujejo. Tokrat so na Sorici tekmovali gradbinci, ki so razmišljali tudi o novi kolektivni strani 10 mulmm Delavci morajo temeljito premisliti, kaj podpisujejo Delavci Metke proti tulemo iastriiko Začetek razčiščevanja v Nami Dohodnina - Kako uveljaviti olajšave 13. marca 1997 SFMM DNI V SINDIK ATIH | Milena Sitar, sekretarka Območne organizacije ZSSS za Gorenjsko DELAVCEM, KI Sl SAMI NOČEJO POMAGATI, NE MORE POMAGATI NITI SINDIKAT Z Mileno Sitar smo se pogovarjali o najtežjih problemih delavcev na Gorenjskem. Povedala je, daje najhuje vTržiču, kjer so zelo blizu ustanovitve javne kuhinje. Hudo je tudi zaposlenim v podjetjih, ki so že bila v stečaju, zdaj pa se delavci bolj bojijo za delo, kot so se pripravljeni bojevati za pravice po kolektivnih pogodbah. Naša sogovornica želi, da bi se utrdili odnosi s Svetom kranjskih sindikatov, saj bi bili združeni po njenem mnenju veliko močnejši. pa jo je obvestil, da upravni odbor Milena Sitar ugotavlja, da so stavki ni priznal legitimnosti in na Gorenjskem območju daleč je zato od zaposlenih zahteval, najbolj prizadeta podjetja iz naj nadomestijo izgubljene ure. Tržiča. Zlit je v stečaju, 150 de-Obveščen je tudi, da zoper sin- lavcev pa dela za stečaj nega upra- dikat ne bodo ukrepali, od- vitelja po pogodbi za določen čas. škodnino bodo uveljavljali le od Ker niso dobili dela regresa za posameznika. zadnji dve leti, so zaposleni zelo Gorenjska organizacija ZSSS ima danes od 22 do 30.000 članov. Zaradi zmede na organizacijskem področju je točno število za Mileno zelo težko vprašanje. Največja neznanka so člani na območju občine Kranj. Kar tretjina članov Sveta kranjskih sindikatov je namreč povezana tudi v ZSSS, skoraj toliko članstva pa se povezuje le v sindikate dejavnosti iz sestave ZSSS. Na Gorenjskem deluje devet območnih odborov sindikatov dejavnosti, za katere skrbijo le trije profesionalni sekretarji. Bogo Košnik, ki poleg Skei in sindikalne pisarne v Radovljici »pokriva« še gostinstvo, se bo kmal u upokoj i 1. Anton Stražišar »pokriva« poleg sindikalne pisarne na Jesenicah še KNG, gradbeništvo in komunalo. Tajniške posle opravlja Jože Drabik, ki je zaposlen le za določen delovni čas. Računovodkinja, kije tudi socialna delavka pa dela v Tržiču, vendar le za polovični delovni čas. Milena Sitar, ki vodi delo območne organizacije, skrbi še za tekstilce, ki imajo tudi zelo veliko problemov, poleg tega pa tudi za trgovce, lesarje, gozdarje in kmetijce^ Poleg v Škofji Loki, kjer je sedež območja, imajo sindikalne pisarne še v Radovljici, Tržiču in na Jesenicah. V Škofji Loki dela zanje tudi pravnica Milena Uršič, ki pokriva tudi potrebe članstva iz Kranja. Na Jesenicah in v Radovljici dela za ZSSS po pogodbi odvetnik Zdravko Rus, vTržiču pa pravnica Marinka Rotar. Pravnici sta članom na razpolago med delovnim časom, odvetnik pa le med uradnimi urami. Sitarjeva ugotavlja, daje sedaj največ problemov v kovinski in elektroindustriji, kije locirana zlasti v zgornjesavski dolini. Gre za bivšo Železarno Jesenice, Verigo z Lesc in Plamen iz Krope. Članstvo je tam navajeno, da mu pomaga sekretar iz pisarne v Radovljici. Sitarjeva zato želi, da bi Košnikovo delo prevzel kdo iz tega dela Gorenjske, ki bi imel tudi visoko izobrazbo. V BPT zelo škriplje Sedaj je veliko težav tudi v BPT izTržiča, kije pred leti že bila v stečaju. Ker niso dobili januarskih plač pred koncem februarja, kar je zadnji rok za izplačilo, so se delavci BPT prejšnji petek odločili, da bodo v ponedeljek začeli stavkali. Direktor jih je potem prek oglasnih desk obvestil, da bodo plače v sredo. Sindikat je stavko prekinil v torek ob 10.30 uri, ker za njeno nadaljevanje ni glasovalo dovolj zaposlenih. Ker je bil predsednik sindikataPavel Stefe med stavko odsoten, gaje nadomeščal sindikalni zaupnik Senad Golubovič. Zaposleni so v sredo plačo res dobili. Predstavniki stavkovnega odbora so sodelovali tudi na seji upravnega odbora, kjer so predstavili stavkovne zahteve. Poleg januarskih plač so zahtevali še neizplačan del regresa za lansko leto, prejeli so namreč le45.000 tolarjev bonov za blago, ki ga proizvajajo v BPT. Prav tako so zahtevali odstop direktorja, ki je lani sam obljubil, da bo, če poslovanje BPT do junija ne bo postalo pozitivno, odšel. Sitarjeva, kije na seji sodelovala kot zunanja zaupnica sindikata, je predlagala sklenitev novega socialnega sporazuma med vodstvom in sindikatom podjetja. Prejšnji s po raz u m j en a m reč potekel že leta 1994. Člani upravnega odbora so sindikalistom povedali, da pričakujejo razumevanje zaradi likvidnostnih težav v podjetju. Glede na očitke, da stvka ni bilo pravočasno napobe-danajim je Sitarjeva dejala, naj stavko razumejo kot opozorilo, saj plače ne le da kasnijo, so tudi deset odstotkov nižje od določenih s kolektivno pogodbo. Predsednik upravnega odbora je še dejal, da bodo ob sprejemanju zaključnega računa za lansko leto verjetno »rezi«. Sindikalistom je obljubil, da se bo z njimi še sestal. Zapisnika tega sestanka Sitarjeva še ni dobila. Golubovič Milena Sitar, sekretarka gorenjske območne organizacije ZSSS, je po poklicu prosvetna delavka. V sindikat je prišla pred desetimi leti. Sekretarka območne organizacije pa je postala predlani, ko je s te funkcije odšel Sandi Bartol. V Zlitu ni nič boljše Sitarjeva se spominja, da so po stečaju BPT vsi zaposleni odšli na zavod. Tistim, ki so delali naprej, pa je podjetje mesečno plačevalo le po 100 mark. Ker prodajajo tudi elektriko iz svoje elektrarne, delavci ne morejo razumeti, da podjetje nima dovolj denarja za plače in druge pravice po kolektivni pogodbi. Številni zaposleni, med njimi je tudi predsednik sindikata, soji povedali, da ne zaslužijo niti za preživetje, zaradi zamikov izplačil pa odpovedujejo celo malico svojih šolajočih se otrok. Nekdanje Sukno iz Zapuž propada »sto na uro«, ugotavlja Sitarjeva. Rezultati vAlmiri niso najboljši, vendar zaenkrat nekako gre. Boljše gre nekaj več kot 200 delavcem blejskihVezenin. Podjetje, ki je nastalo po prisilni poravnavi, je nekaj časa vodil kar lastnik, zdaj pa ima novega direktorja, Ljuba Majcna. nezadovoljni. Stečajni upravitelj Matija Majcen Roblek - to vlogo je opravljal že v BPT, kjer je zdaj v upravnem odboru - nezadovoljnežem pravi, da bodo, če bodo zahtevali preveč, tovarno pač morali zapreti. Sitaijevameni, daje tekoče poslovanje Zlita pozitivno. Kolektivna pogodba velja tudi za zaposlene pri stečajnem upravitelju. Še posebej zato, ker morajo zelo garati in delati tudi nadure. Obveščena pa je tudi o pritiskih bank na stečajnega upravitelja. Ker bi svoje terjatve rade poplačale, želijo tovarno čimprej prodati. Sitarjeva se skupaj z delavci zaveda, daje mogoče za tovarno, ki dela, iztržiti bistveno več kot za zaprto. Delavci so po njenem mnenju zelo razdvojeni, eni bi radi pritisnili na poslovodstvo, da bi jim izplačevalo vse po kolektivni pogodbi, drugi pa se zadovoljijo s skromnim zaslužkom. Položaj vTržiču je težak tako, da so se decembra pogovarjali o odprtju javne kuhinje v tem me- ililll NAROČILNICA Naročamo...... izvod(ov) Delavske enotnosti.Časopis pošiljajte na naslov: ...... g 1 .................................................................................. ® 1 I I Plačnik teh izvodov je: ■i ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••' i Naročnino bomo plačevali vsake tri mesece. „ Posamezna številka stane 150 tolarjev. Za naročnika: ............................................ : sssss sss« sssss S888S88 m» m® sssss sssiis ssbss s&ssi sbb?« m® man i Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije Izdaja Svet ZSSS, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 310-760 • V.d.odgo-vornegaurednikaFrančekKavčič, tel. 13-16-163 • Naročnina 13-10-033, int. 272 • Posamezna števi-I Ika stane 150 tolarjev • Žiro račun 50101-678-47511 • Tisk: Dnevnik, Ljubljana, Kopitarjeva 6 stu. Sindikalni zaupniki so menili, da bi to bila sprejemljiva rešitev. Po njihovem mnenju bi lahko še žive tovarne to kuhinjo deloma financirale, saj so se »znebile« kar velikega števila delavcev. Nama nima sreče z direktorji Problemi niso le v industriji, ampak tudi v trgovini. Večina podjetij te dejavnosti sicer posluje uspešno, med Jistimi, ki pa ne, je tudi Nama iz Škofje Loke. Sitarjeva ugotavlja, da zaposleni v njej nimajo sreče z direktorji. Ti delavce le odpuščajo, prostore in dele programov pa prodajajo ali dajejo v najem. Rezultati pa se vseeno slabšajo. Iz Name zato odhajajo še preostali dobri kadri. Mileni Sitar se ne zdi prav, da odhajajo delavci in delavke na zavod že z 48 leti, da bi tam po petih letih dočakali pokojnino. Naša sogovornica opozarja še na problematiko zaposlenih pri zasebnikih. Zlasti pri novih delodajalcih se delavci neradi organizirajo v sindikat; če pa se že, pred delodajalci to skrivajo.Tako ravnajo, ker so pripravljeni delati za vsako ceno. Novi podjetniki pa na njihov račun hitro bogatijo. Takšni nezaščiteni delavci pridejo na sindikat praviloma šele takrat, ko je za zaščito prepozno, pravi Milena. Poleg tega ugotavlja, da inšpekcije in davčni organi iznajdljivim podjetnikom niso kos. Sitarjevaje prepričana, da mora sindikat delavce pri zasebnih delodajalcih čimbolj osvestiti o njihovih pravicah. Če si sami ne bodo hoteli pomagati, jim namreč tudi sindikat ne bo mogel. Da bi pri tem uspeli, pa se morajo sindikalisti vživeti v položaj delavcev, ki nimajo druge izbire, kot jim jo ponujajo takšni brezobzirni delodajalci. Za zaključek sva z Mileno Sitar spregovorila še o sindikalni konkurenci in utrjevanju Svobodnih sindikatov. »S Svetom kranjskih sindikatov sodelujemo dobro, zlasti ko gre za kolektivne pogodbe podjetij, svete delavcev, izobraževanje. S KNSS Neodvisnost pa je nekaj več konkurence. Ob stavki v Suk-nu sva s Koseljevo dobro sodelovali. Prevečkrat naše člane, ko jih nagovarjajo, da bi prestopili k njim, zavajajo. Prepričana pa sem, da bi bilo za članstvo boljše, če bi predvsem s Svetom Kranjskih sindikatov še bolje sodelovali. Skupaj bi bili nedvomno močnejši, saj bi njihova močna pravna služba našo stroko zelo okrepila.« Tako meni Milena Sitar, ki tudi želi, da bi območna organizacija ZSSS za Gorenjsko obdržala sedanje število profesionalnih kadrov in tudi mrežo sindikalnih pisarn. Franček Kavčič Ganljiva skrb za denacionalizacijske upravičence Gospod Vinko Krizmanič, katerega glavna zadolžitev v Metalki je skrb za denacionalizirane objekte, trdi, da članek v DE pod gornjim naslovom temelji na neresnici. Gremo kar k stvari. Ko pravi, da je streha zamakala in da je bilo blago izpostavljeno dežju, to sicer drži za del stavbe, vendar prav v delu objekta, kjer je bila slika posneta, ni nobenega blaga, ki bi mu dež. lahko huje škodoval. Če je bilo s posegom seznanjeno vodstvo podjetja, kako da o tem nista nič vedela generalni direktor in pomočnik za maloprodajo? Kdo je potem to vodstvo? To se je dogajalo 7.2. 1997, o številki 17000 mark najemnine pa je govoril generalni direktor na ustanovni seji sveta delavcev 6. 2.1997, torej dan pred tem. Kdo torej laže, če je že gospod Krizmanič tako resnicoljuben. Če je denacionalizacijskih upravičencev več in se v silni medsebojni ljubezni ne morejo sporazumeti koliko komu, je to sicer trenutno voda na Metalkin mlin, ven- dar pa bo najemnino brez dvoma treba kaj hitro plačati z obrestmi vred, če zakon o denacionalizaciji, kot kaže, po zaslugi Združene liste in ne g. Krizmaniča ne bo razveljavljen. Pa še to. “Lastnica, ki ni nikakršna lastnica", je ga. Valenčičeva, katere pravni zastopnik je dosedanji državni sekretar za privatizacijo dr. Edo Pirkmajer, kar je g. Križmaniču še kako dobro znano. Kar se tiče pisanja o skrbi za objekte, za katere je vložen denacionalizacijski zahtevek, kar naj bi počeli kot dobri gospodarji, moram reči, da je to približno takt) kot ravnanje kapitana rušilca Zagreb, ki je kot dober gospodar skušal poskrbeti, da bi gcl predali nepoškodovanega z vso oprema in oborožitvijo. Če bi ravnali res kot dobri gospodarji, ne bi dopustili, da je odprtemu dežju izpostavljeno blaga že dolga leta na najbolj neprimernem mestu, pa čeprav bi ga lahko zaščitili z. minimalnimi stroški v primerjavi s tistim, za kar z lopato zmečemo stran na kupe denarja. Pa če se vrnem še malo nazaj, ker vsa ta zgodba ima predzgodovino. Tudi če ne bi bilo res, kar sem napisal, se je treba vprašati, kako je kaj z informiranjem v Metalki, če z vsem tem ne bi bil seznanjen kot sindikalni zaupnik in član sveta delavcev. Sicer mi tega ne bi bilo treba napisati, ker ni me bi bilo treba razkrivati indentitete, saj me k temu ne more nihče prisiliti, vendar mi g. Križmanih že ne bo očital strahopetnosti, kakor je pred časom on sam ravnal - če je potrebno, bom že povedal kdaj in kako! Časa bo še očitno zadosti. Mimogrede pa mu lahko še sFki kapitala pretijo, da bodo e lZyo^ni° prenesli v Ukrajino ali kakšno dru-° urzavo, kjer je cena dela še nižja. Seveda se ^godba tudi v Ukrajini ne konča. V zvezi s tem J' nas obstaja anekdota, kako sije neki nemško- 'carski menedžer zamislil idealno podjetje: Pravo bi imelo v letalu, proizvodja pa bi bila organizirana na ladjah, ki bi ob izplačilnih dnevih aplule v teritorialne vode tiste države, kjer bi 1 a tisti mesec cena dela najnižja.” kapitalizem ima več obrazov ^ Neugebauer je poudaril, da kapitalizem danes svetu nima samo ene oblike, pač pa se srečujemo različnimi njegovimi tipi. Oblika kapitalizma Posamezni državi je v veliki meri odvisna od tin'^00^1 sm^'^atov. ^ zahodni Evropi poznamo P kapitalizma, ki mu lahko rečemo tudi social-tj ,aP'talizem. Zanj so značilni močni sindika-(U 1 Se borijo za uresničevanje in spoštovanje vč1Vs^ih pravic.Takšen kapitalizem imamo tudi Je ^Hjciji. Pravo nasprotje socialnega kapitalizma jikl^aaicnovani ameriški, kjer so sindikati izredno stotko h'* C je v*tUučenih samo okoli osem od-cia s de'avcev. Ža ta tip kapitalizma je značilno, IVelik ^[av'ce delavcev slabo zavarovane, daje lavrp?, b^zPosclnih in daje socialni položaj de- obrv lda Slncilkalne voditelje celo ubijali. Skratka, v lka kapitalizma v vsaki posamezni državi je I |u.e. lki meri odvisna od tega, kako uspešno de-'av 1° s*nd'kati m kako uspešni so v boju za de-p e Pravice,” je dejal Neugebauer. Zac" bese^a*1 Neugebauerja smo priče globali-zna^3 SVetovnega gospodarstva, za katero je cja|Cl na yelika brezposelnost. “Po razpadu so-C-ic v svetu tri milijarde brezposelnih, ki delo Pravijen' za vsakdanji kruh poprijeti za vsako Prid ne da bi P°Prej Povprašali za plačilo. To s fes Izkoriščajo lastniki kapitala. Kapital da-dr^a izigrava več med seboj samo delavcev v pi ■ Vafl Evropske unije, temveč v celotni Evro-dei svetu- Včasih so denimo lastniki kapitala projVcem v Nemčiji pretili, da bodo prenesli pa ..Zv°dnjo v druge države v Evropski uniji, danes i 'P Vozijo s prenosom proizvodnje v srednje-j kont?hodnoevroPske države ali celo na druge | b0 'neKnte-V sindikatih se moramo zavedati, da 0 bitko za delavske pravice na celi črti iz- gubili, če se bomo s tem sprijaznili. Mnogi menedžerji bi radi preselili proizvodnjo v tiste države, kjer je delovna sila najcenejša, sindikati pa najbolj pohlevni.Ta miselnost seje, žal, marsikje preselila že tudi v politiko,” je dejal Neugebauer. V Nemčiji je 4,5 milijona brezposelnih Nato je predsednik IG Metalla za Bavarsko spregovoril o gospodarskih in političnih razmerah, v katerih delujejo sindikati v Nemčiji. Po njegovih besedah je bilo ob nastopu Kohlove vlade leta 1982 v Nemčiji dva milijona brezposelnih, davki so bili za 10 odstotkov nižji kot danes, prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje pa 5 odstotkov nižji. Sedaj je v Nemčiji 4,5 milijona brezposelnih, socialne razmere, v katerih živijo delavci, pa so veliko slabše kot pred 14 leti. “Vladaje vse restrikcije opravičevala s prizadevanji za zmanjšanje brezposelnosti in za povečanje delovnih mest, vendar se to ni zgodilo,” je dejal Neugebauer. Kakor je povedal Neugebauer, sodelavci v Nemčiji od leta 1982 do danes doživeli veliko sprememb, s katerimi so se poslabšali pogoji zavarovanja za primer brezposelnosti ter zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, veliko pa je bilo tudi poskusov za tovrstne spremembe, ki jih zaradi organiziranega odpora sindikata predlagatelji niso uspeli uveljaviti. “Kljub temu, da so se pravice delavcev zmanjšale, so problemi na področju brezposelnosti ter zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja v Nemčiji čedalje