GG —Bled GG — Kranj ALPLES — Železniki JELOVICA —Škofja Loka LIP —Bled ZLIT —Tržič AERO-CELULOZAi— Medvode GRADIS-LIO — Škofja Loka Leto VII — itev. 3 —1982 6USIL0 SESTAVLJENE ORGANIZACIJE: ZDRUŽENO GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO »GLG« BLED Podpis pomembnega samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za namene investiranja Želje 1983 Zapisali smo v dokumentih o združitvi v SOZD, dlje združevanja, sklenili na problemskih in drugih konferencah, da moramo, da bomo, prizadevali si bomo, postavili smo naloge, roke, nosilce nalog... V petek, dne 5. 11. 1982, je bil v Alplesu slovesno podpisan samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za izgradnjo obrata ?a proizvodnjo RTV ohišij, masivnega in ploskovnega pohištva ter masivnih in ploskovnih pohištvenih elementov. Kljub zaostrovanju gospodarske sovlaganja. Za proizvodnjo se bodo uporabljale domače surovine, predvsem gorenjska bukovina. Pripravljeni so že vsi proizvodni programi za domači trg in izvoz. Poleg rekonstrukcije dotrajanih proizvodnih prostorov obsega investicija 6000 kv.m novih površin. Predračunska vrednost investicije z Podpisniki sporazuma v Alplesu situacije in kljub velikim težavam pri odobravanju novih investicij je bila naša investicija v izgradnjo obrata za proizvodnjo RTV ohišij, masivnega in ploskovnega pohištva ter masivnih in ploskovnih elementov dne 23. 9. 1982 potrjena na komisiji SRS za oceno investicij. Po mnenju te komisije je investicija družbenoekonomsko opravičena in v skladu z investicijami družbenega plana SRS za obdobje 1981—85 ter v skladu z Resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SRS v letu 1982. Proizvodni program bo namenjen pretežno za izvoz, za kar so že podpisane dolgoročne pogodbe in izvršena vso opremo in novo tehnologijo znaša 284,310.000 din. To so precejšnja sredstva, ki jih bo investitor TOZD Fonsko in garni-tumo pohištvo zagotovil z lastno udeležbo, udeležbo drugih TOZD v sestavi DO Alples, krediti LB, TBG, zavarovalnice ter krediti izvajalcev gradbenih del in dobaviteljev opreme. Ker je pri seštevku vseh naštetih virov financiranja zmanjkalo 15% do pokritja celotne vrednosti, smo morali pridobiti določene OZD za sovlaganje sredstev v višini najmanj 40,000.000 din. Delovne organizacije — podpisnice tega sporazuma združujejo sredstva v naslednji višini: I. Članice SOZD GLG, Bled: 1. GG Kranj 5.000.000 2. Gradis, TOZD LIO, Šk. Loka 5.000.000 3. Jelovica, Šk. Loka 5.000.000 4. LIP Bled 5.000.000 5. Aero, TOZD Tovarna celuloze Medvode 3.000.000 II. Druge DO, udeleženke v reproverigi: 6. Helios, Domžale 12.000.000 7. Slovenijales-trgovina, Ljubljana 10.000.000 Kakor je napisano v samoupravnem sporazumu, pogojujejo združevanje in skupno vlaganje skupni interesi, medsebojna povezanost, končni cilj pa je realizacija proizvodnih, razvojnih in izvoznih planov. Sporazum ureja tudi medsebojne odnose pri ustvarjanju, pridobivanju in razporejanju skupnega dohodka, pogoje nastopanja na tržišču in določa skupni rizik ter odgovornost. Za vodenje poslovne politike objektov, zgrajenih na podlagi tega sporazuma, ustanovijo podpisnice poseben poslovni odbor, kjer ima vsaka svojega delegata in njegovega namestnika. Po sporazumu združena sredstva se vrnejo sovlagateljem najpozneje v roku 10 let, višina nadomestila za gospodarjenje z združenimi sredstvi se prizna največ do 12% letno. Predstavniki delovnih organizacij, ki so podpisali sporazum, so ob tej priložnosti o skupnem vlaganju in o sami investiciji, dali zelo spodbudne izjave. Pavle Tolar, predsednik kolegijskega poslovodnega organa SOZD GLG izrazil zadovoljstvo, ker so članice SOZD s podpisom sporazuma dokazale, da se dokumenti, sklenjeni v okviru SOZD, izvajajo v prakso. Vse kar delamo je javno, sklepe in usmeritve sprejemamo javno, vendar načelo javnosti ni dovolj za uresničevanje sprejetega. Potrebujemo zavesti, hotenje in voljo za izvedbo sprejetega. Navade preteklosti, ko si zaradi sprejetih sklepov in dokumentov nihče ni belil glave, so nam ostale. Ostajamo še vedno pri besedah, ne dozorevamo za skupno, boljše, naprednejše. Se vedno je med nami velika stopnja medsebojnega nezaupanja in nerazumevanja. Zapisano je, da bo SOZD zaživel kot poslovni sistem, da bo SOZD mesto dogovarjanja in Is sporazumevanja. Vseh zavor v procesu sporazumevanja in dogovarjanja pa nismo znali odpraviti. O teh vprašanjih naj bi potekala vsebinska razprava tudi na problemski konferenci komunistov SOZD, ki je bila v začetku novembra letos. Žal do poglobljenih razprav ni prišlo, zadovoljili smo se s predlaganimi tezami, imenovali komisijo za sklepe in pričakali po enem mesecu sklepe problemske konference. Zaključki in Vsem bralcem glasila »GLG« mnogo uspehov in osebnega zadovoljstva v novem letu 1983! mmhmm Nadaljevanje na 2. strani Stališča in naloge komunistov v uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in idejnopolitičnih usmeritev v lesnem gospodarstvu na Gorenjskem Tov. Stane Čadež, v. d. gL direktorja DO ALPLES podpisuje samoupravni sporazum Cenejša oskrba s toplotno energijo (sprejeto na akcijski konferenci komunistov SOZD gozdnega in lesnega gospodarstva Gorenjske, dne 4. novembra 1982) 1 NALOGE V ZVEZI S PRIDOBIVANJEM NOVIH IN DODATNIH IZVOZNIH POSLOV 1.1. Pridobivanje izvoznih poslov — usmeritev v povečanje izvoza: Pridobivanje izvoznih poslov in večanje izvoza je potrebno na treh področjih: a) blagovni izvoz (izvajanje sprejetih obveznosti v SRS in na ravni SOZD); b) pridobivanje novih poslov za izvajanje investicijskih del v tujini; c) pridobivanje poslov in usmerjanje v izvoz znanja in tehnologije; pogoj za to je lastna kadrovska krepitev in usposobitev izvoznih teamov za prodajo znanja in tehnologije ter domačih izdelkov v tujino. Za to je potrebno: — zagotoviti ponudbo izvoznega posla najprej članicam znotraj SOZD — v DO, članicam SOZD in v strokovnih službah SOZD povezati obstoječe službe za izvoz, organizirati skupen nastop v ponudbah za izvoz po načelih inženiring poslov; za Nadaljevanje s 1. strani sklepi so bili namenjeni predvsem prizadevanjem za večji izvoz. Že na osnovi usmeritev za problemsko konferenco smo v strokovnih službah SOZD izdelali nekaj predlogov: za dohodkovne povezave, za interne stimulacije znotraj SOZD v izvozu, za skupen nastop pri večjih izvoznikih. Ti osnutki predlogov so bili obravnavani na zadnjem sestanku predstavnikov DO, članic SOZD. In rezultati: naj se predlogi še dopolnijo, dodatno analizirajo, pripravijo; kar z drugimi besedami pomeni kratko: načelno za, konkretno proti skupnim prizadevanjem. Takšen način dogovarjanja mod in če govorimo o željah 1983 in novem poslovnem letu, najbrž Želimo skupno vsaj to, da bi se zadeve premaknile v pozitivno smer, brez zavlačevanja in taktiziranja, brez držanja fige v žepu, skratka za iskreno in pošteno sodelovanje in povezovanje v SOZD naj gre. Na ta način bodo naši sklepi v lem 1983, mdi problemske konference, lahko zaživeli. S. ERZAR koordinacijo-ter služb je odgovorna strokovna služba