večji,” je poudaril Neugebauer. “Za to niso krivi oziroma odgovorni delavci v Nemčiji, saj niso iz leta v leto bolj leni, pač pa neučinkovita gospodarska politika, ki dopušča tako veliko nezaposlenost. Štiri milijone in pol brezposelnih stane nemško gospodarstvo letno 120 milijard mark. Če nam števila brezposelnih ne bo uspelo zmanjšati, bo gospodarstvo še naprej prisiljeno investirati v socialno varnost brezposelnih (trenutno je to največja investicija v Nemčiji), gospodarske razmere pa bodo iz leta v leto slabše.” prav posebej pa je delavce razburil predlog, da bi v času bolezni prejemali samo 80-odstotno nadomestilo plače in ne 100-odstotnega kot doslej. Poleg tega je vlada predlagala zmanjšanje tudi cele vrste drugih delavskih pravic. Na osnovi vladnega programa so delodajalci 1. oktobra kljub podpisanim tarifnim pogodbam enostransko zmanjšali boleznine s 100 na 80 odstotkov plače. Zaradi tega so se odnosi med delodajalci in delavci zelo zaostrili, saj imajo v Nemčiji tarifne pogodbe veljavo zakona. Delodajalci so torej zavestno in načrtno kršili tarifne pogodbe. Najhuje pa je, da so pri tem uživali celo podporo nekaterih politikov in medijev. Če bi sindikat IG Metali pozval delavce, naj kršijo tarifne pogodbe, bi nastal v politiki in medijih pravi vik in krik.” Z demonstracijami za delavske pravice Sindikati so na to odgovorili z demonstracijami v Bonnu, ki se jih je udeležilo 350.000 delavcev. Četrtega novembra je začel proteste IG Metali, kije organiziral skupno osem množičnih demonstracij in zborovanj, na katerih seje zbralo po 150.000 delavcev. “Napovedali smo, da se bo začel marca in aprila 1997 pravi sindikalni boj, če delodajalci ne bodo spoštovali pravic iz starih tarifnih pogodb. Pri tem nismo mislili več samo na sindikalni boj za nekaj odstotkov višje plače, temveč za pravi družbeno-politični spor z delodajalci na celotni fronti,” je dejal Neugebauer. Nemški delavci bodo lahko po novem šli v pokoj šele s 67 leti Lani septembra je nemška vlada predstavila novi program za oživitev gospodarske rasti in povečanje števila delovnih mest, ki pa po mnenju predsednika IG Metalla za Bavarsko ni dober. Vladaje predlagala, naj se meja za starostno upokojitev pri moških premakne s 65 na 67 let, pri ženskah pa iz 60 na 65 let. Prav tako je predlagala, da bi se nadomestila za brezposelnost zmanjšala za tri odstotke. Predlagala je tudi manjšo zaščito delavcev pred odpovedjo delovnega razmerja. Po predlogu bi lahko delodajalec, ki ima manj kot 20 zaposlenih, dal delavcu enodnevni odpovedni rok. Tako bi ponovno uvedli mezdno delo za en dan, ki smo ga v Nemčiji po zaslugi sindikalnega boja ukinili že pred 100 leti,” je dejal Neugebauer. “Se Werner Neugebauer: Sindikat se lahko uspešno bori za delavske pravice, samo če je močan - vse drugo je beračenje! “Ko so delodajalci spoznali, da smo se zmanjšanju delavskih pravic resno in odločno uprli in da mislimo iti v bitki za delavske pravice do konca, so popustili. Konec lanskega decembra smo sklenili novo tarifno pogodbo. V njej smo ohranili veliko pravic. Tako so se plače za 1997 leto povečale za 1,5 odstotka, v letu 1998 pa se bodo povečale za 2,5 odstotka. Do leta 2001 bodo delavci v času bolezni prejemali 100-odstotna nadomestila plač. V tarifni pogodbi smo ohranili tudi višino trinajste plače. Za vajence nam je uspelo doseči, da jih je delodajalec dolžan po izteku vajenške dobe zaposliti še najmanj za šest mesecev. Dogovorili smo se tudi za ugodnejše pogoje za predčasno upokojitev. Prav tako smo se uspeli dogovoriti, da delodajalci ne smejo enostransko posegati v tarifno pogodbo. Vse to nam je uspelo, ker smo v praksi dokazali, da smo sindikalisti enotni in močni in da smo se sposobni boriti za pravice delavcev. Ni pa nam uspelo preprečiti dviga starostne dobe za upokojitev kakor tudi ne zmanjšanja nadomestila za čas brezposelnosti. To so vprašanja, ki jih rešuje zvezni parlament z zakonom. Zato smo delavcem povedali, da so to vprašanja, kijih vsi skupaj rešujemo na volitvah, ko se odločamo, kateri stranki bomo dali svoj glas,” je dejal Neugebauer. Delavci v primežu davčne politike Po Neugebauerjevih besedah si nemška vlada še naprej prizadeva za zmanjšanje pravic delavcev. Ravnokar potekajo razprave o tem, da bi na eni strani zamrznili prispevke delodajalcev za zdravstveno zavarovanje, hkrati pa naj bi se zvišali prispevki, kijih morajo plačevati delojemalci. Na področju zdravstva naj bi se zmanjšala solidarnost. Prav tako potekajo razprave o obdavčitvi pokojnin, premožnejši sloji prebivalstva pa naj bi plačevali manjše davke. Minimalno naj bi se znižali tudi davki za delojemalce, vendar naj bi bilo po novem obdavčeno tudi delo ob nedeljah in praznikih.Tako bi delavec v avtomobilski industriji, ki ima povprečno plačo, dobil mesečno 400 mark manjšo plačo kot doslej. “Vse te spremembe vlada izvaja pod geslom: za nova delovna mesta. Vendar pa menim, da se število delovnih mest zaradi tega ne bo povečalo. Naj navedem samo primer. Doslej so imeli zavarovanci pod določenimi pogoji pravico do štiritedenskega okrevanja v zdravilišču. Sedaj nameravajo to pravico zmanjšati na tri tedne. Zaradi tega bo samo v zdraviliščih na Bavarskem 15.000 trajno presežnih delavcev.” “Vse kaže, da želijo nekateri politični krogi v Nemčiji ustvariti nov tip kapitalizma, v katerem bodo sindikati bolj šibki kot danes. Zato moramo sindikalisti delavcem povedati, da ne bodo ohranili svojih pravic, če se ne bomo vsi skupaj zanje borili in če ne bomo aktivni,” je dejal Wer-ner Neugebauer. Obseg delavskih pravic je odvisen od moči sindikata Da bi bili sindikati v prizadevanjih za delavske pravice čim močnejši, so se v Nemčiji v zadnjem času nekateri sindikati združili. Število zaposlenih v nekaterih panogah seje tako zmanjšalo, da se je moral njihov sindikat združiti s kakšnim večjim, sicer ne bi imel več dovolj moči. To po Neugebauerjevih besedah ni bilo lahko, bilo pa je nujno. “V boju za delavske pravice velja nekaj samo moč, ki jo sindikat mora imeti, če hoče biti v tej bitki uspešen. Vse drugo je beračenje,” je bil kategoričen predsednik IG Metalla za Bavarsko. “Zavedati pa se moramo, da so lahko sindikati močni samo, če sodelujejo tudi na mednarodnem področju. Kako naj bo v današnjih pogojih močan IG Metali na Bavarskem, če ne bi bili močni tudi sindikati v Franciji, Italiji, Sloveniji, na Češkem in v drugih državah? Moramo se dogovarjati in si vzajemno pomagati ter se vsi skupaj boriti za večje pravice delavcev in za višje standarde. Tudi zaradi tega je pomembno sodelovanje med IG Metallom in Skei,” je sklenil Werner Neugebauer. Politika za sinkaliste ne sme biti tabu Predsedniki osnovnih organizacij Skei s Koroške so gostu postavili veliko vprašanj. Zlasti jih je zanimalo, kakšne pravice imajo delavci v Nemčiji, koliko članarine plačujejo, kako se članarina deli, kako delujejo sindikati, pa tudi, ali se sindikalni funkcionarji ukvarjajo s politiko. V zvezi z zadnjim vprašanjem je Neugebauer povedal, daje v nemških deželnih in zveznem parlamentu veliko poslancev, ki so člani sindikata, poleg tega pa je bilo za poslance na vseh ravneh izvoljenih tudi več deset profesionalnih sindikalnih funkcionarjev. Skratka, za uveljavitev pravic delavcev se nemški sindikalisti borijo tudi preko političnih strank in v parlamentih na vseh ravneh. Tomaž Kšela 13. marca 1997 SKEI UTRJUJE ODNOSE Z AVSTRIJSKIMI IN MADŽARSKIMI KOVINARJI Ta teden sta Slovenijo obiskala predsednik avstrijskih kovinarjev (GMBE) Rudolf Niir-nberger in madžarskih kovinarjev (VASAS) Laszlo Pas-zternak. Pogovarjala sta se s predsednikom Skei Albertom Vodovnikom in drugimi člani vodstva tega sindikata. Obiskala sta tudi Revoz iz Novega mesta in ljubljanski Litostroj. Pred koncem pogovora v Litostroju sta za naše glasilo dala tudi kratki izjavi. Sodelovanje med avstrijskimi, madžarskim in našimi kovinarji ima že zelo globoke korenine. Razvilo pa seje zlasti po osamosvojitvi naše države. Sindikata sosednjih držav sta pomagala tudi pri vstopanju Skei v Evropsko zvezo kovinarjev (EMF) in tudi v svetovno organizacijo IMF. Lahko rečemo, da gre za Seznanjanje pri predsedniku koncerna Litostroj, z desne proti levi: R]1' dolf Niirnberger, Albert Vodovnik Stanislav Stalowsky, Laszlo Paszter-nak in Arpad Danyi. prisrčne bilateralne in trilateralne odnose, ki se kažejo v rednih srečanjih in tudi na sestankih obeh mednarodnih organizacij. Med obiskom v Revozu sta gosta spraševala o odnosih s tujim lastnikom in o tem, kakšne pravice imajo delavci. Zanimala sta se tudi za odnose med sindikatom in svetom delavcev, saj pri njih nimajo obojega. V Litostroju pa sta gosta predsednika koncerna spraševala zlasti o kooperantih v tujini in o prestrukturiranju, ki po njihovih izkušnjah ogroža delovna me- sta. Vprašala sta tudi, kdo pri nas krije stroške presežnih delavcev. Marjan Pirc, predsednik Skei v koncernu, je gostoma med drugim povedal, da bodo svet delavcev oblikovali po preobrazbi in reorganizaciji koncerna. V novi nadzorni svet, ki se bo oblikoval še v tem mesecu, bo Skei izvolil svoje predstavnike. Pred zaključnim pogovorom sta gosta povedala: RudolfNiimberger »Avstrijski, madžarski in slovenski kovinarji smo takoj po osamosvojitvi vaše države navezali neposredne stike. Ogled proizvodnje v Revozu, na skrajni desni: Rudolf Niirnberger in Laszlo Paszternak. Od takrat smo imeli več srečanj, za sindikaliste vaših podjetij smo organizirali tudi seminarje. Tudi sedanji obisk je v funkciji utrjevanja medsebojnih odnosov. Naša srečanja, ki so vsako leto v drugi državi, postajajo tradicionalna. Včeraj smo v Revozu videli moderno tovarno, kije vzorna tudi zato, ker v njej deluje Skei. Sindikat podjetja je zaslužen, da so plače in nekatere druge pravice nad ravnijo, ki je določena s kolektivno pogodbo. Litostroj je nasproten primer, saj ima veliko problemov. Pomembno je, da skuša znova pridobiti tuje kooperante. V boju za interese članstva želim Skei še naprej čimveč uspehov.« Laszlo Paszternak: »Bil se prvi tuji sindikalist, kije po osamosvojitvi prišel v Slovenijo in se sestal s predsednikom Skei. Od takrat je sodelovanje redno, mogoče tudi zato, kersmo oboji izšli iz socialističnega sistema in imamo zaradi tega dokaj podobne probleme. Mi smo privatizacijo in prestrukturiranje podjetij že končali, zato pri nas ne morete več videti tega, kar smo opazili v Litostroj u. Ker imamo dokaj podobne naloge, zaščititi moramo čimvec delovnih mest, moramo sodel^ vati še naprej. Sprašujete me, a'1 je težje meni ali Albertu. Na prvl pogled je težje njemu, saj prestruL turiranje pri vas še ni končano, Skt’1 tudi nima premoženja, ki bi dajalc’ finančno podlago za njegov0 močnejše delovanje. Imamo p3 mi več izkušenj s tujim kapitalen1 Nekatere so zelo slabe, saj se p°' nekod do sindikata obnaša pra' sovražno. Zato je prav, da im3'1 mo dobre stike z vsemi sindik3' ti, odkoder kapital prihaja k nam3' E * Pogovor s predsednikom Skei v Tovarni akumulatorskih baterij v Mežici Blažem Jugom RATHOSA NE^BI B^LO^^TNO^ČE^DELATO NA ? LENARTAstavkajo “Lastninjenje v našem podjetju seje že končalo. Delavci, bivši zaposleni in upokojenci smo postali večinski lastniki, saj razpolagamo skupno z 41 odstotki delnic. 32 odstotkov jih je v lasti krovnega podjetja (Rudnika Mežica), 27 odstotkov pajih imajo skladi,” pravi predsednik sindikata kovinske in elektroindustrije vTovarni akumulatorskih baterij MežicaBlaž Jug, ki je tudi član republiškega odbora Skei. “Delavci, bivši zaposleni in upokojenci bi morali sedaj kot večinski lastniki umno upravljati podjetje. Ne bi bilo prav, če bi ti sedaj na vrat na nos začeli prodajati delnice, če res ne potrebujejo nujno denarja, saj bi potem delavci lahko kaj hitro izgibuli večinski delež.” Tri desetletja razvoja Za delnice Tovarne akumulatorskih baterij v Mežici danes ne doma ne na tujem ne bi bilo težko najti kupcev, saj tovarna uspešno posluje. “Naša tovarna je začela obratovati pred 32 leti. Takrat je bilo v njej zaposlenih 50 delavcev. Tovarno akumulatorskih baterij so ustanovili, da bi ohranili čim več delovnih mest za delavce rudnika, kije imel že takrat težave. Prvo desetletje je tovarna proizvajala akumulatorje po licenci švedskega podjetjaTudor, nato pa je uvedla lasten proizvodni program.” Kako sta vplivala na poslovanje podjetja razpad nekdanjega jugoslovanskega tržišča in vojna na Balkanu? “Zaradi omenjene krize je moralo nekaj delavcev domov na čakanje. Vendar pa je podjetje krizo prebrodilo v nekaj mesecih in se preusmerilo v izvoz. To je bilo mogoče zlasti zaradi tega, ker seje tovarna že celo desetletje pred tem pripravljala za prodor na tuja tržišča. Ob koncu osemdesetih let je bil zgrajen tudi nov obrat za proizvodnjo štartnih baterij za avtomobile. Sedaj Tovarna akumulatorskih baterij Mežica izvozi že preko 80 odstotkov celotne proizvodnje. Največ izvozimo v Rusijo, Češko, Slovaško in Hrvaško, veliko pa izvažamo tudi na zahodna tržišča,” pojasnjuje Blaž Jug. Letno Tovarna akumulatorskih baterij, s 380 zaposlenimi proizvede 4500 ton industrijskih baterij, 350.000 avtomobilskih baterij in veliko stacionarnih in specialih baterij. Podjetje je že pred dvema letoma za svoje proizvode pridobilo znak kakovosti ISO 9001. Ravnokar pa si v podjetju prizadevajo, da bi pridobili še višje certifikate kakovosti, zlasti na področju ekologije. Plače presegajo dogovorjene v kolektivni pogodbi Od dobrih poslovnih rezultatov imajo koristi tudi delavci, ki s prizadevnim delom veliko prispevajo k uspešnosti podjetja. “Plače v našem podjetju so za 12 odstotkov večje, kot določa kolektivna pogodba. Lani smo dobili tudi največji možni regres po kolektivni pogodbi. Izplačan je bil v dveh delih v gotovini. Prav tako prejemamo delavci regres za malico in nadomestilo za prevoz na delo in iz dela v gotovini. Podjetje delavcem plačuje tudi dodatno zdravstveno zavarovanje, prek sindikata pa jim pomaga pri letovanju,” pravi kar malce ponosno Blaž Jug. ‘Tovarna ima počitniške hišice v Banovcih, v najemu pa ima tudi apartmaje na Pagu in na Braču ter garsonjero na Cresu. Razpis za letovanje v teh objektih v letošnjem letuje že bil objavljen. V omenjenih počitniških zmogljivostih bo po sindikalnih cenah lahko letovalo 80 družin. Za apartma na morju za štiri osebe za deset dni bo treba denimo odšteti okoli 500 mark.” Delavci Tovarne akumulatorskih baterij v Mežici, ki delajo v relativno težkih pogojih, uživajo pravice, ki jim jih daje kolektivna pogodba in socialni sporazum. K temu je veliko prispeval tudi sindikat kovinske in elektroindustrije v podjetju, ki si nenehno prizadeva za spoštovanje in razširitev delavskih pravic. “Morda bodo sedaj, ko je podjetje olastninjeno, nekateri začeli razmišljati, kako bi ustvarjali dobiček na račun delavcev. Vendar pa to ne bi bilo pametno, saj so prvi pogoj za uspešno delo vsakega podjetja zadovoljni delavci, ki za svoje delo dobijo dogovorjeno plačilo, pravi Jug. Delavsko soupravljanje v podjetju Nad uresničevanjem delavskih pravic v podjetju bedi tudi svet delavcev. “Svet delavcev je že konstituiran, vendar pa je njegovo delovanje še v povojih. Delavsko soupravljanje bo očitno v celoti zaživelo šele, ko bo popolnoma končan proces lastninjenja. Sedaj upravlja podjetje še začasni nadzorni svet. Ko pa se bodo pri upravljanju podjetja začeli neposredno srečevati interesi zunanjih lastnikov in delavcev, bo tudi delovanje sveta delavcev dobilo novo vsebino in smisel. Takrat tudi sindikat kovinske in elektroindustrije v podjetju čakajo nove naloge pri uveljavljanju pravic delavcev.” Tomaž Kšela V zasebnem podjetju Pathos iz Lenarta, ki proizvaja nože po Solingenovi licenci, nekaj več kot 60 delavcev stavka že od 3. marca. Stavkajoči zahtevajo izplačilo neizplačanih plač, saj so zadnjo dobili v začetku februarja za november. Poleg tega terjajo tudi izplačilo lanskega regresa za letni dopust. Predstavniki stavkovnega odbora, ki ga vodi Rajko Glogo-vac, so se doslej z vodstvom podjetja že nekajkrat pogajali o uresničitvi stavkovnih zahtev, vendar jih vodilni v Pathosu brez pomoči bank očitno ne morejo sami uresničiti. Zato naj bi bil na pobudo območnega odbora sindikata kovinske in elektroindustrije za Podravje na začetku tedna v Lenartu sestanek med predstavniki vodstva Patosa, SKB banke in Skei. Zaradi zadržanosti predstavnikov banke pa do pogovora PODJETJE EEK HOLDING JE MORALO V STEČAJ Okrožno sodišče v Murski Soboti je pred nedavnim uvedlo stečajni postopek za zasebno podjetje EEK holding iz Biserjan pri Vidmu ob Ščavnici. Razlog za uvedbo stečajnega postopka, ki gaje predlagala LB-Pomurska banka, je bila prezadolženost in plačilna nesposobnost podjetja. Na naroku so ugotovili, daje decembra lani holdingov dolg znašal že več kot 700 milijonov tolarjev, podjetje pa je imelo okoli 800 dni blokiran žiro račun. Sodni senat je za stečajnega upravitelja imenoval Emerika Zvera iz Murske Sobote T. K. med vsemi partneiji pri reševanj podjetja ni prišlo. Sekretar 0° močnega odbora Skei za Podravk Edi Ozimič pričakuje, da bo I sestanek še ta teden. Takrat ^ tudi več znanega o nadaljnji uso° podjetja in o tem, kako bodo r3 vnali delavci. Ozimič poudari ‘ da si Skei prizadeva za obran1 tev delovnih mest - vendar z ohranitev plačanih delovnih meS, Od obljub delavci namreč n morejo živeti. Podjetje Pathos je začelo ob ^ tovati pred natanko letom dn1 proizvodnih prostorih nekdanje!?3 Klemosa, kije moral v stečaj ^ začetku devetdesetih let. Proiz'^ dni program so takrat pozitivn ocenila tudi pristojna ministrst Prebivalci Lenarta in okolij krajev so bili nove tovarne veseli, saj je v občini okoli 1® brezposelnih, med njimi vel* kovinarjev. Podjetje Pathos in preht3 bena industrij aAlpe-Adrija iz ^ ribora sta v zagon proizvod | vložila okoli 4,5 milijona m3^ Dve tretjini zagonskih sreds v so bili krediti SKB banke. La^ ^ in direktor podjetja Milan j gračič je na tiskovni konfet^ ob otvoritvi tovarne povedal’ bo podjetje, kije takrat zaP°Lj valo 32 delavcev, do konca * zaposlilo okoli 250 delavce ^ letno proizvedlo za pre*c0.|1i' milijonov mark nožev. Pnure | čevanju poslovnega na^%j očitno nastopile težave, ki j>b na svoji koži še prav p°se občutijo delavci. f' 13. marca 1997 SOCIALNA POLITIKA II lit Obvezno zdravstveno zavarovanje NAŠE PRAVICE PRI ZDRAVNIKU Pretekli teden smo bralce Delavske enotnosti seznanili z rja, ali ambulanta dela.; nadzornik navodili generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zava- nadzoruje na kraju samem pred rovanje Slovenije Franca Koširja o nadzoru pooblaščencev Za- začetkom in koncem ordinacijskega voda nad delovanjem samoplačniških ambulant. Gre za nad- časa; nadzor, ali je ordinacijski čas zor nad pravilnostjo zaračunavanja obveznemu zavarovanju res na|nenjen obravnavanju zava-za storitve, zdravila in pripomočke, ki so bili osebam izdani v rovan|h oseb (beleženje časa pr-samoplačniških ambulantah. Zavod pa bo tudi nadziral, kdaj veSa 1,1 za njega pacienta), so zavarovane osebe morale neupravičeno plačati zdravstve- ^“ov™ P ne storitve, ki nam jih zagotavlja obvezno zdravstveno zava- a) redno spremljanje poročil po rovanje. Zavarovane osebe lahko dosežejo izredni nadzor Zavoda pianu s pritožbo direktorju območne enote Zavoda. Anonimnost pri- 5) ot) rednem nadzoru se zahte- tožnika je lahko na željo zagotovljena. O novih navodilih za Vajo podatki o število obiskov v izvajanje nadzora bo javnost obveščena s posebnimi javnimi zadnjih 5 dneh dela ambulante in obvestili, izvajalci pa še pred tem pisno. primerjava s knjigo čakajočih Tokrat želimo predstaviti oblike nadzora, ki gaje predpisal generalni direktor Zavoda, v zvezi s čakalnimi knjigami in čakalno dobo. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije vsako leto podpiše splošni dogovor z izvajalci zdravstvenih storitev in drugimi partnerji, v katerem so opredeljene medsebojne obveznosti. V dogo-voruje opredeljen tudi delovni čas m čakalne dobe z namenom, da so zavarovane osebe seznanjene, kdaj lahko dobijo zdravstvene storitve. S ciljem skrajševanja čakalnih dob je bilo določeno tudi minimalno število planiranih obiskov na uro v ambulantah. ^nvod za zdravstveno zavarovanje Pa ugotavlja, da se čakalne dobe Podaljšujejo in uveljavljajo celo na področjih, kjer niso nikoli obstajale. c) dostavitev čakalne knjige na vpogled na sedež območne enote Zavoda, č) nadzor pri log k računom po zavarovanih osebah z vpisi v čakal-nih knjigah; 4) čakalne dobe: -primeijava dejanskih čakalnih dob s tistimi, ki so določene v pogodbah. - Zavod bo zato sprem-Ijal delo specialističnih ambulant glede realizacije - Stalna naloga uslužbencev območnih enot Zavoda za zdravstveno zavarovanje bo spremljanje pri-toa— hvnosti za informiranje za- jionrjcne« pojjodbami. Cilj je seznaniti zavarovane ose- Zavod za zdravstveno za- ElSSlE knjigo naročenih.J z.,mbmrh*^S,ni0ra jsm -datum, piša; oponihu (na primer udja- FUNKCIJA Zdravstvene storitve bo Zavod za zdravstveno zavarovanje veliko bolj nadziral Pooblaščenci Zavoda bodo pacientov po vrstnem redu; nadzirali: 3) čakalne knjige: 1) delovni čas in število am- a) nadzor obstoja čakalnih knjig bulant: po ambulantah, kjer čakalne dobe a) primerjavo objavljenega so, in pravilnost vodenja čakal-urnika z urniki po pogodbah, nih knjig, b) spoštovanje ordinacijskega b) nadzor spoštovanja vrstnega časa (s telefonskim klicem se preve- reda v čakalnih knjigah, Pokojninska reforma III. Pokojninsko zavarovanje po končani reformi Z izvolitvijo nove slovenske vlade se končno začenja čas razprav o izhodiščih reforme sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih je lanskega julija pripravila takratna vlada. V preteklih dveh prispevkih o izhodiščih reforme smo predstavili glavne argumente vlade za reformo in pojasnili razliko med dokladnim in naložbenim tipom pokojninskega zavarovanja. Čas je, da bralcem Delavske enotnosti opišemo, kakšno naj bi bilo slovensko pokojninsko zavarovanje po končani reformi. Kot smo že pretekli teden povedali, je bistvo reforme nadomestitev sedanjega dokladnega obveznega pokojninskega zavarovanja s kombinacijo dokladnega in naložbenega zavarovanja. Naložbeno zavarovanje pa naj bi se dodatno delilo še na obvezno in prostovoljno. Shematični prikaz pokojninskega zavarovanja po končani reformi v 21. stoletju: Piše: Lučka Bohm obvezni DOKLADNI NALOŽBENI PROSTOVOLJNI NALOŽBENI varčevaina zavarovalna UPRAVLJAN.IA jav,,, privatni skladi NAČIN FINANCIRANJA dokladni Privatni skladi Prihodnjič: Nadzor zaračunavanja storitev in navodila o delu z zavarovanimi osebami, ki se pritožujejo Lučka Biihm PREPREČEVANJE ZLORABE OPOJNIH SNOVI V DELOVNEM OKOLJU Če bi strnili nekaj splošnih Podatkov o ljudeh z izraženo pro-lematiko škodljivega uživanja ^ličnih opojnih snovi, bi za Slovijo lahko dejali, daje v njej J*140.000 do 100.000 alkoholikov )?c.®na je različna glede na defi-ICIJ0 ttlkoholizma), večji del ocen i r°kovnjakov s tega področja pase združuje po številu 80.000 alkoho-"kov. To število je nekoliko manjše pn zasvojenih s prepovedanimi drogami, saj je v Sloveniji z nji-tHi zasvojenih od 1500 do 5000 °seb. Za zlorabo različnih zdravje znano, daje ta pojav v vzpo-d, da prizadeva predvsem žen-0 Populacijo in da problem tudi evilčno ni zanemarljiv. , Pomemben dejavnik, zaradi aterega je v Sloveniji uveden *. djekt preprečevanja zlorabe opoj-!n snovi v delovnem okolju je, da Jc Po metodologiji Mednarodne drgunizacije dela mogoče potrdi-’ tkt je 70 odstotkov odvisnikov .d alkohola v delovnem razmerju Predstavlja aktivni del popula-J£ m daje to po metodologiji Me-- oiganizacija dela mogoče trditi tudi za60odstotkov odvisnih Prepovedanih drog. Uv tk611 oc* zgov°rnih razlogov za teSa projekta je tudi, da v • 'nujt ocenjujejo, da stane de-jalca vsak alkoholik približno 60.000 mark zaradi stroškov, ki nastanejo v zvezi z bolezenskimi dopusti, manjšo produktivnostjo in nesrečami, kijih povzročijo ljudje s čezmernim uživanjem opojnih snovi. V nemčiji ocenjujejo, da je pitje alkohola vzrok vsake četrte nesreče pri delu. Podobne podatke pa imamo tudi v Sloveniji. Pri nas velja, daje v tej problematiki zaradi tega udeležene petnajst odstotkov aktivne populacije. Za 30 odstotkov nesreč pri delu pa je vzrok pitje alkoholnih pijač. To so seveda pomembni razlogi za ukrepanje prek projektov, katerih vsebina je preventivno delovanje. Samo zakonski in disciplinski ukrepi namreč dokaj omejeno vplivajo na omejevanje tega problema. Konec leta 1995 je na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve prišla pobuda iz Mednarodne organizacije dela (ILO), da bi na področju Republike Slovenije izvedli mednarodni projekt z naslovom Aktiviranje podjetij in delavcev z namenom preprečevanja zlorabe opojnih snovi v delovnem okolju. V tem času smo k sodelovanju pritegnili predstavnike vlade, sindikatov, združenja delodajalcev ter seveda strokovnjake, ki se strokovno ukvarjajo z obravnavo in epidemiologijo zasvojenosti in delujejo na področju problematike različnih oblik zasvojenosti. Projekt se skuša kot pilotni projekt uveljaviti v šestih državah. Ker se v različnih državah pojavljajo številne oblike zlorab različnih opojnih snovi, je projekt usmeijen v preventivne dejavnosti zoper zlorabo različnih opojnih snovi na ravni primarne preventive. Isti projekt kot v Sloveniji se izvaja že v Madžarski, Romuniji, Latviji, Rusiji in Ukrajini. Projekt bo potekal na ravni primarne preventive v delovnem okolju, v podjetjih, z različnih področij dejavnosti. V nekaterih državah so v ta projekt vključene jedrske elektrarne, letalska prevozna družba in nekatera podjetja, ki so izredno zanimiva glede na dejavnost, ki jo opravljajo. Pri nas je v šestih podjetjih z različnih področij delavnosti sedaj v projekt vključenih 13.493 zaposlenih, ki so tudi ciljna populacija vseh preventivnih dejavnosti v prihodnosti v okviru tega projekta. Za izbor podjetij so bili upoševani različni kriteriji. Najpomembnejši pa je bil pisni pristanek vodstva podjetjaza sodelovanje pri projektu, saj je izobraževanje vodstva teh podjetij o načinih ravnanja z zaposlenimi s temi problemi eden od pomembnih dejavnikov tega projekta. Možni učinki in koristi, ki jih bodo imela podjetja od tega projekta, so tako s stališča varnosti pri delu kot zagotavljanja kakovosti dela, množičnega zmanjšanja absentizma in ustreznejšega načina ravnanja v primerih zlorab opojnih snovi. Posredno se s tem poveča tudi zadovoljstvo zaposlenih pri delu. Projekt bo zaposlenim in socialnovarstvenemu sistemu koristil tudi širše, predvsem v programih, ki se dotikajo družine, osebnega standarda ipd., saj odvisnosti vplivajo na vse ravni socialnega življenja posameznikov in članov njihov družine. Mednarodna organizacija dela vedno skuša zagotoviti konsenz pri izvajanju projektov na tripartitni ravni, ki jo sestavljajo vlada, sindikati in delodajalci.Tako je tudi pri nas ustanovljeno tripartitno posvetovalno telo, kije sestavljeno iz predstavnikov vlade, sindikatov in delodajalskih združenj. Sedaj vključena podjetja v projekt dokazujejo interes njihovih vodstev za zaposlene, ne samo za učinke njihovega dela. V okviru tega projekta si skušamo prizadevati spodbujati te procese, predvsem ker seje zaradi trenda usme-ijanja interesa v ekonomske učinke to področje v zadnjem času zapostavilo.Ta pilotni projekt vzpostavlja na podlagi mednarodnih izkušenj in priporočil mednarodnih organizacij metodologijo preventivnih aktivnosti, ki bo lahko v pomoč vsem tistim v podjetju, ki bodo želeli spodbuditi aktivnosti na tem področju. Bojan Regvar, vodja mednarodnega projekta Namesto današnjega edinega obveznega pokojninskega zavarovanja naj bi bilo po končani reformi več različnih pokojninskih skladov, ki naj bi se razvrščali v tri različne stebre. V prvem stebru, ki naj bi bil dokladen, naj bi bil zgolj en sam pokojninski sklad. To bo prav gotovo današnji Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, saj svoje delo kar dobro obvlada. Vsi zaposleni in samozaposleni bomo obvezno pokojninsko zavarovani pri tem pokojninskem zavodu. Sklad bo tako kot danes dokladen in bo torej upokojencem izplačeval njihovo 1. pokojnino na podlagi medgeneracijske pogodbe. Prispevki jutrišnjih zavarovancev se bodo v tem stebru še isti mesec izplačali upokojencem v obliki pokojnin št. 1. Ta steber naj bi prav vsem upokojencem z izplačevanjem 1. pokojnine zagotavljal osnovni materialni standard. Najnižje zajamčene pokojnine in varnostni dodatki k pokojninam bodo zagotovljeni v tem stebru. Ker bo denarja iz prispevkov premalo, bo precej denarja za te pokojnine primaknil tudi državni proračun. Tudi pokojninsko zavarovanje v drugem stebru, ki naj bi bil naložben, bo obvezno. Tudi zavarovanju v drugem stebru se torej ne bo mogel izogniti nihče med zaposlenimi in samozaposlenimi. Za razliko od prvega stebra bodo v tem stebru najverjetneje ustanovljeni kar trije javni in privatni naložbeni pokojninski skladi, ki bodo med seboj konkurirali za naklonjenost zavarovancev. Vsakdo med nami se bo moral zavarovati pri enem od njih. Izbirali jih bomo glede na njihovo naložbeno uspešnost. Za razliko od prvega stebra, v katerem zavarovanci z nizkimi plačami po upokojitvi lahko računajo na najnižje zajamčene pokojnine, bodo ti pokojninski skladi izplačevali pokojnine, ki bodo natančno izražale v času zavarovanja vplačane prispevke. Veljalo bo torej staro načelo “kolikor denarja, toliko muzike”. Upokojenci bodo od pokojninskega sklada 2. stebra prejemali svojo 2. pokojnino. Po upokojitvi torej ne bodo živeli od ene same pokojnine kakor danes, ampak od seštevka 1. in 2. pokojnine. Ta seštevek naj bi jim vrgel približno toliko denarja, kot znese današnja pokojnina. Zavarovanje v tretjem stebru ne bo obvezno, ampak povsem prostovoljno. Slo bo za dodatno zavarovanje, ki ga bodo sklenili pametni posamezniki, ki bodo na ta način poskrbeli za priboljšek na stare dni v obliki 3. pokojnine. Po upokojitvi bodo živeli od vseh treh pokojnin. Tudi zavarovanje v tem stebru bo naložbeno.Torej ne bo zajamčenih pokojnin in varnostnih dodatkov k prenizkim pokojninam. Če bo Državni zbor Republike Slovenije v resnici tudi sprejel vladna izhodišča reforme, bo ta tristebmi pokojninski sistem aktualen zgolj za mlade, ki se bodo prvič zaposlili čez nekaj let. Za nas, ki smo v sedanjem pokojninskem zavarovanju preživeli že mnogo let, pa vlada predlaga tako imenovani “prehod”. O njem kaj več v naslednjih nadaljevanjih. Tokrat izdajmo vsaj to, da vlada prisega, da bo “prehod” izpeljan tako, da naj ne bi bilo prav nikakršnih razlogov za strah in nepotrebno predčasno upokojevanje. Proračunski denar naj bi poskrbel za neboleč prehod iz enega sistema v drugega. Prihodnjič pa nameravamo predstaviti, zakaj vlada obeta, da bo tristebmi sistem rešitev za leto 2020, ko bo upokojencev že več kot.zavarovancev. 13. marec 1997 Sindikalna lista Prvi del marec 1997 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti 1.750,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 2. Kilometrina (od 1. 