SOZD. Povečanje izvoza po vseh treh segmentih je strateška naloga SOZD. 1.2. Organiziranje za dosego večjega izvoza: — Usposobitev lastnih kadrov skupno s povezovanjem sjužb SOZD za pridobivanje in realizacijo izvoznih poslov v skladu z usmeritvijo iz tč. 1.1.; — izvršitev delitve proizvodnih programov med lesno industrijo ter kompletiranje proizvodnih programov in obogatitev skupne ponudbe s tesnejšim sodelovanjem med članicami in proizvodno kooperacijo za izvoz, vključitev v proizvodnjo in ponudbo ostalih lesnih obratov zunaj SOZD (GKZ Srednja vas, Mizarstvo Žiri, Zadruga Žiri, »Mira« Radovljica, Lesno galanterijski obrat Jesenice) in malega lesnega gospodarstva, obrtnikov; — v skladu z delitvijo proizvodnih programov je potrebno lesni industriji v okviru razpoložljiv^ lesne surovine zagotoviti v SOZD razpoložljive surovine tako po kvaliteti kot kvantiteti glede na skupen dogovorjeni izvozni posel v SOZD; — pospeševanje in večanje izvoza je možno z usklajenim in skupnim nastopom v SOZD do večjih izvoznikov (Slovenijales, Uniles in drugih firm, specializiranih za izvoz); — za večanje izvoza je obvezno pripraviti dolgoročne sporazume SOZD »GLG« z večjimi izvozniki, ki že uspešno obvladujejo prodajo na tujih trgih; za pripravo sporazumov je odgovorna strokovna služba SOZD; — s plani izvoza in uvoza razmejiti pristojnosti in odgovornosti za povečanje izvoza med vse članice SOZD; — v planih članic SOZD »GLG« naj se opredeli kot minimalni obseg izvoza za leto 1983 prihodek od izvoza v celotnem prihodku slovenske lesne industrije po dejavnos. h. 2. NALOGE V ZVEZI Z UREJANJEM DOHODKOVNIH ODNOSOV V SOZD Izboljšanje dohodkovnega položaja izvoznikov: a) Zagotovitev enakih pogojev gospodarjenja: — odkupna cena gozdnih sorti-mentov je za enako kvaliteto enaka; — uvedejo se kompenzacije v SOZD, s katerimi se pokrivajo Nadaljevanje na 3. strani Na pobudo Alplesa Železniki TOZD Toplarna so se letošnjo jesen sestali uporabniki toplotne energije iz toplovodnega omrežja na območju Železnikov. Sprejet je bil predlog o združevanju sredstev za izgradnjo novih skladiščnih zmogljivosti za skladiščenje lesnih ostankov. Prehod iz tekočih na trd? goriva postaja danes vedno bolj aktualen. Cilj naložbe za izgradnjo skladišča za lesne ostanke je zmanjšanje porabe tekočih goriv iz 12001 na 300 t letno, to pomeni privarčevanje 9001 letno. Ta cilj bomo dosegli z vskla-diščenjem okoli 8000 m3 ostankov letno. Obstoječe skladiščne zmogljivosti znašajo-1600 m3, glede na prostorske možnosti je v Alplesu mogoče zgraditi še skladišča za okoli 5000 m3 lastnih ostankov. Te skladiščne zmogljivosti ne zadostujejo za kritje vseh potreb proizvodnje toplotne energije, zadostujejo pa za vskladiščenje vseh poletnih viškov lesnih ostankov, ki nastanejo v DO Alples. Z delno porabo zalog bomo pridobili dovolj prostora za vskladiščenje lesnih ostankov, ki jih bomo dovažali iz drugih organizacij lesarske proizvodnje. Porabljanje in dopolnjevanje zalog bo stalni proces pri pripravi goriva za proizvodnjo toplotne energije. V sklop predvidene investicije spadajo naslednji objekti in oprema: 1. Kovinski silos za sipke lesne ostanke, to je za drobljence, žago-vino in oblovino. 2. Pokrito skladišče kosovnih lesnih ostankov. 3. Drobilec kosovnih ostankov, ki je potreben za vzdrževanje pravil- nega razmerja med sipkimi ih kosovnimi ostanki v kurišču. 4. Večnamenski viličar N V 77 IMP SKIP Ljubljana s prigrajeno lopato za nakladanje in vilicami za prenos palet. 5. V sklopu investicije je zajeta tudi usposobitev naprav za kurjenje težkega mazuta. Prednosti, ki jih prinaša investicija 1. Prestrukturiranje energetske preskrbe, kjer se kot substitut za drago surovino — nafto, ki jo je treba nabavljati iz uvoza za konvertibilna devizna sredstva, uporabljajo lesni ostanki. 2. Osamosvojitev področja Železnikov v energetski preskrbi s toplotno energijo, kar je zelo pio-membna z vidika SLO, saj bi se v vojnih razmerah za proizvodnjo energije poleg lesnih ostankov lahko izkoriščala bio masa iz bližnjega zaledja. 3. Izboljšanje ekoloških pogojev, ker se bodo z zmanjševanjem porabe mazuta močno zmanjšali škodljivi vplivi na okolje. 4. Z ekonomskega vidika je investicija opravičena, saj bo letni prihranek mazuta okoli 900 ton. Pri tem moramo povedati, da smo maksimalno porabili že 12()0 ton, kar pa smo z raznimi ukrepi že uspeli bistveno znižati. Po končani investiciji se računa, da bomo porabili le 300 ton letno ali celo manj. Zato je skupni pristop vseh uporabnikov toplotne energije za čimprejšno realizacijo investicije postal že nujno potreben. Končni rezultat te investicije bo tudi počasnejša rast cen energije in s tem cenejša oskrba vseh uporabnikov na območju Železnikov. Kakšen izvoz v letu 1983? Izhajajmo iz predpostavke, da je v letošnjem letu svetovna recesija dosegla najnižji nivo in da mora že v naslednjem letu priti do postopnega oživljanja gospodarske aktivnosti predvsem v industrijsko razvitih deželah in s tem do postopne ponovne oživitve tržišča. Nasprotno pa bo na domačem tržišču povpraševanje nazadovalo. V takih pogojih je odločitev za čim hitrejše vključevanje v izvoz edino prava. Izvoz mora biti trajna kategorija plasmaja. Za poživljanje izvoza bodo zato v letu 1983 uvedene dodatne ekonomske stimulacije, na primer: večje razpolaganje s prilivom, uvoz za izvozno Nadaljevanje z 2. strani višji stroški proizvodnje lesa pri izrazito slabših naravnih pogojih gospodarjenja; zadolžena je obstoječa komisija; rok do konca leta 1983; — osnova za obračunavanje kompenzacij je udeležba posamezne TOZD v skupni domači prodaji; — te osnove morajo biti vgrajene v plan za leto 1984 in izhajati iz strokovnih podlag in analiz; — na enakih osnovah se za odpiranje gozdov in pridobivanje večjih lesnih mas združujejo sredstva po programih obeh GG, ki so v SOZD sprejeti; — prodaja gozdnih sortimentov, ki niso zajeti v temeljih plana SOZD, se realizira po tržnih pogojih; — politika do zasebnega sektorja gozdarstva kot pomembnega proizvajalca se oblikuje skupno, enotno, sprotno stimulativno in dolgoročno. b) Vpliv cen repromaterialov na pogoje gospodarjenja se uredi z enotnim in skupnim nastopom do velikih dobaviteljev repromaterialov; strokovne službe SOZD organizirajo skupen nastop, predlagajo skupno politiko nabave in ukrepe za spoštovanje dogovorjenih obveznosti, s ciljem pridobivanja boljših kondicij pri nabavi. c) Stimulacije za izvoz: — v okviru SISEOT in V. enote skupna prizadevanja za realnejši tečaj dinarja; — dokler v zvezi s tečajem dinarja ni sprememb, naj se v okviru SISEOT oblikujejo dodatna sredstva za pospeševanje izvoza — stimulacije. d) Stimulacije za izvoz znotraj SOZD: — sprejeti dopolnila k obstoječemu Samoupravnemu sporazumu o združevanju in odstopanju deviznih sredstev, ustvarjenih z izvozom v obdobju 1980 do 1985, s konkretizacijo o višini nadomestil zaradi izpada proizvodnjo, dodatne stimulacije na konvertibilni priliv in višje stopnje obdelave, realnejši tečaj dinarja, itd. Tudi v okviru SOZD naj bi izvoz stimulirali z združevanjem sredstev vseh temeljnih organizacij. KAKŠNE SO MOŽNOSTI IN NALOGE ZA GOZDARSTVO IN LESARSTVO? Prognoza Splošnega združenja gozdarstva in industrije za predelavo lesa, celuloze in papirja je, da ta kompleks lahko poveča svoj izvoz napram letošnjemu letu za 8,3 %. dohodka pri izvozu, uveljavitev načel skupnega deviznega prihodka; — sredstva za stimulacije zagotavljajo vse članice SOZD; — stimulira rnff se vsak izvoz na konvertibilno tržišče; — višina stimulacije naj se določi s planom za leto 1983 tako, da se kot stimulacija opredeli določen odstotek od vrednosti priliva za izvoženo blago ali storitev; — obveznost posamezne udeleženke se določi v razmerju domače prodaje udeleženke do vse domače prodaje; — pri usklajevanju planov izvoza v SOZD zagotoviti, da izvoz bolj povečujejo članice, ki so manj vključene v zunanje-trgovinsko menjavo. e) Modernizacija in razvoj proizvodnje: — obveznost združevanja sredstev za izvorne in druge investicije po definiranih in prioritetno sprejetih programih investicij v SOZD, s tem da naj izvozno usmerjene investicije vsebujejo večji delež združenih sredstev članic SOZD, druge investicije « pa manjši delež; — zaradi učinkovitejšega gospodarjenja z denarnimi sredstvi ter zaradi združevanja sredstev za modernizacijo in razvoj DO v SOZD se ustanovi interna banka SOZD—rok do konca junija 1983. Pogoj za realizacijo tez in izhodišč je odprtost SOZD pri domačih surovinah in po proizvodnih programih glede na kvaliteto in vrednotenje lesa v izvozu ter poenotenje stališč in pogledov članic na funkcijo SOZD ter na njegove bodoče naloge m vloge. Proučiti možnosti za poenotenje informacijske, računalniške in pravne funkcije v SOZD. Pri realizaciji sklepov bomo upoštevali tudi sprejete usmeritve s sindikalne konference v SOZD, leta 1981. Čez leto dni se bomo ponovno sestali in kritično ugotovili, kaj je bilo realizirano od sprejetih stališč in-nalog. IZVOZ vrednost v mio USA dol. Realizir. Ocena Plan Indeks Dejavnost 1980 1981 1982 1983 3/2 4/3 5/4 1 2 3 4 5 6 7 Izkoriščanje gozdov 47,0 43,0 44,2 44,6 91,5 102,8 100,9 Primar, predel, lesa 323,8 264,0 .306,9 337,6 81,5 116,2 110,0 Final, predel, lesa 336,8 509,3 410,1 443,0 151,2 80,5 108,0 Proiz. in pred. papirja 151,3 176,9 189,1 204,2 116,9 106,9 107,1 Šp. oprema, ipd. 15,8 29,9 28,0 30,0 189,2 93,6 .107,1 874,7 1.023,1 978,3 1.059,4 117,0 95,6 108,3 Rast uvoza naj bi zaostajala za rastjo izvoza v povprečju za 4 indeksne točke. Po dejavnostih je uvoz sledeč: v mio dol. Dejavnost Realiz. 1981 Ocena 1982 Plan 1983 Pokritje % 1981 1983 Izkoriščanje gozdov 121,6 122,5 129,6 35,4 34,3 Primar, predel, lesa 87,5 57,7 58,0 - 331,4 582,1 Final, predel, l^sa 14,6 9,0 8,2 3.488,4 5.402,4 Proiz. in pred. papirja 224,1 242,1 255,0 78,8 80,0 Ostalo 6,0 6,0 6,0 245,1 500,0 Skupaj 460,3 437,3 456,8 222,3 231,9 Nadaljevanje na 4. strani Macesnov.sestoj ob gozdni meji Foto: L S. — GG Bled Nadaljevanje s 3. strani REGIONALNA USMERJENOST IZVOZA IN UVOZA v % Izvoz 1980 1983 Uvoz 1980 1983 Razvite zapad, države 60,2 55,4 52,9 49,0 Države v razvoju 21,2 22,9 8,6 6,9 Socialistične države 18,6 21,7 38,5 44,1 100,0 100,0 100,0 100,0 Taka usmerjenost je ugodna, ker večino izvoza realiziramo na konvertibilnem področju, uvažamo pa manj. Največja uvoznika sta dejavnost izkoriščanja gozdov — tropski in drug les, ter proizvodnja in predelava papirja — celuloza in kemikalije, medtem ko so ostale dejavnosti izjemno aktivne. VLOGA IN POMEN IZVOZA ČLANIC SOZD GLG V SLOVENSKEM IZVOZU LESARSTVA IN GOZDARSTVA Izvoz članic SOZD v letošnjem letu predstavlja 10% vsega izvoza slovenskega lesarstva in gozdarstva, uvozimo pa 12%. Delež uvoza opreme v uvozu SOZD je kar 33 %, IZVOZ V OBDOBJU L—X. 1982 1 DOL (v 1.000 din 41,80 din) Realizacija % reali- SOZD »GLG« Plan 1982 I.X. 82 zaci je Alples Železniki izvoz 183.111 105.922 58 uvoz 105.111 52.662 50 LIP Bled izvoz 369.615 237.673 64 uvoz 200.371 113.579 56 Jelovica Šk. loka izvoz 195.073 87.737 ' 45 uvoz 120.828 55.833 46 ZLIT Tržič izvoz 48,762 34.783 71 uvoz 22.271 14.036 63 Gradis — LIO Šk. Loka izvoz 185.447 69.641 37 uvoz 32.600 15.064 46 Aero-Celuloza Medvode izvoz 192.574 141.332 73 uvoz 110.737 63.831 57 Gozdno gosp. Bled izvoz . 4.304 4.123 96 uvoz 48.410 15.167 82 Gozdno gosp. Kranj izvoz 16.916 25.747 152 uvoz 13.781 12.401 90 Skupaj SOZD »GLG« 1 izvoz 1,195.802 706.958 59 uvoz 624.109 342.573 55 PLAN IZVOZA ZA LETO 1983 Naše DO so si že določile plan izvoza zä leto 1983. Vendar bo ta plan doživel nekatere spremembe zaradi usklajevalnega postopka predvsem v okviru V. enote. Izvozni cilji so po mnenju DO smelo postavljeni, saj so na letošnji višji za 21 % in bo realizacija zahtevala mnogo truda, znanja in odrekanja. NEUSKLAJENI PLAN IZVOZA IN UVOZA ZA LETO 1983 (v 1.000 din 1 DOL = 41,80 din) Ocena kar je visoko nad povprečjem lesarstva. V kolikor bo izkoristek in proizvodnja zaradi tega povečana, bo namen tega uvoza dosežen. Plan izvoza lesarstva in gozdarstva Slovenije za leto 1982 je 9.522,508.000 din. V 9 mesecih je bil realiziran z 58 %, enako kot smo letni plan realizirali v sozdu. Po prognozi bo letni plan realiziran samo 80%, v sozdu pa še z večjim zaostankom. Glavni vzroki za tako velik zaostanek so: — visoke planske obveznosti, — recesija na tujih tržiščih, — nižanje prodajnih cen, — nerealni tečaj dinarja, — zastoji v proizvodnji zaradi pomanjkanja materiala, itd. SOZD »GLG« realiz. % na Plan Plan Realiz. 1982 plan 1983 82-ind. 82-ind. Alplčs izvoz 138.985 73 166.087 87 120 uvoz 77.000 81 83.000 87 108 LIP izvoz 314.200 85 352.000 95 112 uvoz 133.500 70 177.000 92 132 Jelovica izvoz 90.942 46 170.532 87 187 uvoz 59.800 54 65.003 59 108 ZLIT izvoz 45.000 92 50.000 102 111 UVOZ 15.484 72 27.500 126 177 LIO-Gradis izvoz 100.000 54 125.000 67 12S uvoz 13:600 61 32.000 100 235 Aero-Celul. izvoz 174.616 90 199.736 103 114 uvoz 77.735 70 99.868 90 128 GG Bled izvoz 4.530 105 5.000 116 110 uvoz 16.900 81 11.370 48 67 GG Kranj izvoz 24.815 147 18.438 109 74 uvoz 15.656 95 20.331 104 109 Skupaj izvoz 893.088 74,3 1,086.793 90 121 uvoz 412.676 68,5 516.076 85 125 Opomba: Ocena realizacije za Gradis se nanaša samo na izvoz blaga, izvoz blaga in storitev (montaže) bo 50 % več. 