1.1997 dalje) 2550 3. Ločeno življenje 51.098,00 4. Prenočišče - Povračilo sroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano 12.774,00 Drugi del V drugem delu objavljamo povprečno plačo za obdobje oktober-december 96 kot osnovno za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečna plača v preteklih treh mesecih v gospodarstvu Slovenije znaša 81.573 SIT. 1. Jubilejne nagrade - za 10 let 40.786,00 -za 20 let 61.180,00 -za 30 let 81.573,00 2. Nagrada ob upokojitvi 244.719,00 3. Solidarnostne pomoči 81.573,00 Vir: Zavod RS za statistiko Strokovna služba ZSSS Opomba: Objavljena višina nagrade ob upokojitvi je rezultat kolektivnega pogajanja. Sprejeta sprememba uredbe Vlade RS o stroških, ki se priznavajo kot odhodek (Ur. I. RS, št. 7/95), pa omogoča to nagrado do višine treh bruto plač v gospodarstvu RS. Dopolnilni podatki V skladu z zakonom o izvajanju socialnega sporazuma za leto 1996 (Ur. 1. RS, št. 34/96) v sindikalni listi objavljamo podatke, potrebne za izvajanje sporazuma: 1. Minimalna plača za mesec januar, februar in marec 1997 55.942 SIT 2. Regres za letni dopust je v uspešnih podjetjih možno izplačati do višine povprečne plače v gospodarstvu za zadnje 3 mesece v bruto znesku; povprečna plača v bruto znesku za obdobje oktober-december 96 znaša 124.915 SIT Strokovna služba ZSSS KAJ DELAJO V območnih organizacijah Zasavje Petdeset let SGP Zasavje Kolektiv splošnega gradbenega podjetja ZasavjeTrbovlje sije ob praznovanju 50-letnega uspešnega dela izbral slogan “Z garancijo, kvaliteto in uspešnostjo v prihodnje”. Podjetje je v 50 letih bistveno prispevalo k celostni podobi Trbovelj in Zasavja, saj je bilo nosilec stanovanjske izgradnje. Zgradili so vrsto industrijskih in turističnih objektov, velik pa je njihov delež tudi v tujini, še zlasti v Nemčiji. Na razširjeni letni seji izvršnega odbora sindikata podjetja, ki vključuje vse zaposlene, je predsednik RUDI TOMŠE podal bogato oceno dela sindikata za preteklo obdobje in programske smernice za obdobje 1997-1998. IVAN KROŠELJ, direktor podjetja, je spregovoril o uspešno končanem lastninskem preoblikovanju podjetja ter pozdravil velik prispevek, ki so ga dali vsi zaposleni, strokovni kadri in sindikat v tem obdobju. Mijo Popovič in Janez Jeršan iz sindikata gradbenih dejavnosti Slovenije sta ob jubileju predala podjetju za vsestransko delo in razvoj PLAKETO SDGD Slovenije. Na osrednji slovesnosti so izročili priznanja investitorjem in poslovnim partnerjem. Zbranim je spregovoril tudi predsednik vlade dr. JANEZ DRNOVŠEK. Posebej je podčrtal potrebo po oživljanju gospodarskih dejavnosti v Zasavju, v katerih naj bi imelo pomembno mesto tudi gradbeništvo. Ciril Urek, sekretar Bela krajina Konec stečajev odpira gospodarstvu nove možnosti O letu 1996 bomo v Svobodnih sindikatih Bele krajine govorili z grenkim priokusom. To leto je bilo leto garanja, strahu in negotovih razmer za velik del zaposlenih v vseh treh belokranjskih občinah: Metliki, Semiču in Črnomlju. Po februarskih dogodkih lanskega leta v Iskri Semič so se razmere po nekaj mesecih le umirile in ta največja tovarna je svoje zelo hude probleme rešila brez novega vala odpuščanja delavcev. V Metliki seje z resnimi proizvodnimi problemi srečevala suhorska tovarnaTPV, kjer je aktivno vlogo skupaj z vodstvom odigraval sindikat podjetja. Vodstvo je imelo veliko posluha do perečih problemov zaposlenih. Dogovor, pri katerem je sodelovalo tudi območje Bele krajine, je prinesel spodbudne rešitve za zahtevno avtomobilsko proizvodnjo na Suhorju. Težavam pri izplačevanju plač in regresa seje pridružil tudi IMP Črpalke Metlika, kjer se nikakor nismo mogli dogovoriti za plače, ki naj bi bile v skladu s kolektivno pogodbo. Enaka situacija se nam je pojavljala tudi v gostinstvu Metlika. V stečaj je moralo še pet podjetij pri katerih smo preko sindikata poskrbeli, da so delavci pravočasno prijavili svoje terjatve v stečajnem postopku. Resnično je bilo leto 1996 črno leto za belokranjske delavce, še posebejje bil čm začetek. Stečaji so bili oklicani vTekstiluAdlešiči, Novosti Črnomelj,Tergusu Črnomelj, Obrti Črnomelj in nazadnje še v Vinteksu Vinici. Delo je izgubilo novih 250 delavcev. Posamezni deli Bele krajine so ostali brez delovnih mest in brez tovarn, ki bi lahko dajale kruh, kar je še posebej izrazito za področje Adlešičev in Vinice z okolico. Upam, da smo v Beli krajini dosegli najnižjo točko gospodarskega upadanja in propadanja podjetij. V nobenem podjetju sedaj ni videti zelo slabih razmer, zato sem prepričan, da pomeni leto 1997 leto vzpona, leto novih možnosti in leto, ko se bodo na zavodu za zaposlovanje vrste končno začele zmanjševati.Ta optimizem mi vliva zaključena investicija na Danfossu ter perspektiva proizvodnje v Beltu, ki je sedaj v lasti firme IMP Livar Ivančna Gorica. Tudi druge tovarne sorazmerno dobro poslujejo, kar zaokrožuje pozitivno sliko možnosti belokranjskega gospodarstva. Jožef Kočevar, sekretar njlliHiifflij m\ miH m\ m\\ 'M} jMhlpmjP' : DELAVCI MORAJO TEMELJIT PREMISLITI, KAJ PODPISUJEJO IN V KAJ SE SPUŠČAJO Kžko uveljaviti olajšave V predzadnji številki Delavske enotnosti je bila objavljena lestvica za ugotavljanje dohodnine. Na dohodnino se ponavadi spomnimo, ko je treba oddati prijavo zanjo. Če smo v prejšnjih mesecih preprosto zavrgli mnoge račune za zdravila, knjige, za adaptacijo hiše in podobno, nam jeza sedaj ne bo prav nič koristila. Bomo pač imeli manj odbitnih postavk v prijavi dohodnine in zato višji znesek, kot bi ga imeli, če bi račune pridno hranili. Počasi se bomo navadili o dohodnini in njenem plačilu razmišljati vnaprej in izkoristili vse bonitete v okviru zakona. Ker je bila v prejšnji številki Delavske enot-^sti objavljena lestvica za obračun dohod-ne> tokrat bralcem dajemo nekaj splošnih lv°dil na osnovi mnogih vprašanj delavcev. Splošna olajšava v višini 11 odstotkov I^Ptečne plače v Republiki Sloveniji za leto t "6 znaša 170.445 tolarjev. To olajšavo upo-abijo vsj( tj£tj z najnižjimi plačami in tisti z JJv'Sjimi. Če je vaš celotni zaslužek v letu KAJ DELAJO “Dandanes morajo biti delavci še kako pozorni, kaj podpišejo in v kaj se spustijo, saj so zakoni in predpisi na delovnopravnem področju tako zapleteni in med seboj prepleteni, da delavci marsikdaj ne morejo oceniti vseh posledic, ki jih lahko ima zanje podpis na določenem dokumentu,” opozarja sekretarka območnega odbora sindikata delavcev gradbenih dejavnosti za Podravje Branka Jurak. To so na svoji koži občutili tudi sedaj že bivši delavci in delavke Tekola. To podjetje je pred leti namreč ustanovilo tri hčerinska podjetja. Eno od teh je tudi podjetje za biro storitve Tekstor, v ustanovitev katerega je podjetje za tehnično zaščitna dela Tekol vložilo 11.760 tolarjev. “Ob ustanovitviTekstorja je vodstvo Tekola povabilo tudi snažilke in varnostnike, naj po- stanejo družbeniki v novem podjetju. Ker delavci niso vedeli, kaj to zanje pomeni, premamila pajih je lepo zveneča ponudba, so se domala vsi odločili in postali družbeniki: večina delavk in delavcev je v osnovni kapital družbe vložila reci in piši natanko 240 tolarjev. Za denar, ki so ga vložili v novo podjetje, si ne bi mogli privoščiti niti malice v tovarniški menzi, vendar pa so čez noč postali solastniki družbe z omejeno odgovornostjo in potemtakem “kapitalisti”,” pojasnjuje Jurakova. “Ker so bili solastnikiTekstorja, so se jih vTekolu po hitrem postopku “odkrižali”. Snažilke in varnostniki pa so se bili prisiljeni zaposliti v “svojem” podjetju, ki mu je Tekol odstopil delo, ki so ga te snažilke in varnostniki že dotlej opravljali. Tako je Tekol elegantno zmanjšal število zaposlenih, ne da bi mu bilo treba pripraviti natančen program za razreševanje trajno presežnih delavcev, prav tako pa se je “rešil” večjega števila invalidov. Delavci, ki so odšli iz Tekola, tudi niso dobili odpravnine. Sedaj Tekol zmanjšuje obseg dela, ki ga s .. 'tanjši od 170.445 tolarjev, ni nujno, da pogodbami dajeTekstorju,£avi.te dohodnino. Prav pa je, ker boste v je podjetje v čedalje boljt ■.pnrneru dobili povrnjeno plačano akon-zavidljivempoložaju.DeK ^dohodnine. ^ in delavci, ki so tudi solas4^aJsava za vzdrževanje družinskega elana je olajšava 387.375 tolarjev, za tri se postavlja lektivni pogodbi, delati toTa^ DoVt^krar'’^’ ^ ^ ŠTEVILO PODJETIJ Z BLOKIRANIM ZIR0 RAČUNOM V MARIBORU SE POVEČUJE 1 Akademski kiparji Razstavljajo v gorenju Konec lanskega leta je imelo po podatkih podružnice agencije za plačilni promet od 4554 podjetij v mariborski mestni občini 680 le-teh več kot pet dni blokiran žiro račun. Leto poprej je imelo žiro račun blokiran 548 podjetij. V takšnih podjetjih je konec lanskega leta delalo blizu devet tisoč delavcev, konec leta 1995 pa, okoli 11.300 delavcev. Preko 300 omenjenih podjetij ima žiro račun blokiran že več kot dve leti. Med njimi je največ družb z omejeno odgovornostjo, ki se ukvarjajo s finančnimi, poslovnimi in tehničnimi storitvami, industrijsko dejavnostjo in trgovino. Krivulja uspešnosti mariborskega gospodarstva se še ni začela vzpenjati. Nekoč je ustvarjalo okoli 15 odstotkov celotnega prihodka vsega slovenskega gospodarstva, v lanskem letu pa jeustvarilo samo sedem odstotkov prihodka slovenskega gospodarstva. V številnih gospodarskih panogah v Mariboru so odhodki presegli prihodke. To velja zlasti za trgovino, industrijo, kmetijstvo, promet in zveze ter obrt. Malce ugodnejši so rezultati na področju gostinstva in turizma, gradbeništva, gozdarstva in na področju finančnih ter poslovnih storitev. Obetavnejši so le podatki o naložbah, vendar so se v Mariboru povečale zlasti državne naložbe. Lani so podjetja v tem mestu investirala skupno 24,6 milijarde tolarjev, od tegaPošta Slovenije inTelekom Slovenije 5,2 milijarde. Dravske elektrarne in Elektro Maribor pa 3,5 milijarde tolarjev. Precej so v Mariboru investirala tudi trgovska podjetja, ki so skupno vložila v razvoj več kot milijardo tolarjev. Gradbeniki pa so za nakupe nove opreme in naložbe potrošili preko 600 milijonov tolarjev. Lani so bila investicijsko aktivna še nekatera podjetja na področju strojne, kovinske, kemične in živilskopredelovalne industrije ter kmetijstva. Sodeč po podatkih, poteka prestrukturiranje mariborskega gospodarstva še vedno izredno počasi. Zato njegovi rezultati čedalje bolj zaostajajo za republiškimi. T. K. asiste- preko delovnega časa in poV,? arJev- ^osiiKrai se posiavija no. Delavke in delavci Je možno, da v prijavi napove- sprašujejo, kaj bo z njii4ed w mne uveljavlJa o,aJšavo zvonec, ki bo “njihov” Tekstor, kiC- ^t0ai/ega nl uveljavljal. To je stvar celoti odvisen od Tekola,L <;Una- Morda vam bo porazdelitev olajšav bredel še v večje težave5ri^°ke ah uveljavitev le za enega zakonca moralo podjetje odpu^ "es'a v družinskem proračunu celo dobiček, presežne delavce? Kakoji^j 5,olaJsave znasaJ° t!1 ods,totkem0raJ0 izplačalo odpravnine? z računi, ki se gl as p o na podjetje doleti še kaj huj^ otrebuietP U-80t°Vltf ’23 kol*° Kako bo potem z njihovo Jete dokazil računi, ce znesek prejemka cialno varnostjo? Za nantv pa se nimajo komu pritoži1'; so z 240 tolarji “kapitala”s! solastniki Tekstorja, ki 24.000 tolarjev osnovnega pitala. Zanimivo, da Tekst' ni izbrisan iz sodnega reg' čeprav podjetje še ni dok ______________ taliziralo osnovnega kapit'” Branka Jurak je zato, 'L u podjetjih poslovneg; preverila vse podatke o ..a orenja v Velenju dokaj na storju, zaprosila tudi zaj| , 0 odpirajo vrata različnim iz sodnega registra. Sodiš11 Urriirn dogodkom. Eden izje obvestilo, da družba n'P Lkšnihje bila tudi četrtkova dlagala uskladitve vpisa z ?TV°ntev razstave kiparskih del nom o gospodarskih druž^ vetih akademskih kiparjev, di-kar pomeni, daje zaenkf' vpisana v sodni register, bo sodišče, če ne bo p0' ustreznega predloga, zbf iz registra po uradni do'' sti. Za izpis iz sodnega1 stra je Jurakova plačala • tolarjev sodne takse, sc bi lahko odkupila osa vložek kar od štirih dN' ni kov. “Iz primera Tekstorjaje razvidno, kako temelji10 rajo delavci premisliti, PL se za kaj odločijo ali podp^j kakšen uradni dokument kakor je lahko zanjo koristno, če se pred tem; tujejo s sindikatom ozir0 strokovnimi delavci sia1 ta. Po toči zvoniti je na' prepozno,” pravi Jurak0' plomantov Akademije za likovno umetnost v Ljubljani.To so Stojan Batič, Mojca Smerdu, Jiri Bezlaj, Janez Lenassi, Zmago Posega, Irena Brunec, Izidor Urbančič, Marjan Drev in Mirsad Begič. DELAVCI METKE PROTI TU JEMU LASTNICE« — Kviti Mikalno organizirani, tudi pri njem in iskali -^im°č- Pomagal jim je pri- Bivše družbeno podjetje Metka je pred dvema letoma kupil švicarski podjetnik Giinther Eckstein in takoj zaposlil 230 delavcev podjetja v stečaju. Novi lastnik je zaposlenim že od začetka dajal le 80-odstotne plače, tudi druge pravice je odmerjal le po minimalnih stopnjah. Delavci so imeli v začetku kar zadosti dela. Že v lanskem letu pa so občutili prve težave, saj Ion posli za lastnikovo podjetje iz Švice niso bili donosni. Plača za december je bila zato okrnjena, zaposleni so prejeli le po 15.000 tolarjev, preostanek pa šele 26. februarja. Za izplačilo plače za januar ni skoraj nobenih možnosti. Težave so posledica stečaja firme Miiller iz Seo-na. Ker je ta firma potonila, so v Metki obstale Klamatexo-ve statve. Od takrat ni bilo denarja za nabavo preje, kije osnova proizvodnje v Metki. Najprej so izgubili delo zaposleni za določen čas. Drugi delavci pa so odhajali na ča- kanje, saj brez preje niso mogli delati. Proizvodnja Metke je bila največ 30-odstotna. Čeprav zaposleni niso bili sindikalno organizirani, so 25. februarja izvolili stavkovni odbor, predsednik je postal Anton Gobec. Stavkovni odbor je že dan kasneje zahteval sestanek z lastnikom, ki pa na to ni bil pripravljen. Na prvi seji je stavkovni odbor še zahteval izplačilo 100-odstot-nih plač po kolektivni pogodbi, preostanek regresa za lansko leto, izplačilo regresa za prehrano med delom in stroske prevoza. zahtev. Pomagal j im tud, sestanek z lastn Hud, pri upnikih> kj so vendar zaradi lastnik0 i^pri, predlog ^ sotnosti do njega m pr I^bo stečaja jn tud. caSsSvL^ ca zaceli stavKati. j >l opka. Sodisceje sklep dne so zavarovali vs° A ^aju sprejelo po zelo hi-no. Preprečili so tud' ^ ^ Postopku sl'nj ‘^Ajdovščine -1,1 Se^a ceden° Zaposle- P Tl' ■ vedami lnPaj0’dajihnebO°vi- TeK^Vbn' njlh0';ih že|Jah- d»bi Turk, sekretar ce j jT socialno varnost na močnega odbora s,Juj(;av<*lu za zaposlovanje, delavcev tekstilne in jai so se delavci, ki sploh 0 K ■ K- Ob otvoritvi razstave 27. februarja v Gorenju je v imenu njegovega^vodstva spregovori la Milka Šinkovec. Med drugim je omenila, da seje v likovnem razstavišču Gorenja Servisa v Velenju zvrstilo že na desetine predstavitev likovnih ustvarjalcev, slikarjev in kiparjev, različnih stilov in šol, tudi ljubiteljskih. “Vsakdo nam je zapustil določeno sled občutljivosti za lepo, smisla za sporočila barv in oblik, za razumevanje sveta likovne govorice. Vse to želimo, da bi se izražalo tudi na naših proizvodih, v videzu našega okolja in v celotni podobi celotne korporacije Gorenja...” Seveda je izrazila posebno zadovoljstvo ob srečanju s tako uglednimi kipaiji, ki jih je tokrat Gorenjevih podjetij, prisluhnili še krajšemu predavanju Staše Kokot z naslovom Neverbalna komunikacija skozi likovno umetnost. Več besed pa je bilo namenjenih tudi opremljanju prostorov z likovnimi deli, predvsem kipci, ki pričajo o kulturni naravnanosti lastnika, podjetnika, človeka. Za navaden delovni dan torej lepa priložnost, spoznati se z bogastvom sporočil likovnega ustvarjanja, ki spodbuja, duhovno bogati in plemeniti. Galerija je odprta vsak delovni dan v marcu v prvem nadstropju poslovne zgradbe Gorenja Servisa na Partizanski 12 v Velenju. Seveda je razstava vredna ogleda. Besedilo in slika, Hinko Jerčič pomnožite z 0,03. Resje, daje ta znesek nekoliko višji od tistega, ki ga bomo pri dokončnem uveljavljanju olajšav potrebovali, vendar je to manjša škoda, kot če nimamo nobenih olajšav. Študenti, ki so v letu 1996 zaslužili preko študentskega servisa več kot 170.445 tolarjev in do 619.800 tolarjev (to je olajšava za študente, ki so prejeli nakazilo preko študentskega servisa), ne bodo plačali dohodnine. Poudarjamo pa, da morajo v točki 3 tabele B II za oddajo prijave dohodnine obvezno obkrožiti besedo DA. Napaka, če se ne obkroži beseda DA, je lahko vredna okoli 50.000 tolarjev. V prijavi dohodnine bo potrebno poleg žiro računa navesti tudi številko tekočega računa. Opozoriti kaže, da tudi, če vam izplačevalec plače ali honorarja ne sporoči podatkov, morate v obrazec za plačilo dohodnine vpisati prejemek. Ni odveč, če pred oddajo napovedi dohodnine še enkrat preverite izpolnjeni obrazec in za svoje potrebe ohranite kopijo oddane napovedi. Lahko vam bo zelo koristna. Pri dohodnini je pač tako. Državi moramo dati vse, kar je po zakonu obvezno, hkrati pa lahko uveljavimo vse zakonske oprostitve. Če jih ne, potem je to naša krivda. v Gorenje pripeljala galerija Latobia iz Ljubljane. Ob otvoritvi razstave so številni udeleženci, med njimi so bili tudi velenjski gimnazijci, več članov šaleških likovnikov in seveda ljubitelji likovne umetnosti iz V republiških odborih Sindikat komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Zanimivi pogovori o organiziranosti varnostnikov V okviru vključevanja delavcev v sindikat varnostnikov in detektivov sva konec februarja z iniciato-rjemViktoijem Balažičem obiskala podjetje za zasebno varovanje v Maribom. Do pogovora v Protektu ni prišlo, saj je bil tako njihov sindikalni pooblaščenec kot tudi vodstvo firme na nujnih službenih poteh. V podjetju MPP.STPd.o.o. (vTamu) pa so zaposleni že člani SKEI. Dokaj zanimiv pogovor smo imeli v Varnosti Maribor. Poleg sindikalnega zaupnika Matjašca in območnega sekretarja dejavnosti Korošca je v njem nekaj časa sodeloval tudi direktor podjetja Marjan Pišek. Podprli so oblikovanje sindikata varnostnikov, ker bo le tako možna primerjava med organizacijami. Kot najbolj aktualen problem so izpostavili neživljejnsko zakonsko določbo o izobrazbi, ki ne omogoča upoštevanja pridobljenih znanj in izkušenj. Zaradi tega bi lahko v Sloveniji delo izgubilo več kot tisoč izkušenih varnostnikov. Sindikat in zbornica bosta v iskanju rešitve tega vprašanja verjetno dala pobudo za spremembo zakona. Mogoče bo organizirana skupna seja