'ISIHHHHHHHHsesIHHnHHBÌHI KAKŠNO BLAGO BOMO NAMENILI IZVOZU? » Globalni cilj gospodarstva je velik, trajen, dohodkovno zanimiv izvoz izdelkov čimvišje stopnje predelave. Stopnja predelave pomeni, koliko našega vloženega dela in sredstev prodamo v tujino, kar pomeni zaposlenost, splošni in osebni standard, itd. Plan izvoza SOZD za leto 1983 po tečaju 41,80 din za 1 dolar je 1086 mio din. Od tega bo izvoženo: fljg - ; , ■ , ■ — mio din % sobno pohištvo 251 23 opažne plošče 236 22 montažni objekti 200 18 stavbeno pohištvo 150 14 papir 95 .9 žagan les 37 3 gozdni sortimenti 23 2 posli dodelave 94 , 9 skupaj 1.086 100 Ekstremne ekološke razmere so neprimerne za gozd — okolica lovrenških jezer 4 Foto: I. S. — GG Bled Iz pregleda je razvidno, dà izvoz žaganega lesa in gozdnih sortimentov predstavljata le 5 % vsega izvoza. Po zagotovilu izvoznikov gre za izvoz take kvalitete in vrste, ki doma nima porabnika oziroma ni deficitaren. UKREPI, DA BOMO IZVOZNE CILJE URESNIČILI Temu je bila posvečena problemska konferenca ZK v SOZD. Sklepi konference zavezujejo DO k večjemu sodelovanju, solidarnosti in prodornosti. Predvsem naj bi članice medsebojno sodelovale v skupnem izvozu, se skupno povezale z glavnimi izvoznimi posredniki, ipd. Eden od pogojev so tudi urejeni dohodkovni odnosi. Sprejet je bil tudi sklep za zbiranje sredstev za interno stimuliranje izvoza. Predlog je oblikovan tako, da se stimulira konvertibilni izvoz s 3 % (razen izvoz gozdnih sor-timentov in lesa) na vrednost izvoženega blaga, sredstva pa prispevajo vse TOZD, odvisno od obsega prodaje na domačem trgu. Pomeni, da TOZD, ki malo ali nič ne izvažajo, prispevajo k izboljšanju dohodkovnega položaja TOZD, ki izvažajo in s tem spodbujajo za večji izvoz. USKLAJEVANJE PLANOV IZVOZA IN UVOZA Delež izvoza v celotnem prihodku v SOZD po merilih V. enote SISEOT še ni zadodsten. V primerjavi z deleži ostalih TOZD v Sloveniji naši uspehi niso nad povprečjem. Izjema sta TOZD LIP v Bohinju in ZLIT TOZD Pohištvo. V okviru V. enote so bili za usklajevanje planov v enoti postavljeni kriteriji, ki predvsem slonijo na izhodiščih SISEOT in specifičnih merilih, ki smo si jih določili za V. enoto. 1. Osnovna stopnja povečanja izvoza je dogovorjena stopnja za V. enoto v okviru Samoupravnega sporazum SISEOT (9%). 2. Planirani saldo med prilivi in odlivi ter blagovni saldo morata biti ugodnejša kot je doseženo v letu 1982. 3. V izvoz se mora vključiti sleherno proizvodnjo, pri čemer je poudarek na izvozu finalnih izdelkov. 4. Usklajevanje v enoti je podrejeno kriteriju deležu izvoza v celotnem prihodku, pri čemer naj se upoštevajo minimalni deleži za posamezno proizvodno skupino, in sicer: gozdarstvo — kot v letu 1982 žage — kot v letu 1982 povprečni delež izvoza v CP v % furnir 8 plošče 10 opažne plošče 40 embalaža 1 kolonialno poh. 60 ploskovno poh. 20 oblazinjeno poh. 15 impregn” lesa 2 ostala finala 15 galanterija 12 stavbeno poh. 5 montažne hiše 20 finala plast. 22 Kako hitro doseči omenjene deleže glede na zatečeno stanje, obravnavajo še dodatno selektivni kriteriji. Po podatkih za leto 1981 naše te- Pri tem pa je potrebno upoštevati, da je proizvodni program TOZD sestavljen iz različnih skupin, na primer LIP, TOZD »Tomaž Godec«; žaga, opažne plošče, pohištvo, ISO-SPAN, ipd. Namen takega planiranja in selektivnega pristopa je, da se v izvoz vključi prav vsak in da se čimprej približa vsaj povprečnim izvoznim prizadevanjem. Da pa ne bi bili izvozniki destimulirani za kaj več, pa naj bi se to doseglo z dodatnimi stimulacijami v obliki povračil, oprostitev, večjih pravic razpolaganja deviz, zveznih, republiških in internih stimulacij, hitrejšim razvojem, višjim osebnim dohodkom, itd. meljne organizacije dosegajo sledeče deleže izvoza (po vrednosti oz. bilančnih podatkih) v celotnem prihodku: Planiranje in usklajevanje izvoznih planov tudi tokrat soupada z najavami večjih sprememb deviznega zakona. Usklajevanje za leto 1982 je bilo končano šele z mesecem junijem, pa plani v vseh enotah niti niso bili usklajeni. Mesec za tem je ZIS sprejel »mini devizni zakon«, ki je pogoje, ki so veljali ob usklajevanju, bistveno spremenil, saj je bilo zmanjšano dotedanje razpolaganje z devizami za preko 50 % in skoraj onemogočeno interesno združevanje deviz. Kakšen bo spremenjeni devizni zakon in kako bo učinkoval, še ni znano. R. GAŠPERŠIČ LIP Bled, TOZD »Tomaž Godec« 44 % Alples, TOZD Sest. pohištvo 17 % ZLIT, TOZD' Poh. in tapetništvo 30 % LIP Bled, TOZD Rečica 8 % Jelovica, TOZD Okna-vrata 4 % itd. ------------------------ \ Letošnji rezultati odraz razmer na tržišču ^_________________________________________ . . Pogoji gospodarjenja so v letošnjem letu posebno močno zaostreni, tudi za združene članice SOZD »GLG«, čeprav so le-ti pri njih spričo relativno nižje uvozne odvisnosti ter relativno manjše energetske odvisnosti nekoliko manj izraziti. Še najbolj so v tem obdobju v okviru lesne in celulozne industrije izpostavljeni problemi s preskrbo z materiali domače kemijske industrije (barve, laki, lepila, ipd.), ki je pri nas pretežno odvisna od uvoza surovin, pa tudi drugih kmetijskih proizvodov iz uvoza predvsem za potrebe proizvodnje celuloze in papirja. Na osnovi mesečnih statističnih poročil industrije (obbrazec IND-1) vidimo, da se je oskrbljenost lesne predelave SOZD tekom leta slabšala. Od 14 TOZD lesne in celulozne .industrije SOZD »GLG« je bilo zadovoljno z: — oskrbljenostjo domačih surovih in materialom — oskrbljenostjo uvoženih surovin in materialom — oskrbljenostjo tekočih goriv v mes. marcu 9 TOZD 8 TOZD 10 TOZD v mes. sept. še 6 TOZD še 4 TOZD še 5 TOZD Na drugi strani pa je za obdobje prvih devetih mesecev t. L značilna še vedno visoka kupna moč prebivalstva, ki je povpraševanje na trgu vzdrževala na še vedno visokem nivoju za razliko od stanja glede povpraševanja na področju gradbeništva, čigar kapacitete zaradi realnega padca obsega investicij ter zmanjševanja deleža gradbenih del v skupnih investicijah niso bile v celoti zasedene. Aktivnost gradbene dejavnosti je barometer za celo vrsto industrijskih panog, ki so od te dejavnosti neposredno odvisne. Delno so kapacitete gradbeništva usmerjene tudi na tuje trge, vendar le njihov manjši del in tako ne morejo v celoti zapolniti izpada na domačem trgu. Tako gibanje gradbene dejavnosti je imelo negativne posledice pri tistih članicah lesne industrije SOZD, ki po svojem proizvodnem programu neposredno sodelujejo s to dejavnostjo. Te kapacitete lesne industrije SOZD »GLG«, ki so se v okviru članic SOZD »GLG« zaradi pomanjkanja domačega povpraševanja že v letu 1981 usmerile v veliki meri v izvoz (Italija in Irak), letos take možnosti niso imele, kar je vplivalo na nekoliko slabše rezultate te dejavnosti v letošnjem letu, predvsem če jih primerjamo z lanskimi. Rezul- tati te dejavnosti so letos kljub temu ugodni, vendar pa so nadaljnje perspektive izrazito neugodne. Poleg samih gradbenih del se je izrazito poslabšala prodaja v izvoz tudi pri klasičnem stavbnem pohištvu (gradbene plošče, okna, vrata, ipd.), ker huda konkurenca in recesija vplivata tudi na občutno zniževanje že doseženih izvoznih cen. Podoben položaj je na domačem trgu zaradi manjšega povpraševanja ob sicer ugodnejših prodajnih pogojih. Ob nerealnem tečaju dinarja pa izvoz zdaleč ni dohodkovno zanimiv. Lesna industrija sozd »GLG« je povečala celotni prihodek za 17%, kar pa je bistveno manj kot ob koncu lanskega devetmesečja, ko je povečanje celotnega prihodka znašalo celih 74 %. Primerjava obeh stopenj rasti vsekakor ni realna, saj so bili pogoji gospodarjenja primerjalnega obdobja ugodnejši, stopnja inflacije, stopnja fizičnega porasta proizvodnje pa so bili doseženi oziroma primerjani na bistveno nižjo osnovo. Vpliv je imela tudi uvedba tranzitne prodaje v trgovinski