upravnega odbora Zbornice služb zasebnega varovanja in odbora sindikata varnostnikov. Ob tej priložnosti bomo rekli kaj o ohlapni zakonski opredelitvi glede dodeljevanja licenc in o nedorečenem zdravstvenem varstvu zaposlenih. Pogovarjali se bomo tudi o kolektivni pogodbi za zaposlene v teh službah. Ugotavljamo, da še niso urejeni odnosi med Gospodarsko zbornico Slovenije kot reprezentantom v pogajanjih in posebno zbornico za zasebno varovanje kot pretežno cehovsko organizacijo. V Varnosti Maribor smo se seznanili tudi z njeno organiziranostjo. Sestavljajo jo tri firme s prek 300 zaposlenimi, od katerih je le 120 včlanjenih v sindikat. Sindikalni zaupnik je obljubil, da bo naš poziv za včlanitev razdelil vsem zaposlenim in aktivneje skušal pridobiti nove člane. Miloš Mikolič, sekretar Sindikat trgovine Slovenije TUdi trgovci težijo k Evropi V Sindikatu delavcev trgovine Slovenije smo v tem letu začeli živahno mednarodno sindikalno dejavnost. Tako smo v začetku marca imeli ne enodnevnem obisku v Ljubljani gospoda Jana Furstenborga, vodjo oddelka za trgovinsko dejavnost pri eni najštevilčnejših svetovnih sindikalnih organizacij F1ET s sedežem v Ženevi. Gospod Furstenborg je hkrati zadolžen za sindikalno organiziranost trgovskih in storitvenih dejavnosti Srednji in Vzhodni Evropi. Namen obiska je bil člane izvršnega odbora Sindikata delavcev trgovine Slovenije temeljito seznaniti z organiziranostjo, delovanjem in pogoji včlanitve v to sindikalno organizacijo. Vanjo je včlanjenih 11 milijonov delavcev iz 140 držav. Sindikalna organizacija F1ET vodi pogajanja s socialno komisijo Evropske unije, z vladami v posameznih državah, v katerih ima svoje člane, predvsem pa se pogaja z vodstvi multinacionalnih družb, ki imajo svojo trgovsko verigo organizirano v državah v razvoju in prehodu. Vloga Fieta je, da tudi v teh državah zagotovi pravice delavcem na taki ravni, ki jim bo zagotavljala dostojno življenje. Svojim članicam nudi strokovno pomoč. S svojimi številnimi strokovnjaki pripravlja izobraževalne seminarje in pomaga pri pogajanjih z vladami posameznih držav in združenji delodajalcev pri sklepanju kolektivnih pogodb. Svoje člane seznanja s strokovno literaturo, zakonodajo in kolektivnimi pogodbami posameznih držav ter vzpostavljaneposredne stike med predstavniki različnih sindikalnih central. O morebitni včlanitvi Sindikata delavcev trgovine Slovenije v to organizacijo, ki zahteva materialne obveznosti v višini 1,16 švicarskega franka na aktivnega člana letno, bo na eni naslednjih sej razpravljal republiški odbor sindikata. V Hublju skušajo onemogočiti sindikat Ob koncu prejšnjega tedna sem se sestal s sindikatom in vodstvom trgovskega podjetja Hubelj Ajdovščina. Na delovnem sestanku sindikalnih zaupnikov tega podjetja, je sodeloval tudi Bogdan Godnič, sekretar območne organizacije ZSSS Vipavske doline. Kritično so spregovorili o delovanju vodstva podjetja, ki naj bi s prerazporeditvami sindikalnih zaupnikov onemogočilo učinkovito delo sindikata. Kritični so bili tudi do slabe organizacije dela, ki je v rokah njihovih nadrejenih in se kaže v zahtevah po pretiranem nadurnem delu. Od vodstva Sindikata delavcev trgovine Slovenije so želeli pomoč in posredovanje. Vodstvo je sindikat podrobno seznanilo s položajem podjetja in nujnih prerazporeditvah, predvsem v enotah, ki ne dosegajo želenih poslovnih rezultatov. Pri tem so vodilni poudarili, da niso imeli namena onemogočiti dela sindikalnih zaupnikov. Sindikati smo vodstvu očitali, da delavcev niso skladno z določbami kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije, pravočasno obveščali o pomembnih poslovnih odločitvah, ki vplivajo na socialni in zaposlitveni položaj delavcev. Po dokaj burnem pogovoru sta se obe strani dogovorili, da bo vodstvo podjetja v prihodnje o vseh organizacijskih spremembah in poslovnih odločitvah, ki bodo vplivale na delavčev položaj, pravočasno obvestile sindikat. Sindikat pa bo pripravil predlog pogodbe za sindikalno delo in dogovor za delo predsednika sindikata v tem velikem ajdovskem trgovskem podjetju. Istega dne sem se pogovarjal tudi z vodstvom trgovskega podjetja Kurivo Gorica, o spornem postopku ugotavljanja delovne uspešnosti pri delavcu, članu Sindikata delavcev trgovine Slovenije. Zdogovorom, ki smo ga dosegli, smo zadovoljni oboji. Svobodni sindikat v Nanosu opravil svoje poslanstvo V zadnjih tednih smojahko v sredstvih javnega obveščanja spremljali povečano aktivnost sindikatov v Mercatorju Profitnem centru Nanos Postojna. Ne bom ocenjeval obtoževanj predstavnikov KNNS Neodvisnost v tem centru, ki so jih namenili tudi svojim kolegom iz sindikata delavcev trgovine. Ob teh dogodkih, bi rad poudaril le, daje ta sindikat naredil, kar mora narediti vsak sindikat, ko se v družbi načrtujejo globalne organizacijske spremembe. Pravočasno je zaznal posledice reorganizacije v obvladujoči družbi Mercator d.d., kijih bodo nedvomno občutili zaposleni, ne samo v Profitnem centru Nanos Postojna, temveč tudi v drugih delih obvladujoče družbe. Deloval je skladno z določbami kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije, ki delodajalcem nalagajo, da so delavce dolžni obveščati o pomembnejših poslovnih in razvojnih odločitvah, ki vplivajo nanjihov ekonomski in socialni položaj. Brez groženj s stavko, brez vključevanja politike in obtoževanja drugih sindikatov je sindikatu delavcev trgovine v Profitnem centru Nanos Postojna in njegovemu predsednikuDušanuDjordjeviču uspelo s trdim pogajanjem dobiti, zahtevano pisno informacijo o položaju delavcev Profitnega centra Nanos Postojna po opravljeni reorganizaciji. Reorganizacija v Profitnem centru Nanos Postojna in dejavnost sindikata delavcev trgovine v tem centru naj bo delodajalcem resen opomin, da velikih in globalnih organizacijskih sprememb ni mogoče izpeljati le v kabinetih njihovih uprav, temveč predvsem z aktivnim sodelovanjem in vključevanjem sindikatov kot predstavnikov prizadetih delavcev. Te pravice si tudi sindikat delavcev trgovine v Profitnem centru Nanos Postojna ni dal vzeti. Začetak razčiščevanja v Nami Razširjene koordinacije sindikalnih zaupnikov Naminih družb, ki je bila konec prejšnjega tedna, sta se udeležila tudi sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Sandi Bartol in sekretar območnega odbora sindikata delavcev trgovine Ljubljana okolica Stane Drobnič. Med osnovnimi vzroki za sklic tega organa je bilo povečano nezadovoljstvo delavcev te velike slovenske trgovske družbe in slabi pogoji za delo sindikata. Sindikalisti iz posameznih družb v sistemu Nama so vodstvo koordinacije in goste opozorili na neugoden delovni režim, ki pomembno posega v življenjske in delovne razmere delavk, v zvečine mater. Nezadovoljni so tudi s plačami, ki naj bi jih uprava ne povečevala skladno s kolektivno pogodbo, in drugimi nižjimi prejemki. Na sestanku so sindikalisti pooblastili sekretarja območnega odbora sindikata delavcev trgovine Ljubljana okolica Staneta Drobniča, naj pripravi vse potrebne akte za ustanovitev sindikata družbe Nama Ljubljana, z ohranitvijo statusa sindikalnih podružnic. Pripravil bo tudi predlog pogodbe za delno profesionalizacijo predsednika sindikata družbe. Kar zadeva pripombe in nezadovoljstvo z izvajanjem kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije, neizdelan akt o sistemizaciji in neugoden delovni režim, se bodo naslednji teden z upravo družbe začeli pogajati pri tem bodo sodelovali tudi zunanji strokovni sindikalni predstavniki. Sandi Bartol, sekretar 8 13. marca 1997 NA TRZNEM PREPIHI Anton Turšič in njegova pravica TRI LETA BREZ PUČE Lani avgusta smo v Delavski enotnosti pisali o delavcu PMI iz Maribora Antonu Turšiču, ki je zadnjo plačo dobil spomladi 1994 za november 1993. Anton Turšič je po poklicu elektrotehnik, projektant in računalničar, zaradi operacije na srcu pa ima status invalida. Zato ga v PMI takrat, ko so odpuščali trajno presežne delavce, niso mogli odpustiti. Ščiti ga zakon o delovnih razmerjih, po katerem invalidnih delavcev ni mogoče opredeliti za trajno presežne.Tako je Anton Turšič poleg direktorja še edini zaposlen v PMI. Podjetje je ostalo brez naročil in brez prihodkov, zatoTuršič že tri leta ni dobi 1 plače, prav tako pa kot invalid do nedavnega ni dobil izplačanega nadomesti la dela osebnega dohodka od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Invalidnim delavcem namreč plačo v celoti izplačuje delodajalec, ZPIZ pa delodajalcu po izplačilu plač refundira določeni znesek. AntonTuršič ni vedel, kako naj reši problem svojega statusa, saj je moral tri leta hoditijv službo, ne da bi dobil plačo. Če bi prenehal hoditi v službo, bi mu po zakonu delovno razmerje prenehalo po lastni krivdi. V tem primeru ne bil upravičen do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti na zavodu za zaposlovanje. Za Turšiča bi bila edina rešitev, da bi šlo podjetje PMI v stečaj, vendar pa le-tega ni nihče predlagal. Na koncu članka, ki je bil v Delavski enotnosti objavljen meseca avgusta, samo zato na ministra za delo, družino in socialne zadeve naslovili vprašanje, kako naj Anton Turšič reši svoj problem. Minister Anton Rop je že naslednji teden odgovoril in med drugim zapisal, da bo ministrstvo samo AntonaTuršiča povabilo na pogovor in mu pomagalo rešiti vprašanje statusa. Minister Anton Rop je držal besedo Minister je držal besedo. Prvega oktobra lani jeAntonTuršič prejel pismo državne sekretarke v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Nataše Belopavlovič, v katerem gaje povabila na pogovor na ministrstvo z Markom Strovsom in s predstavniki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. “Na pogovoru sem dobil občutek, da mi hočeje predstavniki ministrstva resnično pomagati,” pravi Turšič. “Dogovorili smo se, dami bo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot invalidu izplačal nadomestilo osebnega dohodka v višini polovice osebnega dohodka od novembra 1993. Prav tako smo se dogovorili, da bo Agencija za privatizacijo pomagala podjetju PMI v stečaj.” “Sestanek na ministrstvu je bil 7. oktobra lani. Že dva dni kasneje sem po dogovoru s sestanka po- slal območni enoti ZPIZ zahtevek za izplačilo nadomestila osebnega dohodka. Po metodologiji, za katero smo se dogovorili na sestanku, sem vložil zahtevek za izplačilo 1.379.553 tolarjev kot nadomestilo plače od novembra 1993 naprej. Zamudnih obresti nisem zahteval. Zahtevek sem poslal v vednost tudi na ministrstvo,” pojasnjuje Turšič. “Odgovor pokojninskega zavoda sem dobil 28. novembra. Pozvali so me, naj pošljem pogodbo o zaposlitvi, obračun za plače, ki mi niso bile izplačane, kopijo tožbe, s katero tožim delodajalca zaradi neizplačila plač, in številko žiro računa.” “Ker delodajalca dotlej nisem tožil za izplačilo plač (bal sem se, da bom s tem imel same stroške, hkrati pa se mi je zdelo nesmiselno, saj sem vedel, da podjetje nima niti toliko sredstev, da bi lahko vložilo predlog za stečaj), sem s pomočjo službe pravne pomoči pri območni organizaciji ZSSS za Podravje takoj vložil tožbo zoper delodajalca. Zahtevane dokumente sem območni enoti pokojninskega zavoda poslal 6. decembra. Desetega decembra pa sem jim na njihovo zahtevo izročil tudi delovno knjižico,” pravi Turšič. Dolgotrajni postopek ‘Tretjega februarja 1996 so me povabili na pogovor na območno Minister Tone Rop je pomagal invalidne- mu delavcu, ki je ostal brez plače in nadome- stila. enoto Zpiza, kjer so mi povedali, da bom dobil nadomestilo v višini polovice osebnega dohodka od dneva vložitve tožbe zoper delodajalca naprej. Že dvanajstega februaija sem dobil nato tudi ustrezno odločbo, 20. februarja pa so mi izplačali nadomestilo v višini polovice plače za december 1996 in januar 1997. Nadomestilo v višini polovice plače bom prejemal, dokler ne bo šlo podjetje v stečaj, potem pa si bom kot brezposelna oseba lahko poiskal socialno varnost na zavodu za zaposlovanje. Agencija za privatizacijo je podjetju že pomagala vložiti predlog za stečaj na mariborsko sodišče,” pravi Turšič. Prepričan je, da bo preostanek zahtevanega nadomestila plače od novembra 1993 do no- vembra 1996 dobil od Zpiza potem, ko bo s svojo tožbo proti delodajalcu na delovnem sodišču uspel. Kakor kaže, bo Anton Turšič kmalu vendarle rešil problem svojega statusa. Sliši se absurdno, pa je vendarle res: pošteno seje moral potruditi, da se bo končno rešil rednega delovnega razmerja pri delodajalcu, ki mu ni dajal plače. Če invalidni delavec ne dobi plače, mora delodajalca tožiti takoj “Iz zgodbe AntonaTuršiča pa sledi tudi pouk za vse invalidne delavce, ki ne prejemajo plač. Takoj morajo tožiti delodajalca za izplačilo plače in fotokopijo tožbe poslati na zpiz, saj jim bo VARSTVO PRAVIC DELAVCEV Iz poročila družbenega pravobranilca Republike Slovenije o stanju, pojavih in problemih na področju varstva družbene lastnine in varstva pravic delavcev v letu 1996 Družbeni pravobranilec Republike Slovenije je v letu 1996 v postopkih za varstvo pravic delavcev iz delovnega razmerja obravnaval 590 zadev, pri čemer je bilo zaključenih 570 zadev in 20 zadev prenešenih v leto 1997. V funkciji varovanja pravic delavcev, na podlagi 61., 66. in 79. člena zakona o temeljnih pravicah delavcev, družbeni pravobranilec pri delodajalcih vlaga zahteve za začetek disciplinskega postopka; vlaga ugovore zoper odločbe discipinskega organa prve stopnje; začne postopek pred pristojnim sodiščem zoper odločbe disciplinskega organa, izdane na drugi stopnji, ter nudi varstvo pravic delavcev pri uveljavljanju pravic iz delovnega razmerja. Dokaj pogosto se pred družbenim pravobranilcem obravnavajo tudi zadeve, ki sodijo v premoženjska razmerja in druga pravna področja, v katera vstopajo občani pri uveljavljanju svojih pravic pri državnih organih in z drugimi organizacijami, ki izvajajo javna pooblastila. V teh primerih gre za nudenje pravne pomoči neuki stranki, kateri je sicer redna pravna pomoč, zaradi materialnih razlogov, nedosegljiva. Pravna pomoč tem osebam se daje v obliki pravnih nasvetov, pred katerimi organi ali organizacijami se lahko pravica uveljavi in na kakšen način, neredko pa se občanu v tej smeri sestavi tudi enostavna zasebna vloga. Ker so postopki družbenega pravobranilca pri odpravljanju ugotovljenih kršitev pravic delavcev vezani izključno na organe delodajalca, z izjemo, ko začne postopek pred sodiščem v disci-pinskih zadeva, se ukrepanje začenja in končuje pri organih delodajalcev. Če družbeni pravobranilec s svojo intervencijo pri delodajalcu ni bil uspešen, pri tem pa oceni, da primer kaže na očitno kršitev individualne pravice, delavcu, če to zahteva, sestavi tožbo, vedno pa ga napoti na pot pravde. Če oceni, daje ugotovljene kršitve pravic delavcev možno učinkoviteje odpraviti z intervencijo inšpekcijskega organa pristojnega za delo, ga takrat, ko gre za očitne kršitve pravic, določenih z zakonom in kolektivno pogodbo, napoti k temu organu. V zvezi z navedenim prikazom obravnavanih zadev ugotavljamo, da se pripad zadev po predlagateljih ne spreminja. Po številu zadev glede na leto 1995, je zaslediti rahlo upadanje, sicer pa se dejanska in pravna problematika obravnavanih zadev po svoji strukturi že nekaj let ne spreminja. Večina kršitev pravic izvira iz klasičnih delovnopravnih institutov, kot so: sklenitev in prenehanje delovnega razmerja, prezaposlovanje na delo k drugemu delodajalcu, razporejanje na drugo delovno mesto, posebno varstvo določenih kategorij delavcev in uveljavljanje materialnih pravic po delu in iz dela. Največ obravnavanih zadev odpade na kršitve pravic zaradi nezakonitih posegov v plače in v druga nadomestila in materialne povračila, ki gredo za oškodovanje ali prikrajšanja sicer po temelju nespornih materialnih pravic, ko mora delavec tožiti delodajalca zaradi določitve obsega teh pravic in pridobitve izvršilnega naslova zaradi izterjave. V nadaljevanju v kratkem povzemamo dejansko in pravno problematiko iz posameznih delovnopravnih institutov, kjer so bile kršitve pravic delavcev najpogostejše: - za podjetja in gospodarske družbe za značilne kršitve pravic delavcev v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja ob nastopu operativnih razlogov za zmanjšanje števila zaposlenih delavcev. V tem sklopu kršitev so v upadanju kršitve pravic, zaradi nespoštovanja Z zakonom predpisanega postopka, vključno z izdajo sklepa o prenehanju delovnega razmerja. V porastu pa so zadeve, ki se nanašajo na kršitve pravic