dejavnosti Jelovice preko novo ustanovljenega trgovinskega TOZD na veliko. Na tako visoko osnovo beležimo letos ob bistveno težjih pogojih gospodarjenja, ki se odražajo v omejenih možnostih povečanja proizvodnje in njenega plasmaja hi nižji inflaciji, le 17-odstotni porast celotnega prihodka. V okviru lesne industrije imajo podpovprečno rast celotnega prihodka LIO-Gradis Škofja Loka in LIP Bled, na povprečju pa je Jelovica Škofja Loka. Rast celotnega prihodka Jelovice in LIO-Gradisa bi bila še nižja, če ti dve OZD ne bi določenih finalnih del na gradbiščih Italije in Iraka prenesle v letošnje leto, poleg tega pa sta letos obračunali večino izvoznih premij iz naslova lanskega izvoza. Razlogi za nižjo rast pri teh OZD so že omenjeni, razen tega pa je tudi znano, da je imel pri industriji stavbnega pohištva v primerjavi dveh obdobij porast cen bistveno manjši vpliv na celotni prihodek kot pri industriji sestavljivega in masivnega pohištva. Gornji razlog in ugodnejše povpraševanje po izdelkih sobnega pohištva so vplivali tudi na relativno močnejši porast celotnega prihodka te industrije tudi ob upoštevanju nižje startne osnove. Posebno ugoden porast celotnega prihodka je dosegel Alples Železniki, na katerega je v veliki meri pozitivno vplival tržno že povsem uveljavljen nov program sestavljivega pohištva, ki pa je bil v primerjalnem obdobju še v fazi uvajanja in tako neugodno vplival na dosežen obseg celotnega Nadaljevanje na 6. strani S Nadaljevanje s 5. strani prihodka. Relativno najbolj stabilno rast celotnega prihodka in s tem ostalih elementov iz njegove delitve v zadnjih letih beleži ZLIT Tržič, ki se s svojim proizvodnim programom tudi najbolje prilagaja zatečenim tržnim pogojem. Gozdarstvo, oskrbovalec lesne in celulozne industrije SOZD »GLG« z lesno surovino, je povečalo blagovno oddajo za 2,1 % predvsem na račun večje oddaje v GG Kranj, kjer je le-ta večja za 5,5% nasproti GG Bled, kjer je obseg oddaje za 1,6% izpod obsega oddaje enakega obdobja preteklega leta. Razlogi za različni porast blagovne oddaje so predvsem v različni primerjalni osnovi, saj sta oba GG blagovno oddajo letos v devetih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem predpreteklega leta povečala za okrog 11 %. Letos je bistveno ugodnejša oddaja v zasebnem sektorju GG Kranj, k čemer je vsekakor pripomogla ugodnejša odkupna cena kot pa je bila dosežena pri odkupu pri GG Bled. Različni porast celotnega prihodka med GG, ki je ugodnejši pri GG Kranj, pa gre poleg večjemu fizičnemu porastu skupne blagovne oddaje pripisati tudi doseženi povprečni ceni gozdnih sortimentov, ki je v GG Kranju, na primer, pri hlodovini za žago iglavcev, višja za okrog 6,4%. Tovarna celuloze in papirja Medvode je letos povečala fizični obseg proizvodnje za 6 % ter pri tem dosegla za 54 % večji celotni prihodek kot v enakem lanskem obdobju. Razliko gre pri tej članici SOZD poleg nadaljnjemu izboljševanju proizvodnega asortimana pripisati v glavnem večji možnosti pri povečanju prodaj- nih cen papirjev.' Tako se je pri tej članici SOZD »GLG« po nekaj letih zgodilo prvič, da je celotni prihodek narastel močneje od porabljenih sredstev in sicer tokrat za celih 21 indeksnih točk, kar je imelo za posledico izjemen porast dohodka. Primerjava rasti celotnega prihodka SOZD »GLG« z rastjo celotnega prihodka gospodarstva Gorenjske kaže, da je bila ta rast v SOZD precej nižja, še posebej če ne upoštevamo v rasti TOZD Tovarne celuloze in papirja Medvode. Razlogi so poleg različne primerjalne osnove tudi v pogojih gospodarjenja obeh gospodarstev. Vendar pa kazalci uspešnosti gospodarjenja iz točke IV., te informacije kažejo, da je primerjava za povprečje SOZD »GLG« kljub temu še vedno ugodnejša. II.) Porabljena sredstva Porabljena sredstva so za povprečje SOZD porasla za 21 %, kar je dve indeksni točki počasneje od celotnega prihodka predvsem zaradi ugodnega indeksnega razmerja pri Tovarni celuloze in papirja Medvode. Tako ugodno razmerje je bilo doseženo kljub dejstvu, da letos porabljena sredstva v povečani meri bremeni obračunana minimalna amortizacija v skladu z novimi in višjimi amortizacijskimi stopnjami. Poleg amortizacije, za razliko od porabljenih surovin in materiala, porabljena sredstva v povečani meri bremenijo stroški energije ter z njo povezano tudi prevozne storitve ter druge proizvodne storitve po obračunu kooperacijskih del pri montažnih delih v tujini Jelovice in LlO-Gradisa. Prevozni stroški in stroški energije so močno povečani tudi v gozdarstvu in Tovarni celuloze. Zmernejša rast porabljenih surovin in materiala je dosežena predvsem zaradi zmernejše rasti cen, nižjega porasta fizičnega obsega proizvodnje ter povečanega deleža porabljenih surovin in materiala v zalogah nedokončane proizvodnje in gotovih proizvodov in kot taki ne bremenijo porabljenih sredstev obravnavanega obdobja. Ta ugotovitev posebej velja za LIP Bled ter Jelovico Škofja Loka. HI.) Doseženi dohodek ter njegova razporeditev Zaradi težjih pogojev gospodarjenja v letošnjem letu se indeksi celotnega prihodka in dohodka kažejo na precej nižjem nivoju kot konec enakega obdobja lanskega leta, zlasti če v tej primerjavi izločimo vpliv izrednega porasta dohodka v Tovarni celuloze in papirja. Poleg tega pa ha letošnjo rast dohodka vpliva tudi večja obračunana amortizacija, razen pri 1. Doseženi (razp.) dohodek — del za skupno porabo — del za splošno porabo — del za del. skupnost — defza posp. amortizacijo — del za obresti — del za druge namene — del za ostale obveznosti 2. Obveznosti iz dohodka skupaj 3. Čisti dohodek — za OD — za stanovanjske potrebe — za druge potrebe SSP — za poslovni sklad — za rezervni sklad — za druge sklade Tovarni celuloze, kjer je rast dohodka za 7 indeksnih točk višja od rasti primerljivega dohodka. Za razliko od lesne industrije in gozdarstva, kjer je situacija obratna. V povprečju SOZD povečana amortizacija vseeno vpliva na nižjo rast dohodka za 5 indeksnih točk. Članice SOZD v povprečju upoštevajo določila družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1982, ker po njegovih določilih lahko OZD, združene v SOZD, delitev dohodka in osebnih dohodkov usklajujejo tudi na nivoju SOZD, Tako določilo je, v skladu s tem dogovorom, sprejel tudi delavski svet SOZD »GLG« ob priložnosti sprejema letnega plana SOZD za leto 1982. Za povprečje SOZD je bila v devetih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani dosežena naslednja začasna delitev dohodka in čistega dohodka: 2,198.892 100,0 2,845.080 100,0 129 134.397 6,1 193.899 6,8 144 15.528 0,7 27.663 1,0 178 169.387 7,7 221.265 7,8 131 63.554 2,9 25.130 0,8 40 125.155 5,7 169.746 6,0 136 10,0 146.914 6,7 182.100 6,4 , 124 111.034 5,0 149.452 5,3 135 765.969 34,8 969.255 34,1 127 1,432.903 65,2 1,875.824 65,9 131 759.084 34,5 961.132 33,7 127 43.678 2,0 58.542 2,1 134 56.846 2,6 66.531 2,3 117 518.313 23,6 719.960 38,4 139 51.452 2,3 67.294 2,4 131 3.529 0,2 2.368 0,1 67 v 000 din Elementi Znesek I,—IX. 81 Znesek Str. I,—IX. 82 Str. Ind. Na tako