delavca v času trajanja odpovednega roka in po prenehanju delovnega razmerja. Gre za materialno prikrajšanje pri izplačevanju nadomestil in plač, nadomestil v času koriščenja letnega dopusta, pravic iz naslova boleznin in nadomestil. Po prenehanju delovnega razmerja so v porastu kršitve glede določitve višine odpravnin, ki se ob prenehanju delovnega razmerja presežnemu delavcu niti ne izplačajo. Zato je za njihovo izterjavo potrebno pridobiti z vložitvijo tožbe izvršilni naslov; -evidentirane so tudi nezakonitosti ob napotitvah delavca na delo k drugemu delodajalcu, ko se ta brez vsakršne materialne pravice ob prenehanju delovnega razmerja s statusom presežnega delavca, prezaposli na delo k drugemu delodajalcu. Pri drugem delodajalcu, pa se po nekaj mesecih dela, tudi brez plačila za opravljeno delo, neredko znajdejo na listi presežnih delavcev, največkrat s statusom začasno presežnih delavcev. Ker veljavna delovnopravna zakonodaja ne pozna instituta prenehanja delovnega razmerja iz krivdnih razlogov na strani delodajalca, se ti delavci še pred prenehanjem delovnega razmerja znajdejo v odprti brezposelnosti brez vsakršnih materialnih pravic, ki bi jih lahko oz. morali uveljaviti do prvega delodajalca, za uveljavljanja nadomestil iz naslova brezposelnosti pa niso izpolnjeni pogoji, ki jih določa zakon; -delodajalci se ob ugotavljanju trajnih presežkov delavcev poslužujejo tudi sicer zakonitega instituta sporazumnega prenehanja delovnega razmerja s priznanjem pavšalne odpravnine. Za posebne kategorije delavcev, ki jim delovno razmerje iz operativnih razlogov že po zakonu ne more prenehati, pa doseženi sporazum nima zakonite podlage. Ta kategorija delavcev namreč mora biti izrecno seznanjena s posledicami sporazumnega prenehanja delovnega razmerja, ker en more uveljavljati pravic iz naslova brezposelnosti pri pristojnem zavodu. Zaskrbljujoče pa je, da so takšni načini prenehanja razmerja v praksi prisotni najpogosteje pri delavcih s statusom invalidne osebe in pri starejših delavcih; - pogoste kršitve pravic delavcev v zvezi s sklenitvijo in prenehanjem delovnega razmerja je zaslediti pri gospodarskih družbah drobnega gospodarstva in pri samostojnih podjetnikih. Gre za sklepanje delovnega razmerja za določen čas izven okvirov, kijih določa zakon, največkrat še brez objave prostega delovnega mesta, kar dejansko v praksi postaja pravilo pri sklepanju delovnih razmerij. Pri prenehanju delovnega razmeija pa so evidentirane kršitve in nezakonitosti, ko zaposlenim delovno razmerje preneha, če se delodajalec tako odloči, ne glede na to ali so za to podani zakoniti razlogi. Delavcem, zaposlenim pri zasebnih delodajalcih, pa delovno razmerje pogosto preneha z vročitvijo delovne knjižice brez izdaje formalnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja; - za delavce iz prejšnje alineje je značilna ugotovitev, da se največ kršitev materialnih pravic pri njih zaposlenih delavcev, odpravi na podlagi izdanih sodb sodišč, kajti postopki za varstvo pravic pri teh delodajalcih so prava redkost. De- lavci so zaradi bojazni, da bi še pred potekom roka, za katerega so sklenili delovno razmerje, izgubili delo, teh postopkov v času trajanja delovnega razmerja niti ne poslužujejo. Iz navedenih razlogov so sodbe sodišč časovno zelo odmaknjene od nastanka kršitve pravic delavcev, kar ima za posledico, da dosojene pravice, predvsem tiste, ki se nanašajo na denarne terjatve, po pridobitvi izvršilnega naslova, niso več izter-Ijive iz razlogov na strani delodajalca (insolventnost, likvidacija, stečaj, mirovanje, vzporedna podjetja itd.); - veliko je tudi primerov, ko delavci ne glede na število zaposlenih, po več mesecev za opravljeno delo ne dobijo plač. Zato se od zakonodajalca pričakuje, da bo spremenjena in dopolnjena delovnopravna zakonodaja z uvedbo instituta krivdnega prenehanja delovnega razmerja iz razlogov na strani delodajalca, delavcem zagotovila hitrejše in učinkovitejše uveljavljanje pravic iz naslova brezposelnosti, delodajalce pa tudi strožje sankcionirala; - pogosti so delovni spori s področja prezaposlovanja in razporejanja na drugo delovno mesto, ko se ukinejo določena delovna mesta, po mnenju prizadetih delavcev, neutemeljeno. Po spremembi akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, pa delovna mesta s podobnimi delokrogi in drugačnim nazivom največkrat zasedejo priviligirane osebe, ker gre v konkretnih primerih za kršitve pravic delavcev, storjenih s pravno šikano, jo delavci, ki se odločijo za sodno varstvo svojih pravic, tudi v teh postopkih težko dokažejo. Večji posegi v organizacijsko strukturo zaposlenih in s tem povezano prerazporejanje delavcev ima večkrat za posledico tudi znižanje osnovnih oz. izhodiščnih plač delavcev na novih delovnih mestih; - kršitve pravic delavcev s statusom invalidne osebe so najpogostejše po pridobitvi tega statusa. Razlog je v nezagotavljanju ustreznega dela, ki bi po priznani invalidnosti, ustrezalo preostalim le-ta priznal nadomestilo za del plače šele od datuma vložitv£ tožbe proti nesolidnemu delodaj*"' cu,” pravi sekretarka območne?3 odbora sindikata delavcev ' gradbeništvu za Podravje Brank3 Jurak, ki je Turšiču v minuljlj mesecih pomagala, da bi se resi šil službe pri nesolidnem delodajalce Kaj reči na koncu? Vsekako' je hvalevredno, daje ministrstc za delo, družino in socialne zadeve priskočilo Antonu Turšič3 na pomoč, saj bi brez njegov* pomoči še težje rešil problee’ svojega statusa ali pa ga sploh n£ bi uspel. Res pa je, daje poste-pek po sestanku na ministrstv3 tekel za delavca, ki ne prejem3 plače, izjemno dolgo. Odkar j£ ministrstvo ponudilo Turšič3 pomoč pa do dneva, ko je dob1! od Zpiza izplačano prvo nadon'3' stilo plače, je minilo skoraj šes1 mesecev. Ali takšnih primero' zares ni mogoče rešiti hitreje? Bo tudi Milanu Šimplu Vaupotiču moral pomagati minister? Kakor kaže, pa omenjena vpm sanja pri nas tudi zakonsko nis° najbolje rešena, saj podobne težav3 pestijo mnoge delavce. V Mam boru so tako rešili vprašanje sta-tuša Antonu Turšiča. V zelo p°j dobnem položaju pa seje znaš6, invalidni delavec Milan ŠimP1 Vaupotič iz Projektivno tehn°' loškega biroja, ki je prav tako ' rednem delovnem razmerju, a Z£ nekaj časa ne dobiva ne plače a3, nadomestila. O svojem problem11 je že obvestil pristojno inšpekcij0 za delo. Bo to dovolj ali bo ta° njemu moral priskočiti napom0' minister? Tomaž. K$e‘ -1 delovnim zmožnostim invalid1)1 osebe. Zato se ob pomanjkanj delovnih mest za invalide te osem sicer razporedijo, vendar natl tivna delovna mesta, kar delodaja1 ca opravičuje do refundacije s m dstev iz blagajne pokojninsko i0 validskega zavoda. V praksi pas‘ delovnopravni status te kateg0 rije delavcev, zaradi pomanjkanj' ustreznih delovnih mest, deja11 sko rešuje z uporabi institu1 čakanja na delo doma do pon11 dbe ustreznega dela pri druge11 delodajalcu. Zadeve s področja ugotavljanj disciplinske odgovornosti, kiJ'_ je družbeni pravobranilec ob33 vnaval v preteklem letu, so N povezane z ugotavljanjem ošk° dovanj družbene lastnine.V vse' obravnavanih primerih smo 7° per odgovorne osebe dali predlo?1 pristojnim organom v pravni osep za začetek disciplinskega P?' stopka. V dveh primerih pa J družbeni pravobranilec zaradi p3° veritve zakonitosti discip!'nSN, ga ukrepa organa druge stopw ' začel postopek pred pristojn1 sodiščem. Prav tako je treba v te' sklopu omeniti nekaj intervem družbenega pravobranilca z n3 menom, da se odpravijo kršid' pravic delavcev v zvezi z izreč nimi discipinskimi ukrepi tor| ko smo ukrepali v korist delavc0 Družbeni pravobranilec ReP^ blike Slovenije je tudi v letu 1? evidentiral nekaj primerov krsa dogovora o kriterijih za sklepa11), individualnih pogodb poslovomf delavcev in delavcev s poseb11 ju*1: mi pooblastili. Pri sklepanja ^ dividualnih pogodb pogodbe stranke ta dogovor kršijo pr6 sem v delu, ki se nanaša na terije za določanje plač, del’ ■ dobička in na druge pravic6j naslova konkurenčne prepov (j ter drugih posebnih ugodn0 ,, Opisane kršitve dogovora, jp.', oceni družbenega pravobrai'1 ‘ za pravne osebe z družbenim k \ talom šteti kot neupravičeno a^ rabo sredstev pravne osebe-odpravljanje navedenih nc^.j^j nitosti družbeni pravobraa ^ vlaga tožbe na razveljavl takšnih pogodb. Pripravil- 13. marca 1997 I n NA TRZNEM PREPIHU del tvc ijal' ega .lit ešil IcU' kd ■st« ib ;ic« y)i ein in« ito- tv« :iria rj£ ic« >bil ne- iesl ro< ,7 rra- liS« av« ari' ita- p°; .Š«1 np1 no- ov rž« ; n«[ rn«i 4 ud' to« -^1 in« nj« jb« ik jal' ;rei in is« g°' .nj»i an ut* nn en' 5 jit irn ,il«. k«' set zn $e $ poli5 if ii^ ein .cif na tv« če; rej; ■/ fj te' ni« nif ni' in ;|1; jV" te' eJ' sl', Pi |d iPr f f l« V\ te’: Nov način računanja življenjskih stroškov: več za storitve, manj V Kolinski enake dividende kot lani, v Savi pa predlog še ni *a izdelke izdelan PO EVROPSKI METODOLOGIJI VIŠJA INFLACIJA BLIŽA SE ČAS DELITVE DOBIČKOV Ko smo se navduševali nad Priključitvijo k Evropski uniji, si večina med nami sploh ni zmogla zamisliti, kaj vse se bo s tem Pri nas spremenilo, oziroma kaj se bo moralo spremeniti. Zdi se, kot da smo vse dozdaj živeli na drugem planetu.. .Potrebujemo novo zakonodajo, nove tehnične >n druge standarde, novo statistiko, itd. Spisek potrebnih sprememb se zdi neskončen.Drobno poglavje v tem obsežnem seznamu, kljub temu pa pomembna podrobnost, je izračun inflacije po evropsko. Statistični urad Je letos začel uporabljati način Vračunavanja inflacije, kot je v navadi v Evropski uniji in pokazalo seje, da naš dosedanji tzračun tega podatka ni prikazoval v pravi luči. No, spremembe mesečnih podatkov niso velike, vendar se do konca leta inhko nabere pomembna razlika nekaj odstotnih točk, ki rast inflacije morda potisne preko desetodstotne letne stopnje. Bistvena sprememba v računanju inflacije je računanje inflacije glede na indekse cen življenjskih potrebščin in ne več P° drobnoprodajnih cenah. Posameznim skupinam izdelkov, obrin in storitev je dana nova feža, s katero vplivajo na višino inflacije. Potrošne dobrine so razvrščene v 12 skupin. Dose-daj je blago prispevalo k inflaciji 79 odstotkov, storitve pa 21. Po novem je delež storitev v inflaciji skoraj 34-odstoten, blaga pa 76-odstoten. Zaradi tega je novi izračun za letošnjo januarsko inflacijo nekaj višji. Po starem izračunu je bila 1,1-odstotna, po “evropskem” pa 1,3-odstotna. Pri posameznih skupinah blaga in storitev pa so bile spremembe v izračunu znatnejše. Po starem načinu se je januarja sveža zelenjava podražila za 19,6 odstotka, predelana pa za desetinko odstotka. Novi način pa daje skupni podatek za obe vrsti zelenjav: zelenjava se za 16,6 odstotka. Podobno je pri sadju, ki seje po novem podražilo za 12,1 odstotka (sveže in predelano), prejšnji način računanja podražitev pa je pokazal ja-nuarjal 1-odstotno podražitev svežega in o,2-odstotno podražitev predelanega sadja. Po novem načinu so se nekatere vrste blaga bolj podražile, nekatere pa manj. Med tistimi izdelki, ki so se po evropski metodi računanja inflacije celo pocenili, je na primer gradbeni material in avtomobili. Verjetno je na nove stopnje rasti cen posameznih izdelkov in storitev kaj vplival tudi časovni zamik pri računanju: doslej je statistični urad zaključeval zajemanje cen že nekaj dni pred iztekom meseca (nekajkrat, ko ni bilo veliko sprememb v cenah, je podatke objavil celo pred iztekom meseca, za katerega so podatki veljali); po novem bo upošteval v izračunu vse spremembe cen do zadnjega dne vmesecu, podatke pa bo obja- vil med 10. in 15. dnem v naslednjem mesecu. Evropska unija razvršča blago in storitve, ki pridejo v poštev za računanje inflacije in življen-skih stroškov, v 12 glavnih skupin, od katerih vsaka doprinaša k inflaciji svoj delež, glede na pomen, ki ga ima v življenju državljanov. Statistični urad Slovenije je po tej metodologiji januarja (za zdaj je tako objavil samo podražitve v januarju, za februar pa zaenkrat samo po stari metodi) hrani inbrezalkoholnim pijačam namenil 27,3-odstotni delež pri inflaciji, prevoznim stroškom 15,6-, najemnini, gorivu in energiji 12,3-odstotni delež, obleki in obutvi 9,4-, stanovanjski opremi 7,8-, raznovrstnemu blagu in storitvam 7,7, gostinskim in drugim storitvam 7.1- , razvedrilu in kulturi 6,7-, alkoholnim pijačam in tobaku 3.2- , poštnim in telefonskim storitvam 1,3-, izobraževanju 1-, medicinskim in lekarniškim izdelkom pa0,6-odstotni delež. Podrobnejši pregled posameznih skupin pokaže, da ima na primer meso več kot 8-odstotni delež pri računanju inflacije, oblačila 6,6-odstotnega, osebni avtomobili 5,8-odstotnega, kruh 3,9-od-stotnega, električna energija 3-odstotnega, zelenjava 2,4-odstot-nega in tako naprej. Zanimiveje, da stroški za vino dosegajo stroške materialov za popravilo stanovanja (oboje vpliva na inflacijo z 0,7-odstotnim deležem). M. S. Junij postaja magični mesec za delničarje slovenskih podjetij. Skupščine delničarjev, na katerih razpravljajo o delitvi dobička iz poslovanja v preteklem letu, praviloma organizirajo sredi leta. Čeprav sta od zaključka preteklega poslovnega leta minila dva meseca in pol, uprave nekaterih delniških družb še “cincajo” z objavo predloga delitve dobička, druge pa so že sporočile, kakšno formulo za delitev ustvarjenega dobička bodo delničarjem predlagale. Tako je na primer uprava Kolinske že sporočila, da bo predlagala v izpačilo delničarjem nominalno enako vrednost dividende kot leta 1995. V kranjski Savi denimo, kije lani po predhodnih podatkih poslovala precej bolje kot leta 1995, uprava še ni pripravila predloga za delitev dobička. Zato delničarjem še ne moremo sporočiti, ali bodo morda letos, prvikrat doslej, dobili izplačane dividende. Vse doslej dobička v Savi ni bilo toliko, da bi ga bilo smotrno razdeljevati. Letos v Savi, kot kaže, ne bodo veliko investirali. Vzrok so dolgotrajni dogovori z nemškim Continentalom, dosedanjim dolgoletnim strateškim partnerjem, za novo pogodbo o dolgoročnem strateškeni sodelovanju. To pa bi lahko pomenilo, da bi ostalo kaj več dobička za razdelitev, ali pa tudi nasprotno, če pogovori s Continentalom ali kakim drugim možnim partnerjem ne bi bili uspešni. Lani naj bi v Savi dosegli 256 milijonov tolarjev dobička, precej več kot leto prej. Vendarje bil donos na delniški kapital samo enoodstoten. Prodali so za 350 milijonov mark izdelkov, ali realno za odstotek več. Ker so hkrati za približno 8 odstotkov zmanjšali število zaposlenih, zdaj jih je še 3500, se je za šest odstotkov povečala tudi produktivnost. Tudi v letošnjem letu namerava uprava Save uporabiti enak recept za povečevanje produktivnosti. Proizvo- dnjo in prodajo želi povečati na 370 do 380 milijonov mark in hkrati odpustiti še nadaljnjih šest odstotkov delavcev. Zaradi tega naj bi se povečal tudi dobiček. Čeprav je dobiček še nizek, je likvidnost družbe dobra, zatrjujejo v Savini upravi. Družba je zadolžena za tretjino virov kapitala, za 120 milijonov mark torej. Savina težava je nesorazmerje med tečajem marke in našo inflacijo, saj izvozi devet desetin proizvodnje. Zato je imela lani za 20 milijonov mark nižji dohodek, kot bi ga imela, če tolar ne bi bil precenjen. V Kolinski bodo tudi letos delili dividende. Nominalno naj bi bile enakovredne lanskim, to pa zato, ker je bil lani čisti dobiček celo nekaj manjši kot leta 1995. Bilo gaje “samo” za 560 milijonov tolarjev, v družbi pa pričakujejo, da bo letošnji spet tolikšen, kot je bil pred dvema letoma. Razlog za nižji dobiček, kljub precej višjemu kosmatemu do- nosu iz poslovanja in dobičku iz poslovanja, kot soju dosegli v letu 1995, vidijo v Kolinski v tem, da so leta 1995 k izrednim dohodkom prišteli dobiček iz podjetij na območju nekdanje Jugoslavije iz let 1993 in 1994. Lani pa so k dobičku prispevali samo rezultati poslovanja vseh v Kolinsko povezanih podjetij in nove naložbe. Rezultati poslovanja pa so bili dobri. Kolinska je lani ustavrila za 8,84 milijarde tolarjev prometa, od česar 4,7 milijarde na domačem, 2,8 milijarde pa na tujih trgih. Uprava meni, daje lani ustvarila zelo čvrsto bazo za nadaljnje uspešno poslovanje tudi v pogojih, ki se obetajo po podpisu pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo in povečane konkurence zaradi tega zlasti na domačem trgu. Kolinska je lani naredila več izdelkov kot v letu 1995 injihtudi uveljavila na trgu. Zelo pomembneje, da v Sloveniji obvladuje tudi po 60 in več odstotkov trga s posameznimi izdelki in da se trgi na področju bivše Jugoslavije še niso stabilizirali (to odpira možnosti v prihodnosti). Zelo so ponosni na uspešno uveljavitev novih blagovnih znamk in na dobro roko pri naložbah, denimo na nakup Rogaških vrelcev d. o. o. ter na pridobitev certifikata za poslovanje po standardu ISO 9001. Njihove delnice so se lani uvrstile v kotacijo A na Ljubljanski borzi in ob koncu lanskega leta je njihova delnica dosegla 85 odstotkov knjižne vrednosti. N. L. ^iinchenski mednarodni sejem obrti PRILOŽNOST ZA PRODOR NA SVETOVNI TRG Alpe-Adria: šestintrideseta ponovitev . Tokratna stran “Na tržnem prepihu” ni posvečena sejmom ln Sejmarjem, vendarje prav, da vsaj omenimo prireditev, ki Je postala pravi romarski cilj velikega števila slovenskih obrtnikov J** Pri njih zaposlenih delavcev - Mednarodni sejem obrti v Uiinchnu. Obiskovanje sejma, obrtniki in delavci potujejo tja Pod okriljem strokovnih ekskurzij, dodobra podprejo tudi skladi za izobraževanje delavcev v obrti. Zakaj je ta sejem za slovenske obrtnike tako mamljiv? Najprej zaradi visoke ravni sejma, kakovosti izdelkov in novosti, ki privabljajo °či posnemovalcev ali konkuren-°v- Potem zaradi velikega števila pranih razstavljalcev, letos jih je ?00 iz 40 držav z vsega sveta. v0membnajetudi sorazmerna bli->na dogajanja. Svoje pa dodajajo sti,'.^adicionalno obsežni in dobri g 1 fr,ed gospodarstvi Slovenije in avarske. Ne nazadnje pa je za s. ega slovenskega podjetneža ta trge"1 lahk°tUd' vst0Pnica na tuJe Slovenski obrtniki razstavljajo na sejmu že dvajset let, zdanja leta j^upinsko predvsem iz elektro, ^ovinsko-predelovalne in gumar-ske dejavnosti. Letos jih na skup-tri Trazstavnem prostoru sodeluje es.et’ Poleg njih pa še trije ino- vatorji. „ ^°f3re odnose z bavarskim go-Podarstvom so z obiskom sejma unchnu potrdili tudi minister gospodarske dejavnosti Metod agonja in seveda oba prvaka rtne zbornice Slovenije: pred-anik Miha Grah ter predsednik Pravnega odbora Stanislav Kram-^erger. Konec koncev ne gre prezreti, I a je Obrtna zbornica pred nekaj zh PocfP'sala z bavarsko obrtno g 0rnico sporazum o sodelovanju, avarci na primer zdaj pomagajo J uvajanju dualnega sistema po-SmCnega izobraževanja pri nas.Ta em izboraževanj a je vračanje na v-,;! dv?Setih letih Presahli sistem teniske vzgoje, ki namenja do- sti večji poudarek praktičnemu pouku, kot donedavni sistem usmerjenega izobraževanja. Poleg tega uvaja tudi staro strokovno lestvico, prek vajenca in pomočnika do mojstra (kar je zakonska zahteva pri odpiranju obratovalnic). Zal je iz leta v leto očitnejše neskladje med slovenskim in nemškim načinom razstavljanja: medtem ko se organizatorji držijo pravila, da vsako leto predstavijo drugo panogo, iz Slovenije iz leta v leto sodelujejo pretežno razstavljalci iz prej omenjenih dejavnosti. V Obrtni zbornici Slovenije zato razmišljajo, ali ne bi v prihodnje kazalo predsta- vljati slovenske obrti in malih podjetnikov, tako, kot to delajo Nemci, s predstavitvijo ene dejavnosti na vsakem sejmu. Letošnji sejem je v znamenju slogana “perspektivni srednji razred, obrt in mala ter srednja podjetja na pragu informaicijske dobe”. Poudarek je na digitalizaciji poslovanja, torej na programski opremi za planiranje, organizacijo in racionalizacijo poslovanja. Predstavljene so mrežne komunikacije z bankami, dobavitelji, kupci itd. Izjemen poudarek je dan obveščanju obiskovalcev, saj so organizatorji prepričani, da vsak tretji obiskovalec sejma pride z namenom, da bi z njega odnesel kaj koristnega znanja, ki bi ga kasneje sam uporabil. Zelo zanimiva je denimo predstavitev digitalnega sveta avtomobilov, kjer se zainteresirani lahko seznanijo s tržnimi nišami v avtomobilski industriji, primernimi za obrtnike in male podjetnike. NAS EDINI TURISTIČNI SEJEM Slovenski obrtniki razstavljajo na miinchenskem sejmu že dvajseto leto, so pa v svoji ponudbi dokaj enostranski. Obrtna zbornica Slovenije se pripravlja, da bi v prihodnje na tem sejmu vsakič razstavljali predvsem obrtniki ene dejavnosti. Sejem Alpe-Adria se sicer ne more primerjati, denimo z berlinskim sejmom turizma, je pa v Sloveniji edini pravi turistični sejem. Letos bo odprt med 18. in 22. marcem, in je med sedanjimi sejmi s tem nazivom najstarejši, saj je pravi naslednik nekdanjega sejma Alpe-Adria. Ta je zaživel pred 36. leti in je dolga leta združeval vse tri današnje sejmeAlpe-Adria. Organizator, Ljubljanski sejem, je privabil 220 neposrednih razstavljalcev iz Slovenije in sosednjih držav, ki bodo zavzeli 6000 kvadratnih metrov razstavnih površin na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču. Osrednjo sejemsko prireditev, turistični sejem, bosta spremljali še dve prireditvi, razstava Fotostik in sejem Lov in ribolov. Turizmu bo namenjena vsa dvorana B. Ljubljana se bo predstavila z osrednjo temo Evropski mesec kulture. Predstavila se bodo tudi mesta, ki imajo z Ljubljano posebne prijateljske vezi, slovensko turistično podobo pa bodo zaokrožili slovenski kraji in območja s svojimi značilnostmi v turizmu in kulturi. Med območji bodo letos posebej opazna Belokranjsko-Dolenjska regija, Pomurje, Gorenjska, Notranjska in Zgornje Posočje. Kot celota bosta nastopili tudi JužnaTi-rolska in Hrvaška, predstavila pa se bodo še posamezna podjetja iz teh krajev. Drugi prostori razstavišča pa bodo obiskovalcem ponujali ogled manjših plovil in potapljaške opreme (dvorana A); večja plovila bodo na ogled pred dvorano A, v družbi s camping in caravaning opremo (avtodomi, prikolice, šotori); v dvorani A2 bodo razstavljena kolesa, motorji, oprema za pohodništvo, v dvorani C pa kozmetika, oprema za fitness in frizerske salone. K sejmu o turizmu in prostem času tradicio- nalno sodi tudi folklora. Zabavnega programa ne bo malo, saj bodo nastopale številne folklorne skupine, kmečka društva, kulturna društva in društva vinogradnikov. Občine Ig, Brezovica, Dobrova- Horjul-Povhov gradeč, Vrhnika in Borovnica bodo med bogatim zabavnim in kulturnim programom podpisale listino o sodelovanju. Tudi športnega programa bo precej, od podpisovanja sponzorskih pogodb do predstavitev pro- Sejem Alpe-Adria je bil za občane vedno zelo zanimiv. Prva leta je bil zaradi našega gospodarskega položaja izjemna paša za oči; na njem je bilo moč “pod mizo” kupiti italijanski pralni stroj. Zdaj je prilagojen novim potreban in sedanjemu življenjskemu utripu in standardu. gramov raznih športnih prireditev. Kot posebno zanimivost naj omenimo, da bo na sejmu Jure Šterk, naš morjeplovec samotar, sedmi sili povedal, kako in kje misli v maju letos začeti novo plovbo okoli sveta. Ve pa se: kdor kaj pove novinarjem, je povedal vsem... Toliko so nam o prireditvi povedali organizatorji. Dodajamo le še to, da bodo razstavljalci verjetno tudi na tem sejmu za obiskovalce in morebitne kupce pripravili kakšne sejemske popuste. N. L. Bogdan Korošec, direktor GPG, podeljuje pokal za prvo mesto ekipi Predstavniki ekipnih zmagovalcev so visoko dvignili pokale. Gradisa. Zmagovalcu v kombinaciji Lojzetu Kepicu je pokal izročil najstarejši gradbinec Tone Marn. 34. zimske športne igre gradbincev Z MISLIMI NA NOVO KOLEKTIVNO POGODBO ZA GRADBINCE Prejšnjo soboto seje na Soriški planini več kot 400 gradbincev pomerilo v veleslalomu in teku na smučeh. Najšte-vičnejše je bilo Gradisovo zastopstvo, kije tudi zato zmagalo v ekipni konkurenci. Kot nam je povedal Jernej Jensan, so letos prišli tudi nekateri direktorji, ki jih zadnja leta ni bilo. Prišli so tudi nečlani, saj so povabili prav vse, ki delajo v gradbeništvu. Izkazali so se tudi nekateri se- Čeprav je bila proga strma in ledena, so se po njej tekmovalke spustile hrabro. Ker so nekateri precenili svoje moči in sposobnosti, je bilo nekaj dela tudi za reševalce. daj že upokojeni smučarji, ki so pomagali pri podeljevanju priznanj in nastopili tudi kot predtekmovalci. Zimske igre je organiziralo GP Grosuplje, ki letos slavi 50-letnico ustanovitve. Glavnemu organizatorju Janezu Markoviču je pri tehnični izvedbi tekmovanja pomagal smučarski klub iz Škofje Loke. Po Jeršanovih besedah je bilo vzdušje na igrah zelo dobro, k čemur je prispevalo tudi sončno in toplo vreme. V sindikatu menijo, da bodo letošnje množične igre spodbudile ponovno širjenje rekreacije med zaposlenimi. Prav zato že sedaj razmišljajo o letnih igrah, ki bodo predvidoma v Zasavju in se bodo končale pred 4. ju-nijem, dnevom grabincev. Naslednje zimske igre pa bosta organizirala PUV in Nivo iz Celja. F. K. . . • O:,.,, Bo potrebna nova velika stavka? Kot nam je povedal Jernej Jeršan, sekretar sindikata gra dbenih delavcev, si v sindikatu zelo želijo, da bi ob dnevu gra dbincev podpisali novo kolektivno pogodbo za gradbeništvo. Dan gradbincev so namreč določili v spomin na uspešno stavko, s katero so stavbinski delavci pred 60 leti izbojevali prvo kolektivno pogodbo. Sedanja pogajanja bi po njegovih besedah lahko bila uspešna, saj so sindikalisti pripravili skoraj vse rešitve. Skoraj o vsem so se z delodajalci tudi sporazumeli, le pri tarifni prilogi seje zataknilo. Sindikat predlaga, naj bo izhodiščna cena dela gradbincev pet odstotkov nad določeno v splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo. Na takšno ceno dela bi sindikat takoj pristal. Nova kolektivna pogodba je po Jersanovem mnenju nujno potrebna tudi zaradi velikega nereda v plačni politiki na področju gradbeništva. Fantje so takole čakali na start. Pred tablo z rezultati v ciljni areni je bila kar precejšnja gneča. Rezultati: Ekipna razvrstitev: 1. G1Z Gradis, 2. PUP in Nivo Celje, 3. GPG Ženske, od 40 do 50 let: 1. Hlade Simona, 2. Kukovič Zofija, 3.VrhovecAmalija,4. Skušek Dragi, 5. Kamenjev Sonja, 6. Kolšek Slavica. 2. Vidrgar Tonca. Ženske, nad 50 let: 1. Omahen Marija. Ženske, od 40 do 50 let: 1. Marinc Angel3’ Ženske, od 30 do 40 let: Trškan Veronik3’ -------------.--------- J , Ženske, od 30 do 40 let: l.Jakopič Nives, Grosuplje, 4. Gradbinec Kranj, 5. GP Bohinj, 2.TancarAndreja, 3. Hlebanja Bojana, 4. Lupuh 2.TancarAndreja, 3. Lazar Darja, 4. LupuhM3 6. Salonit Anhovo. Marjana, 5. Humar Karmen, 6. Žitnik Cvetka. r'ja^ 5. Videtič Mirka. Ženske, do 30 let: 1. Pestotnik Barbara. Veleslalom Ženske, do 30 let: 1. Božja Miranda, 2. Pestotnik Barbara, 3. Bajrič natalija, 4. Jeromel Moški, nad 50 let: 1. Janez Markovič, 2. Carli Suzana, 5. Šuligoj Davorina, 6. Hren Barbi. Aleksander, 3. Senčar Primož, 4. Cvahte Mojmir, 5. Čater Jernej, 6. Kepic Alojz. Moški, od 40 do 50 let: 1. Ponikvar Andrej Tek na smučeh Moški, nad 50 let: 1. Naglič Franc, 2. Markovič 2. Kneževič Dragan, 3. Oštrbenk Franc, 4. Simčič Janez, 3. Kepic Alojz, 4. Korošec Janko, 5. Senčar Zorko, 5. Smovnik Jože, 6. Franko Andrej. Primož, 6. Pečnik Erik. Moški, od 30 do 40 let: 1. Štosir Stanko, 2. Moški, od 40 do 50 let: 1. Jesenovec Anton, PotrpinMaijan,3. Murgelj Matjaž, 4. Miklavžina 2. Kartun Dušan, 3. Dodig Boško, 4. Rozman Zvone, 5. Zupančič Zdenko, 6. Cerar Anton. Moški, do 30 let: 1. Božičnik Boris, 2. Goijup Franc, 5. Urankar Viktor, 6. Korošec Stanko. Kombinacija Moški, nad 50 let: 1. Markovič Janez, 2. Kepjf Alojz, 3. Senčar Primož, 4. Naglič Franc, 5-Korošec Janko, 6. Cerkovnik Rudi. Moški, od 40 do 50 let: 1. Dodig Boško-Moški, od30 do 40 let: 1. Rupnik Benedik’ 2. Pirc Marko, 3. Murgelj Matjaž, 4. Dolar man, 5. Erjavec Stane, 6. Lojen Toni. Ženske, nad 50 let: 1. Omahen Marija. Ženske, od 40 do 50 let: 1. Marinc Ange|a’ Rezultate so razglasili v hotelu Transturist v Škofji Loki, kjer so se c n u c udeleženci zabavali dolgo v noč. Menda so nekateri dočakali Heleno nomk Janez, 6. Puhner Franc. Blagne, ki je ta dan pela v sosednji dvorani. Boštjan, S.TrčekTomaž, 4. Ipavec Aleš, 5. Sta- 2. ZavolovšekZoran,3. Dolar Roman, 4. Štrukelj Andrej, 5. Pirc Marko, 6. Macuh Borut. Ženske, nad 50 let: 1. Omahen Marija. Moški, od 30 do 40 let: 1. Rupnik Benedikt, 2. Vidrgar Tonca. Ženske, 30 do 40 let: 1. Tancar Andreja, 2' Trškan Veronika, 3. Lupuh Marija, 4. Lazar Dat)3' Ženske, do 30 let: 1. Pestotnik Barbara. Moški, do 30 let: 1. PodvornikTomi. 13. marca 1997 ODDIH IN IMMMIUI BL ”toI ^ONSENA - Letovišče Počitniške skupnosti Murska Sobota že Sesto leto v rokah beguncev MOŽNOSTI DOPUSTOVANJA TUDI LETOS SPLAVALE PO VODI P° oceni Metoda Zalarja, direktoija turistične agencije J MS, so slovenske počitniške zmogljivosti na ^ paškem vredne 3,5 milijarde nemških mark. K temu aJ dodamo, da smo imeli včasih Slovenci v sosednji rzavj kar 54.000 počitniških postelj, zdaj pa jih je ®stalo le še 35.000. Nekaj ležišč so lastniki prodali, e|'ko zmogljivosti pa je načel zob časa, ker so do-|j/°v' zaklenjeni in jih nihče ne vzdržuje. Seveda zato, je nova državna meja postavila lastnike in upra-Jalce počitniških zmogljivosti v zelo nezavidljiv Možaj. Skoraj vse, kar je bilo pred leti samo po sebi Hevno in normalno glede vzdrževanja in upravljanja °mov, ter vse, kar je bilo včasih mogoče, je danes WePovedano in nemogoče. Sq ^dovi žuljev prenekaterih slovenskih delavcev, ki j dolga leta odpovedovali večjemu kosu kruha, dl si zagotovili sleherno poletje vsaj nekaj dni za-ztienega oddiha, so tako izničeni. Upravljanje naših ' 'jdniških domov in drugih tovrstnih zmogljivosti a Hrvaškem seje namreč zapletlo do tolikšne mere, j aso prenekateri dosedanji lastniki že dvignili roke s® preprosto odpovedali svojemu imetju. I Rajpak so na moč slabe volje tudi slovenski de-s.Vc'.ki so jim domove zasedli begunci. Vojne vihre ^Cer ni več, begunci pa so ostali. V Monseni pri 0vmju, na primer, kjer ima svoje letovišče Počitniška i; uPnost Murska Sobota, je še vedno več kot 400 d dl iz Vukovara. In zdi se, da ne razmišljajo kaj (j?51' o tem, da bi tisto, kar so si pred leti »sposo-'*• kaj kmalu vrnili. Kaže, kot da sploh ne na-^avjajo veg (jofnov Tako kot v Monseni pa je, letoviško mestece. Na treh hektarjih zemljišča v bližini morja je skupnost zgradila z denarjem pomurskih delavcev leta 1973 kar 210 apartmajev s 620 ležišči. Obiskovalci letoviškega naselja in novinarji smo Počitniško skupnost Murska Sobota in njene zmogljivosti pri Rovinju dajali za zgled mnogim drugim, ki niso najbolje gospodarili s sindikalnimi počitniškimi domovi. Letoviške hišice v Monseni so bile vedno lepo urejene in vzorno vzdrževane. Se najbolj pomembno paje, daje bilo v naselju živahno sleherno leto od maja do začetka jeseni. Zmogljivosti so bile namreč !^ai v a . h ’se marsikje. Denimo na območju Zadra, pa na LastU 'n.na opmijsk' rivieri. Hrvaška vlada pa nič. (la k'v c'°mov s' sicer na vse kriplje prizadevajo, (la h i uumov si sicer na vse Knpije prizadevajo, tih n' -|°n^no le uveljavili pravico in po dolgih le-. Pnsli do svojega premoženja, vendar brez uspeha. , govorni ostajajo gluhi in slepi.Tako v Sloveniji °I tudi onkraj državne meje. ^časih v Monseni 70.000 prenočitev na leto j. Lastniki počitniških zmogljivosti v Monseni pri °vinju zelo verjetno ne bi danes bili plat zvona, če J" utiiiu.) Ulil piCiL /jVV^Iia, e bi šlo za ogromno premoženje oziroma pravo Pred leti so tu dopustovali soboški delavci po štiri mesece na leto. V naselju je bilo do 70.000 prenočitev v sezoni! razmeroma dobro izkoriščene. Vsako leto so v Monseni zabeležili do 70.000 prenočitev, kar pomeni, da je bilo sleherno ležišče izkoriščeno skoraj štiri mesece na leto.To paje nedvomno podatek, s kakršnim se lahko pohvali bolj malo sindikalnih počitniških domov. Spomladi leta 1992 so naselje pomurskih delavcev zasedli hrvaški begunci. Seveda so imeli lastniki lično urejenih letoviških hišic v Monseni razumevanje za tegobe ljudi v najhujši stiski. Upravičeno pa so pričakovali, daje ukrep le začasen in da bo hrvaška vlada, ki naj bi skrbela za svoje ljudi, v doglednem času poiskala drugo rešitev. Do danes se to ni zgodilo, čeprav je od »okupacije« slovenske lastnine poteklo že celih pet let. Zato ni čudno, daje nejevolja med pomurskimi delavci, ki so dolga leta varčevali in se odpovedovali regresu in boljšemu zaslužku, da bi si zagotovili svoj prostor pod soncem, vse večja. Soboški počitnikarji so vladama Hrvaške in Slovenije ter slovenskim poslancem in svetnikom poslali pisni protest. V njem so med drugim poudarili, daje bilo naselje pri Rovinju za številne družine edina priložnost za dopust na morju. Kljub vsem prizadevanjem predstavnikov počitniške skupnosti pa pristojni organi sosednje države doslej niso nič rekli ne o vrnitvi objektov in pokritju nastale škode ne o izpadu dohodka. Soboška počitniška skupnost je po odvzemu velikega turističnega naselja povsem brez dohodkov. Zato je morala zaposlene odpustiti. Prizadeti so zaprosili za posredovanje tudi naše zunanje ministrstvo. Vse prošnje so naletele na gluha ušesa. Tudi na številna vprašanja, denimo, kdo po poravnal posredno in neposredno škodo v zvezi z odvzetim letoviščem in kdaj se nameravajo hrvaški begunci vrniti domov, ni nikakršnega odgovora. Skratka, nobenih zagotovil. To pa pomurskim delavcem ne da miru. Še posebno zdaj na pomlad, ko se v mislih že selimo v poletje in čas zasluženih počitnic. Taktično zavlačevanje? Marjan Grilj, ki je dolga leta skrbel za to, da so lepi počitniški apartmaji v Monseni dajali svojim obiskovalcem potrebno udobje, da so tesnile vse pipe, gorele žarnice in bile hišice vedno prijazno pobeljene, mi je te dni v Rovinju zaupal, da vsej kalvariji še ni videti konca. Po njegovem je v slovenskem letoviškem naselju še vedno vsaj 400 beguncev, ki so si v Istri uredili novo življenje in se še ne nameravajo posloviti. Vse prej kot optimisti so tudi JanezVučkič, nekdanji prvi mož pri Počitniški skupnosti Murska Sobota, pa Karel Sukič, predstavnik soboške Mure, kije imela v Monseni več kot 100 ležišč, ter Janez Kovač, predsednik zveze svobodnih sindikatov v Murski Soboti. Pravijo, da se jim zdi vse skupaj že zamalo, saj jim doslej odgovorni niso privoščili niti besede, kaj šele stavka. Menda zaradi tega, ker žulijo obe državi problemi z večjo težo kot počitniški domovi. Kdo ve, morda pa so slovenske nepremičnine na Hrvaškem eno skritih orožij sosedov pri pogajanju in reševanju najbolj spornih zadev s Slovenijo? Sedanji molk verjetno ni brez ozadja. To pa daje slutiti, da z okupiranimi slovenskimi letovišči, vsaj letos, še ne bo nič. Žal! Besedilo in slika: Andrej Ulaga TURISTIČNA AGENCIJA \ tOIillf I STALNO BORZNO SPOROČILO ! ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, I Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061/131-00-33, int. 384, 385, 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298, žiro račun 50101-601 -92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15.30 ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO BOHINJ -počitniški hišici vUKANCU, KRANJSKA GORA - PENZION SATURN - nad jezerom. MORAVSKE TOPLICE -zasebna hiša, 2 -, 3 - in 4 -posteljne sobe, POKL-JUKA-2-alištiriposteljni apartmaji ali brunarica za 8 oseb, RATEČE - PLANICA-počitniški dom. NOVIGRAD - trisobno stanovanje, BOHINJSKA ČESNICA - privatna hiša, BANOVCI - termalna riviera - hišice za 4 osebe, ROGLA-apartmajiza4osebe,ČATEŽ - hišice za 4 osebe. ATOMSKETOPLICE -za 4 osebe. KANIN - garsonjere ali enosobno stanovanje. B. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO V zimsko-turističnih krajih potrebujemo ponudbo počitniških hišic v času prvomajskih praznikov. C. DOPUSTI BARBARIGA pri PULI - enosobno stanovanje, PIRAN - štiriposteljni apartmaji, UMAG-hotelinapartmaji,NOVIGRAD-hotel MAESTRAL, MAREDA PRI NOVIGRADU-dvosobno stanovanje, POREČ-hotelTAM-ARIS-7dni, polpenzion262 DEM, hotel LUNA - 7 dni, polpenzion 205 DEM , hotel PICAL - 7 dni, polpenzion 320 DEM , hotel NEPTUN - 7 dni, polpenzion 217 DEM, KRANJSKA GORA - Penzion Porentov dom, dvosobne sobe. MALI LOŠINJ - 7 dni - 280 DEM. Na zahtevo vam lahko pošljemo poletno ponudbo. D. SINDIKALNI IZLETI Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane skupine vabimo, naj nam posredujejo svoje želje za družabni ali strokovni izlet ali potovanje po domačih krajih ali v tujino. Možnost plačila v 2 obrokih. Enodnevni izlet po VIPAVSKI DOLINI-malica, kosilo, ogled vinske kleti in degustacija vin, PRAGA - 4 dni, 2 polpenziona, avtobusni prevoz. Cena za skupine 299 DEM. PARIZ - vikend potovanje za 680 DEM. MADŽARSKA IN AVSTRIJA - BUDIMPEŠTA -DUNAJ - PO LEPI MODRI DONAVI - cena za skupine za 4 dni je 465 DEM. E. SEJMI MUNCHEN - IHM - sejem obrti - 8. 3. do 16. 3.1997. LONDON-knjižni sejem -16. 3. do 19.3.1997. PARIZ - Intermedica- 24. do 27. marca - 5 dni; HANOVER - industrijski sejem - 14. do 19. aprila. F. REZERVACIJE AVIONSKIH ALI LADIJSKIH VOZOVNIC G. VELIKA POTOVANJA PEKING - 12 dni, 3.450 DEM. ZAKLADI TAJSKE -10 dni 2.800 DEM. ISTAMBUL -4 dni 495 DEM. EGIPT - križarjenje po Nilu -8 dni za 1.800 DEM. H. POSEBNA POSLOVNA POTOVANJA Organiziramo ob pripravi vašega osebnega programa I. PRVOMAJSKA POTOVANJA Srečanje v Novigradu - od 30.4. do 4. 5. -cena z prevozom 210 DEM. I. POLETJE - DOPUSTI 97 Pokličite nas in poslali vam bomo katalog Poletje 97. Sindikalne zaupnike, ki bodo organizirali dopuste za večje število sodelavcev vabimo, 1 da za ponudbo pokličejo ATRIS. Zainteresiranim gostom lahko pošljemo tudi I atrisovo ponudbo v celoti. ATRIS je povsod, kjerkoli ste. Metod Zalar, direktor borze 1 J Pogovor z Aleksandrom Videčnikom, publicistom iz Mozirja Naš sogovornik je izdal že 18 samostojnih del z zgodovinskega in narodopisnega področja. Z njim smo se pogovarjali zlasti zaradi njegovega poznavanja zgodovine delavskega gibanja in ker smo menili, da bi sedanjim sindikalistom lahko svetoval, kako naj se organizirajo za učinkovitejše delo. Kot nam je povedal, je delovno kariero začel v grafični industriji, ta pa je bila v “stari” Jugoslaviji znana po revolucionarnosti. Sindikat grafikov je bil takrat tako močan, da nečlani v tej veji gospodarstva sploh niso mogli dobiti dela. Članarina v grafičnem sindikatu je bila za današnje predstave zelo visoka, več kot četrtino plače. Grafiki so bili zelo solidarni Videčnik je začel delati kot stavec v tiskarni Mohorjeve družbe v Celju. V času, ko je začenjal delovno kariero, so bili delavci te tiskarne odlično organizirani in zelo dobro plačani. Bili so zaprti vase, vendar zelo solidarni. Čeprav so prejemali res dobre plače, so se udeležili tudi protidraginjskega shoda tekstilcev. Ko je eden od šefov samovoljno odpustil tiskarja Cirilove tiskarne v Mariboru, so delo ustavili tudi drugi grafiki. Čeprav so imeli ogromno naročil, so zaupniki sindikata, ki jih je vodil Jože Jurač,obvestili ravnatelja tiskameFrana Kotnika, da bodo stavkali. Vedeli pa so, da morajo dotiskati 80.000 knjig za Mohorjevo družbo. Ker so delodajalcu bili tudi zvesti, so v soboto popoldne delo podaljšali za pet ur in tako nadomestili čas, ki so ga izgubili s solidarnostno stavko. Grafiki so dotiskane knjige tudi sami odpeljali na železniško postajo. Ko je ravnatelj videl, kaj delajo, jim je rekel le, pošteni pa ste. Za to podaljšano delo niso zahtevali plačila, saj so se zavedali, kako dobro so plačani. Nemški okupatorji so Videčnika že maja 1941 poslali na prisilno delo v Linz, kjer je nadomestil enega od obolelih kulturbundovcev. Po vojni je večji del delovne kariere opravil v bankah, upokojil seje kot direktor Celjske hranilnice. V Mozirje, kjer je začel publicistično delo, seje preselil šele po upokojitvi leta 1978. Za delavsko gibanje seje zanimal zlasti zato, ker so ljudje v njegovem novem kraju govorili, da v Gornji Savinjski dolini tega gibanja sploh ni bilo. Ugotovil je, daje v tem delu doline bilo kar precej gozdnih in žagarskih delavcev. Splavarji in furmani so delali le sezonsko. svetovno vojno tam zelo hudo, je leta 1944 v| Šmartnem ob Dreti nastala prva organizacij*1 Delavske enotnosti na Štajerskem. Videčnik je| našel celo zapisnik ustanovitvenega sestanka. Cerkev ni bila domači gospodar Aleksander Videčnik Ker je večina članov Jugoslovanske strokov-! ne zveze našla pot v osvobodilno gibanje, je Videčnik prepričan, da bi tudi v Gornji Savinjski dolini zrastlo močno gibanje, če ukupacija ne bi prekinila začetka njegovega oblikovanja. Še slabše kot delavcem v lesnih in drugih obratih pa se je godilo kmečkim delavcem, hlapcem* deklam in drugim. Zanje je veljal zakon iz sredine prejšnjega stoletja. Bili so povsem odvisni ' od svojih gospodarjev. Prvi industrijski obrat v tem predelu Slovenije je bila škofijska žaga, ki joje veleposestvo| Marijingrad leta 1930 ustanovilo na lokaciji sedanjega Glina v Nazarjih. Glavni lastnik zemlje in gozdov je bila ljubljanska nadškofija.V njeni lasti je bila večina gozdov, zlasti tisti na najboljših legah. Nadškofijaje organizirala gozdarsko in prodajno službo. Žagan les so po vodi splavarili do Celja, Beograda in tudi v Romunijo. SOCIALIZEM SO POKVARILI POLPROLETARCI Bolj kot po delavsko so razmišljali po kmečko Čeprav jih je bilo precej, pa so bili res slabo organizirani.Tako je bilo zlasti zaradi prenaseljeno- sti, kije povzročala veliko konkurenco delovne sile. Bilo je tudi več valov izseljevanja. Ljudje pa so bili tudi zelo prestrašeni. Videčnik si je iz tega časa zapomnil rek, da so morale ženske, če so za veliko noč hotele speči potico, lomiti in tolči kamne. Nekatere kamnolome v Zadrečki dolini, kjer so služile za ta priboljšek, lahko vidimo še danes. PoVidečnikovih ugotovitvah seje prestrašeno delavstvo v Gornji Savinjski dolini začelo organizirati leta 1937. Jugoslovanska strokovna zveza je takrat dobila podružnice v Ljubnem, Šmartnem ob Dreti in Nazarjih.Tedanja škofovska oblast tega gibanja ni preprečevala, ker seje zanj zavzel Lojze Žumer, upravitelj veleposestva Marijingrad, iz znane družine krščanskih socialistov. Stavk v tem delu doline med obema vojnama ni bilo. Prišlo je le do pogajanj med gospodarji žag in pri njih zaposlenimi žagarji. Gozdarski delavci so bili organizirani še slabše. Bili so manj izobraženi, njihova delovišča so bila daleč vsaksebi. Njihov vodja seje za delavce iz svoje ekipe z lastniki gozdov dogovarjal o vsem. Ker zaposlitve niso bile stalne, je veliko delavcev delalo tako v gozdu kot pri splavljanju in splavarjenju. Občasno so kot pomožna delovna sila delali tudi na žagah. O delovnih razmerjih ni bilo mogoče govoriti, tudi o socialnem zavarovanju ni nobenega sledu. Ker Videčnik ugotavlja, da niso vodili evidenc delovne sile, je jasno, zakaj se delavci niso mogli organizirati. Prvi resni spori med delodajalci in delavci leta 1937, ki jih je obravnavalo sodišče v Gornjem Gradu, so privedli do prve oblike kolektivne pogodbe. Videčnik ugotavlja, da so delavci v Gornji Savinski dolini bolj kot po delavsko razmišljali po kmečko. Takšno stanje je bilo tudi leta 1941, in je imelo za nekatere zelo hude posledice. PoVidečnikovih raziskavah so okupatorji ubili enega od vodij delavskega gibanja, ker gaje lastnik gozda prijavil, da bi se mu maščeval za revolucionarnost leta 1937. Lastniki so bili mogotci, ki se za svoje interese nikoli niso sramovali uporabiti žandarme-rijo. Zaradi prevlade kmečkega življa in ustrahovanja delavcev ni levičastvo v tej dolini nikoli pognalo globljih korenin. Čeprav je bilo med drugo Zaslužek so dobili kar v gostilnah Odlomek iz nove knjige »O olcarjih«, ki jo pripravlja Aleksander Videčnik Še nekaj o plačevanju gozdnih delavcev v času pred drugo svetovno vojno. Kot že omenjeno, delavci niso prejemali plačila neposredno od naročnika del. Vodja skupine je po svoji presoji razdelil med delavce denar. Zato so morali imeti v njega zaupanje. Ni mogoče ugotoviti kakšnih večjih zlorab s strani skupinovo-dij. V Podvolovljeku se govori, da je nekoč neki rižmojster ponoči v spanju govoril, kako da je delavce potegnil, saj ne vedo, da se je dogovoril za večje plačilo, kot pa ga je priznal skupini. Lahko bi torej domnevali, da je do takih zlorab vendarle prihajalo. V najrevnejših krogih gozdnih delavcev je prihajalo do tega, da so očetje veliko denarja zapili. Izplačila so bila največkrat v kakšni gostilni, zato je bilo dosti prilike potrošiti denar. Upravitelj veleposestva Marijingrad, inž- Lojze Žumer je za zaščito družin uvedel plačevanje na »knjigo«, kot so delavci imenovali ta način. V tem primeru ni bilo denarja na roko, ampak je uprava Marijingrada nakazovala določenim trgovinam denar za pokritje stroškov nabave živilskih in drugih potrebščin. Seveda pa ni bil zaslužek ustrezen težkemu delu. Toda delovne sile je bilo na pretek in tako je cena le-te padla. Zaradi občasnega zaposlovanja je bil položaj proletariata na vasi slab. Ob neustrezni socialni zaščiti je stvar postajala kritična. V tridesetih letih so se pričeli delavci povezovati v sindikat. V Zgornji Savinjski dolini je prevladovalo članstvo v Jugoslovanski strokovni zvezi (krščanski socialisti). K temu je veliko pripomogel upravitelj Marijingrada inž. Žumer, ki ni nasprotoval delavskemu pokretu. V času najhujše krize pred drugo svetovno vojno je celo v Nazarjah ustanovil kon- zum za delavce. Tu so lahko ceneje kupovali živila. Predvsem žagarski delavci so nekajkrat sprožili manjše spore za plače, toda stavk ni bilo. Središče sindikalne povezave je bilo Ljubno ob Savinji. V Zadretju pa je bila najštevilčnejša delavska organizacija v Šmartnem ob Dreti. Kot smo že poudarili, so se vidneje borili žagarski delavci, toda tudi v obratih veleposestva Marijingrad so z odločnimi zahtevami marsikaj dosegli, čeprav lastnik škofija v Ljubljani nikakor ni razumel potreba po višanju delavskih mezd, ki so zaradi draginje le skromno pokrivale življenjske stroške. Položaj je znal omiliti inž- Žumer, ki je med delavci veljal za uglednega strokovnjaka in dobrega človeka. Večkrat je stavil svojo zaposlitev na kocko, ko je šlo za to, da prepriča škofijo za kakšne dodatne dajatve delavcem. Seveda je bil vse do druge svetovne vojne položaj delavstva zunaj veleposestva Marijingrad znatno slabši. Zato je pomenilo pravo srečo, če je nekdo dobil delo "pri graščini”, tako so ljudje imenovali veleposestvo Marijingrad. Cerkve pa ljudje niso imeli za domačega gO" spodarja, saj so bili njeni upravniki pravilom*1 tujci, ki domačinom niso bili naklonjeni, pravi Videčnik. Cerkvene upravnike so zato šteli za tujo oblast. Po drugi svetovni vojni so se razmere zelo spremenile. Razvilo seje zlasti Nazarje, pa tudi drugi kraji so dobili nekaj industrije^ Zaposleni so dobili tudi socialno zavarovanje. Življenje so je temeljito izboljšalo, pravi Videčnik. Stranke so se polastile sindikatov Po vojni je odšla le tuja gospoda, domačo pa so razlastili. Ker niso bili več »principali«, so prešli med druge sloje. Današnji položaj delavstva je poVidečnikovih besedah slab zlasti zato, ker ni prave zaščite.Tudi sindikati so postali plen političnih strank. Ker s« udarnost zmanjšujeta. Da bi ljudje znova o relativno socialno varnost, bo treba narediti zel° veliko. V »stari Jugoslaviji« so bili delavciv nekaterih elementih zaščiteni boljše kot v naš' novi državi. Videčnik je zaskrbljen tudi zaradi potujčevanja-Zanj ne krivi le kapitalistov, ampak naše ljudi, še posebej medije, kot sta radio in televizij3' Ugotavlja, da slovenskega programa skoraj ^ predvajajo, le napovedi so še domače. Predvajanj3 tujega programa najbolj kvarno vpliva na ml3' UU. Tudi njemu, ki pogosto obiskuje šole, so učen31 za božič zapeli Mary christmas, ne pa svete no3'-Videčnik je prepričan, da bi ta problem m°' rali razreševati zlasti organi oblasti, saj starši Z" otroke nimajo dovolj časa, ker morajo delati, d3 bi preživeli. Potujčevanje bi preprečevati Videčnik opozarja oblast, da bodo genera31/' mladih odrastle brez zavesti o nujnosti ohrm11 tve slovenske kulture in jezika. Po njegove organizaciji je bila zelo velika. Mlade grafik®^ vzgajali starejši. Danes solidarnosti skoraj ni-R Videčnikovem mnenju smo drugače vzgojeni-noše med zaposlenimi so pokvarili zlasti p°lPr 0 •ialn I I sindikati marsikdaj razhajajo, se njihova moč m e znova občutil' mnenju smo premajhni, da bi dovoljevali tolikse11 vdor tuje kulture, ki zasvaja zlasti mlade. Daj1-tako, so po njegovem mnenju krivi tudi politi^ ki med nas sejejo le sovraštvo. Tako pritleh0' odnosov, kot so med političnimi strankami53 daj, Slovenija še ni doživela. Tri stranke v “st3 ri” Jugoslaviji so bile res politično nasproti3' njihovi šefi pa se med seboj niso žalili.Videcn meni, da so zaradi obnašanja strankarskih še'0 naši ljudje dokaj zagrenjeni. a| Pred drugo svetovno voj no je Videčnik preje11) po 2500 dinarjev plače, od katerih je 500 d*jj3 sindikatu. Takrat šobili vsi zaposleni vsindi* ( tu, saj sicer ne bi dobili dela. Tudi pripadn01’ letarci, ki so ob plači imeli še drugo matern varnost. Socializem je bil glede tega zelo ne^. delan, množice kmetov socializmu niso nate JO' I I, 1 v&i 1 1114 111 lil'* le usluge, je prepričan Videčnik. V primeru s ^ bega plačevanja prav polproletarci namreč n spoštovali načela, daje treba kruh iskati dru&) .j n n holic#* ncvzf* OlTCkt^ ^ ne pa ponižno čakati na boljše čase. Direk sojih namreč zlahka prepričali, naj ostanejo. da drugje ne bi dobili več. Fran ček K“v $