ugodno delitev dohodka vpliva, kar je delno že omenjeno, izredno ugodno delitveno razmerje pri Tovarni celuloze in papirja. Ob izločitvi te čtanice SOZD pa vidimo, da so delitveni proporci v letošnjih devetih mesecih napram lanskim,bistveno poslabšani. Delež akumulacije lesne industrije in gozdarstva v celotni akumulaciji SOZD predstavlja letos 59% napram 86% v lanskem obdobju. Razlika odpade na celulozno in papirno industrijo. Zmanjšani delež gre predvsem na račun dela lesne industrije, kar je zaradi relativno slabših rezultatov letos vplivalo tako, da je dosežen za 14 % manjši obseg akumulacije v primerjavi z lanskim obdobjem za celotno lesno industrijo SOZD »GLG«. IV.) Investicijska aktivnost članic SOZD »GLG« v obdobju L—IX. 82 Po knjigovodskih podatkih o investicijskih vlaganjih med letom ugotavljamo, da so bila le-ta v obdobju januar — september t. 1. za 114% večja kot v enakem lanskem obdobju oziroma realizirana v višini 418 milijonov din. Za dosego gornjega obsega investicijskih vlaganj, ki pa so v večini primerov še v teku, je bilo iz- VeHka pregrada v Zadnji Trenti 6 Zbiranje podatkov v gozdnem rezervata Foto: I. S. — GG Bled koriščeno le 16,5 % bančnih in drugih kreditov, ostalo so bila lastna in združena sredstva. Pogoji pridobivanja dodatnih virov iz bančnih sredstev so bili zaradi znanih restriktivnih ukrepov kreditnomonetame politike izredno težki. Med temi ukrepi posebno izstopa omejitev globalnega plasmaja bank na 15,8 oziroma kasneje na 13,3 % ter predpis o obveznem doseganju predvidene ročne strukture plasmajev poslovnih bank. Glavnina investicijskih vlaganj v SOZD »GLG« se je v letošnjem letu nanašala na dokončanje investicije v Preddvoru Jelovice Škofja Loka, rekonstrukcijo proizvodnih obratov LIP Bled ter izgradnje energetskega objekta, na nadaljevanje pri izgradnji mehaniziranega skladišča hlodo- vine na Rečici GG Bled ter v izgradnjo gozdnih komunikacij. V začetni fazi izgradnje je tudi hala za kompletiranje izdelkov TOZD Montažni objekti Jelovice Škofja Loka. V zaključni pripravljalni fazi pa sta trenutno najpomembnejši izvozno naravnani investiciji v SOZD »GLG« — rekonstrukcija masivnega pohištva v Železnikih in rekonstrukcija podobnega obrata v Tržiču, pri katerih bodo s finančnimi sredstvi sodelovale tudi nekatere druge članice SOZD. V dosedanjem preteku srednjeročnega planskega obdobja 1981—1985 je bil pri članicah SOZD izvršen naslednji obseg investicijskih naložb: obsega na novo prijavljenih investicij članic SOZD v letu 1982 (brez Tovarne celuloze), vidimo da srednjeročni plan zdaleč ne bo možno uresničiti. To kaže na vprašljivost realnega planiranja v fazi sprejemanja srednjeročnih planov, ko tudi sicer pogoji gospodarjenja niso bili znani za nekaj let vnaprej. V.) Sredstva in viri Struktura pomembnejših oblik obratnih sredstev konec obračunskega obdobja 1—IX. 82 kaže v primerjavi strukturo ob koncu obračunskega obdobja 1—IX 82 za povprečje SOZD GLG precejšnjo spremembo. Močno se je namreč povečal delež zalog, v okviru le-teh predvsem delež zalog blaga in nedo- končane proizvodnje. Na drugi strani pa beležimo stagnacijo rasti ostalih, . bolj likvidnih oblik obratnih Sredstev, kar je posledica bistveno težjih j pogojev gospodarjenja v letošnjem letu. Pogoji investiranja v osnovna sredstva, pretežno z lastnimi sredstvi, pa vplivajo na slabšanje tekoče likvidnosti. V lanskem letu so članice SOZD nelikvidnost zaradi izredno ugodnih tokov na področju izvoza v pretežni meri reševale s kratkoročnimi izvoznimi krediti. Letos pa so ti krediti v močnem upadanju, problemi pa se dodatno povečujejo zaradi povečanega obsega prejetih menic za 62 %, posebej pri lesni industriji za 75 %, kar kaže, da se poleg prodajnih, dodatno slabšajo še plačilni pogoji. Izrazito povečanje prejetih menic beleži LIP Bled, kjer se je delež prejetih menic v njegovem celotnem prihodku od lanskih 18%, letos povečal na 72%. V letošnjih devetih mesecih so članice v povprečju SOZD »GLG« bistveno povečale stopnjo samofinan-ciranja, kar izhaja iz dejstva, da se je izredno močno povečal delež trajnih virov poslovnih sredstev. To dejstvo pa na stopnjo likvidnosti članic nima posebno ugodnega vpliva, saj se preko 80 % teh virov nanaša na financiranje osnovnih sredstev. Na drugi strani pa je le slaba petina obratnih sredstev financirana z dolgoročnimi viri. Spričo vse težjih pogojev pridobivanja kreditov za obratna in osnovna sredstva, to je, za financiranje tekoče in razširjene reprodukcije, se likvidnostna situacija vse bolj zaostruje, kar se že močno odraža v plačilni sposobnosti članic. Iskanje notranjih rezerv tudi v okviru organizirane finančne funkcije na nivoju SOZD »GLG« bo najbrž prišlo do izraza bolj kot doslej. Interes sleherne članice za skupno reševanje omenjene problematike ne bi mogel biti več zanemarljiv. Finančno-analitska služba SOZD »GLG« v 000 din Izvršene investicije Plan % izvr- od 1. L 81 investicij šitve do 30. 9. 82 1981—1985 Alples 52.172 527.060 10 LIO — Gradis 20.415 286.262 7 Jelovica 174.162 889.983 20 LIP 109.719 703.100 16 ZLIT 20.408 69.010 30 Lesna industrija 376.967 2,475.415 15 GG Bled 233.151 306.800 76 GG Kranj 102.426 318.280 32 Gozdarstvo 335,577 625.080 54 Celuloza 13.461 1,705.498 1 SOZD »GLG« 726.006 4,805.993 15 Gornji odstotki izvršitve planiranih investicij v dosedanjem obdobju tega srednjeročnega obdobja so realno nižji vsaj za četrtino, saj so planirane investicije izražene v cenah iz leta 1980, izvršene pa v tekočih cenah. Iz odstotka izvršitve srednjeročnega plana investicij ter iz absolutnega obsega izvršenih naložb v višini 726 milijonov din, kar predstavlja 11 % doseženega družbenega proizvoda članic SOZD v dosedanjem preteku srednjeročnega obdobja in CELOTNI PRIHODEK IN NJEGOVA DELITEV PRI ČLANICAH SOZD »GLG« V OBDOBJU L- -DC. 1982 V 000 din Št. zap. po vk. urah Celotni prihodek Porabljena sredstva Dohodek Primerlj. (bruto) dohodek OD Akumu- lacija Bruto sr. za reprodukcijo 1. Alples 1981 903 850.343 580.559 269.784 295.824 114.475 47.913 73.953 1982 911 1,101.317 735.122 366.194 413.949 155.778 63.990 111.745 ind. 100,8 130 127 136 140 r 136 134 151 2. LiO — Gradis 1981 .270 543.891 382.802 161.089 166.844 46.675 77.591 83.346 1982 285 538.849 338.227 200.621 214.498 58.821 83.939 97.816 ind. 105,5 99 , 88 125 129 126 108 117 3. Jelovica 1981 1.245 3,182.962 2,731.399 451.563 468.406 166.288 159.039 175.882 1982 1.243 3,773.146 3,244.579 528.567 573.392 211.420 144.320 189.144 ind. 99,8 118 119 H.7 122 127 91 108 4. LIP 1981 1.009 1.277.336 872.609 404.727 431.303 153.916 114.678 141.254 1982 1.035 1,396.063 1,005.661 390.402 451.607 183.501 46.046 107.253 ind. 102,5 109 115 96 105 119 40 76 5. ZLIT 1981 298 313.255 210.081 103.174 107.384 35.928 24.193 28.403 1982 293 382.629 252.871 129.758 139.170 45.228 27.275 36.687 ind. 98,3 122 120 126 130 126 1Ì3 129 Lesna 198! 3.725 6,167.787 4,777.450 1,390.337 1,469.761 517.282 423.414 502.837 industrija 1982 3.767 7,192.004 5,576.460 1,615.543 1.792.616 654.747 365.590 542.668 ind. 101,1 , 117 117 116 122 127 86 108 6. GG Bled 1981 482 516.882 253.476 263.405 283.130 75.401 59.211 78.936 1982 493 650.204 342.459 307.745 349.507 92.703 8.949 110.711 IND. 102,2 126 135 117 123 123 116 140 7. GG Kranj 1981 498 513.147 284.790 228.356 239.480 85.041 46.175 57.299 1982 511 690.755 404.226 286.529 312.693 105.875 47.195 73.359 ind. 102,6 135 142 125 131 125 102 128 Gozdarstvo 198! 980 1,030.029 538.266 491.761 522.610 160.443 105.386 136.235 1982 1.004 1,340.959 746.685 594.274 662.200 198.578 116.144 184.070 ind. 102,4 130 138 121 127 124 110 135 8. Celuloza 1981 544 1,033.525 716.730 316.794 377.979 81.359 109.117 170.302 1982 536 1,589.329 954.066 635.263 730.521 107.807 333.015 • 428.273 ind. 98,5 154 133 200 193 133 305 , 251 SOZD 1981 5.249 8.231.341 6,032.446 2,198.892 2,370.350 759.084 637.916 809.374 »GLG« 1982 5.307 10,122.292 7,Ž 77.212 2.845.080 3,183.644 961.132 814.752 1,155.014 ind. 101,1 123 121 129 134 127 127 142 / PRIMERJALNI KAZALCI USPEŠNOSTI PROIZVODNIH TOZD LESNE INDUSTRIJE V OKVIRU SOZD »GLG« j ZA OBDOBJE L—IX. 1982 v din Št. zap. po Dohodek na Vrstni Akumulacija na Vrstni Povprečni me- Vfstni vkalk. urah delavca v din red po delavca v din red po seč. neto OD red po dosež. dosež. na delavca dqsež. 1981 1982 1981 1982 vi. 82 1981 1982 vi. 82 1981 1982 v I, 82 G radis — TO LIO 270 285 596.625 703.936 1 287.374 294.522 1 14.700 16.713 2 Alples — TO Toplarna 17 18 429.647 586.166 2 7.588 78.111 8 11.993 16.685 3 ZLIT — TO Lesna predelava 77 74 391.012 550.513 3 145.285 203.864 2 8.632 11.282 17 ZLIT — TO Žaga 46 43 656.282 544.372 4 217.217 77.790 9 9.410 12.051 15 Jelovica — TO Montažni objekti 217 223 439.940 535.342 5 176.884 174.121 3 12.315 17.938 1 ‘ ZLIT — TO Pohištvo-tapetnistvo 111 111 262.054 426.261 6 22.540 70.585 11 9.846 12.606 12 LIP — TO Rečica 309 312 473.831 420.262 7 169.925 61.637 12 11.460 14.069 5 Alples — TO Sestavljivo pohištvo 271 269 201.446 399.594 8 2.723 116.037 4 9.468 13.114 7 Jelovica — TO Prim. pred. Preddvor 168 162 378.785 396.506 9 159.136 115.703 5 9.773 12.071 14 Jelovica — TO Jelobor 146 145 347.650 , 395.262 10 139.438 110.055 6 9.777 12.567 13 Alples — TO Predel, masiv, lesa 140 140 324.542 375.985 11 81.721 48.057 13 9.690 13.100 8 Jelovica — TO Okna-vrata 395 403 364.898 366.069 12 143.169 73.339 10 10.098 12.698 10 LIP — TO »Tomaž Godec« Boh. B. 458 477 378.927 360.505 13 103.609 42.251 14 11.064 13.436 6 Alples — TO Fonsko in grt. poh. 196 195 303.586 354.215 14 114.173 92.523 7 9.251 12.748 9 LIP — TO Podnart 74 73 367.283 351.520 15 86.932 33.520 15 10.229 12.686 11 LIP — TO Mojstrana 56 60 333.714 266.916 16 81.803 26.316 16 10.706 11.944 16 Alples — TO Kovinska predelava 45 54 398.288 259.796 17 143.177 1.018 17 12.034 1 5.144 4 Primerjalni kazalci uspešnosti trgovinskih in gostinskih TOZD v okviru SOZD »GLG« za obdobje I,—DC. 1982. Jelovica — TO Maloprodaja lil 112 407.198 667.553 1 101.513 283.223 1 10.642 13.439 5 LIP — TO Trgovina .23 24 516.608 659.416 2 95.869 109.791 3 12.685 16.500 1 Alples — TO Promet blaga 141 140 457T27 606.364 3 36.574 38.250 5 11.185 15.103 2 < Jelovica — TO Trgovina 66 64 367.803 512.937 4 86.984 148.625 2 11.786 14.878 3 Alples — TO Gostinstvo 13 16 345.538 375.812 5 125.076 75.625 4 10.820 14,277 4 8 ' J - :V ' ' V. t . PRIMERJALNI KAZALCI USPEŠNOSTI GOZDARSKIH TOZD IN TOK V OKVIRU SOZD »GLG« 1982 v din Št. zaposl. po ‘ Dohodek na Vrstni Akumulacija na Vrstni Povprečni me- Vrstni vkalk. urah delavca v din red po delavca v din red po seč. neto OD red po dosež. dosež. na delavca dosež. 1981 1982 1981 1982 vi. 82 1981 , 1982 v 1. 82 1981 1982 vi. 82 GG Kranj — TOK Škofja Loka 42 42 776.976 1,086.738 1 139.261 215.166 2 12.386 17.862 2 GG Bled — TO Bohinj 85 82 868.705 1,016.829 2 215.588 252.731 1 13.441 16.890 4 GG Kranj — TOK Preddvor 31 34 763.451 872.764 3 141.903 77.470 12 13.243 17.333 3 GG Kranj — TOK Tržič 12 12 636.250 847.500 4 63.750 82.916 10 13.024 18.185 i GG Bled — TOK Bled 60 63 614.350 730.698 5 100.183 92.857 9 13.368 16.516 8 GG Bled — TO Pokljuka 92 96 782.782 711.979 6 201.336 155.104 5 13.321 16.807 5 GG Kranj — TO Preddvor 80 79 489.562 580.354 7 131.100 125.392 8 12.505 16.731 6 GG Kranj — TO Škofja Loka 71 74 463.154 569.689 8 122.577. 147.770 6 12.029 16.319 9 GG Kranj — TO Tržič 85 88 463.729 562.875 9 116.400 128.647 7 12.116 16.614 7 GG Bled — TO Gozdno avtoprevoz. 58 63 351.586 501.650 JO 86.637 169.380 3 12,637 15.511 11 GG Bled — TO Jesenice 57 60 483.403 498.283 11 143.385 > 80.200 11 12.276 14.894 12 GG Bled — TO Gozdno gradbeništvo 75 73 276.000 458.123 12 41.573 164.383 4 12.188 14.764 13 GG Kranj — TO GGTM 110 114 330.163 358.289 13 50.709 20.780 13 12.236 16.269 10 PRIMERJAVA USPEŠNOSTI GOSPODARJENJA LESNE INDUSTRIJE SOZD »GLG« S CELOTNO LESNO INDUSTRIJO SRS (ZDRUŽENJE LES) IN INDUSTRIJO GORENJSKE ZA OBDOBJE I.—IX. 82 NA OSNOVI a) indeksov rasti (I.—IX. 81 = 100) b) kazalcev uspešnosti gospodarjenja (Združenje LES = 100) Ad a) Celotni prihodek Porabljena sredstva Dohodek Bruto dohodek Čisti dohodek Osebni dohodki Akumulacija Bruto sred. za reprod. Izvoz Število zaposlenih Združenje LES” 120 126 115 121 110 124 81 112 122 100,3 Lesna industrija SOZD »GLG« 117 117 116 122 114 127 86 108 72 101,1 Industrij. gospod. Gorenjske 132 135 120 127 115 128 94 123 118 100,5 Ad b) (Združenje LES = 100) Dohodek delavca din Akumulac. na delavca v din Povpreč. neto OD mesečno Delež izvoza v realiz. v % Izvoz v primer. z bruto doh. v % Združenje LES ° 333.939 50.698 12.320 22,7 52 Lesna ind. »GLG« 128 191 114 16,9 42 Alpies Železniki 115 1 ^ 1 CO 107 14,6 32 LIO — Gradis Šk. Loka 211 581 136 18,5 • 47 Jelovica Šk. Loka 127 229 113 12,5 33 LIP Bled 113 88 114 23,9 60 ZLIT Tržič 133 184 104 16,6 35 ' Združenje LES brez trgovinskih DO Lesnina in Slovenijales. Primerjajmo, ugotavljajmo... V kakšnih pogojih dela kvalificirani Evrope Delovni čas: v največjem številu držav je tedenska delovna obveznost 40 ur, razen Portugalske s 45 urami, Anglije z 39 urami, Belgije z 38 urami in Finske s 36 urami (izmensko delo), delavci v režiji delajo 40 ur tedensko. Letni dopusti: Plačani letni dopusti niso veliki. V Švici delavec pridobi pravico do 15 delovnih dni plačanega dopusta po enem letu dela. Ta dolžina dopusta se ne poveča vse dokler delavec ne doseže 12 let delovne dobe, po 12 letih pa si pridobi pravico do 20 delovnih dni letnega dopusta. Po 20 delovnih dni dopusta imajo tudi delavci v Belgiji, Italiji, Norveški in Angliji, na Nizozemskem 22 dni, na Finskem pa 24 dni. V delovne dni se ne všteva sobota. Najdaljši letni dopust imajo delavci na Danskem — 26 in v Švedski — 30 delovnih dni, s tem, da Švedi štejejo v dopust tudi sobote. Nadurno delo: V ZRN Nemčiji, na Nizozemskem in v Švici se nadurno delo plača 25 % več kot delo v rednem delovnem času, v Italiji 28 % več, na Švedskem pa 75 % več. delavec v pohištveni industriji Zahodne V Belgiji in Luksemburgu se prvi dve uri preko polnega delovnega časa plačata 25 % več, tretja in naslednje ure pa 50% več, delo ob sobotah in praznikih pa 100% več kot za redno delo. Na Danskem sta prav tako prvi dve uri plačani 50% več, naslednje ure pa 100% več. V Angliji sta prvi dve uri nadurnega dela plačani 33 % več, naslednji dve uri 66 % več, vse nadaljnje ure pa 100 % več, kar velja tudi za delo ob nedeljah in praznikih. Na Norveškem sta prvi dve uri nadurnega dela plačani 40 % več, vse naslednje pa 50 %, od 19. ure zvečer. Delo po tej uri se plača kot nočno delo, t.j. 100% več od rednega dela. Mesečni zaslužki: Kvalificirani delavec v pohištveni industriji Zahodne Evrope je v glavnem plačan na uro dela. Obstojijo tudi določene stimulacije vezane za količino in kakovost proizvodnega pohištva, izostajanje z dela in dolžino delovne dobe pri isti firmi, uspeh firme ipd. Poznani so podatki za najnižjo plačo za preteklo leto ter za povprečno plačo na uro. Po preračunu iz valut posameznih držav in vrednosti povprečne vred- nosti plačane ure in številom ur v mesecu, dobimo povprečni mesečni zaslužek v dinarjih, brez dodatnih stimulacij. Ti zaslužki so se gibali v letu 1981 òd 30.000 din v Franciji do 74.000 din v Švici. V Italiji je bil povprečni mesečni zaslužek kvalificiranega delavca v pohištveni industriji 36.800 din, na Finskem 46.000 din, na Švedskem 5».400 din, na Nizozemskem 53.200 din, v Belgiji 53.700 diti, v Angliji 54.900 din, na Norveškem 58.000 din na Danskem 67.700 din. V ZR Nemčiji se povprečni mesečni zaslužek giblje od 48.800 din do 71.000 din. Ti podatki, brez podatkov o življenjskih stroških v teh državah ne povedo veliko, pa vendar kažejo na to, da so prejemki kvalificiranih delavcev industrije pohištva v Zahodni Evropi večji za trikrat in več kot v Jugoslaviji. Ne analiziramo vzrokov, vendar poznamo odnos proizvodnih in neproizvodnih delavcev v industriji pohištva v Jugoslaviji; en neproizvodni delavec pride na preko 4 proizvodnih delavcev — v Švici, Švedski in Angliji na preko 5 na Finskem, na 7 v Belgiji, na preko 12 na Danskem itd. Povprečna velikost tovarn pohištva v Zahodni Evropi in pri nas: (po zasebnih delavnicah) Jugoslavija — preko 200 zaposlenih v tovarnah pohištva; ZR Nemčija — 100 zaposlenih Francija 59 Anglija'— 54 Švica — 43 Švedska, Portugalska — 39 Norveška — 37 Nizozemska — 35 Finska — 33 Belgija — 30 Danska — 27 Italija — 21 Vrednosti proizvodnje po zaposlenem delavcu v industriji pohištva: (izraženo v funtih) Švica 33.000, Belgija 32.000, Švedska 31.850, Danska 29.100, Norveška 27.900, Italija 26.500, Nizozemska 25.750, ZR Nemčija 25.300, Finska 22.700, Anglija 20.600, Francija 18.400, Jugoslavija 7.833, kar je 3,4 krat manj kot povprečje 11 zahodnoevropskih držav, ki znaša 26.700 funtov po zaposlenemu delavcu. (povzeto po Drvarskem glasniku, november 1982,članek Nameštaj Zahodne Europe i Jugoslavije) Delovanje gozdarske hranilno kreditne službe na področju Gozdnega gospodarstva Kranj ■J Hranilno kreditna služba pri Gozdnem gospodarstvu Kranj posluje od 1. maja 1971. Ustanovljena je bila na zahtevo zbora kmetov in predhodnega predloga strokovnih služb Gozdnega gospodarstva Kranj. Namen ustanovitve je bil v čimbolj učinkovitem zbiranju hranilnih vlog združenih kmetov in drugih občanov v področja Gozdnega gospodarstva Kranj, na osnovi tega pa v kreditiranju investicij v zasebnem kmetijstvu, -kakor tudi delavcev in ustanoviteljic hranilno kreditne službe. Ker se je hranilno kreditna služba vseskozi zavzemala za kar najboljše uresničevanje teh načel, je razumljiv velik porast hranilnih vlog, kar dokazuje veliko zaupanje varčevalcev, ki so povečini kmetje. Število hranilnih knjižic, tako kmetov kot delavcev, se je iz leta v leto večalo, le v letu 1979 se je znižalo. Vzrok temu so določene vrste kreditov, za pridobitev katerih so morali kreditojemalci odpirati nove hranilne knjižice z vezano vlogo, ki se po, preteku dobe vezave stornirajo. Stanje hranilnih vlog kljub temu narašča in spodbija navidezno tezo o zmanjšanju zaupanja vlagateljev, dobljeno na podlagi števila vlagateljev. Od ustanovitve pa do koncaJan-skega leta se je stanje hranilnih vlog povečalo skoraj za 43-krat, stanje hranilnih vlog pri vseh slovenskih hranilno kreditnih službah (konec leta 1981 jih je bilo 62) pa se je v istem obdobju'povečalo za 41-krat. Mnogo povečanja gre sicer na račun višjih cen (inflacija), realno pa so porasle hranilne voge s tem, da se danes pretežno ves odkup gozdnih sorti-mentov plačuje preko hranilnih knjižic. Od tako zbranih denarnih sredstev nameni Gozdarska hranilna kreditna služba: — 5 % za likvidnostno rezervo pri Ljubljanski banki, — 5 % za likvidnostno rezervo pri Zvezi hranilno kreditnih služb Slovenije, — 30 % za kreditiranje ustanoviteljic službe, — 60% za kreditiranje investicij združenih kmetov lastnikov gozdov. Pri kreditiranju investicij v zasebno kmetijstvo nosijo združeni kmetje pretežni del investicijskega bremena, ostali del pä si v skladu z dogovorjenini razmerji porazdele člani Konzorcija za zagotovitev sredstev za proizvodnjo in preskrbo s hrano za potrebe Slovenije. Poprečna 5-letna struktura virov sredstev za izvedbo investicij je bila naslednja: •— 45 % lastna udeležba kmetov — 38 % kredit Ljubljanske banke —- 15 % kredit Gozdarske hranilno kreditne službe — 2% kredit Kmetijske živinorejske razvojne skupnosti. Pri tem velja poudariti, da je Ljubljanska banka — Temeljna banka Gorenjske Kranj vse od leta 1971 do danes sodelovala pri vseh projetkih za združene kmete in vedno odobrila zaprošene zneske kreditov z diferenciranimi pogoji glede na lego kmetij v prostoru. V pretečenem 11-letnem obdobju je Gozdarska hranilno kreditna služba s krediti sodelovala predvsem pri investicijah v kmetijsko mehanizacijo in manj pri gradnjah kmetijskih objektov, kar bi bilo pričakovati zaradi splošnih usmeritev in naravnih danosti. Struktura investicij po namenih investicij je bila naslednja: — 56 % nakup kmetijskih strojev — 35% gradnja kmetijskih objektov — 7 % gradnja objektov za kmečki turizem — 1 % nakup plemenske živine — 1 % ostali nameni Osnovna naloga hranilno kreditnih služb, kot je bilo poudarjeno na proslavi 100-letnice zadružnega hra-nilništva na Slovenskem, ki jo je v novembru 1982 organizirala Gozdarska hranilno kreditna služba, je v zbiranju prostih denarnih sredstev (predvsem kmetov) in njihovo usmerjanje v kreditiranje brez dolgotrajnih in zapletenih postopkov, ki so v praksi pogosti pri najemanju kreditov, ki pa so za kmete nesprejemljivi. Poudarjeno je bilo, da je v zaostrenih pogojih gospodarjenja in pomanjkanju denarja, nujno potrebna dobra organizirana služba. Kljub temu, da je Gozdarska hranilno kreditna služba doslej že veliko napravila za razvoj kmetijstva, se bo v prihodnje še bolj prizadevala, da bo izrabila vse možnosti, ki se ji odpirajo pri zbiranju sredstev, da bo lahko'zadostila naraščajočim potrebam po vlaganju sredstev. Po proslavi so najzaslužnejšim za razvoj Gozdarske hranilno kreditne ’ službe podelili plakete in priznanja. Eden od nagrajencev, kmet FRANC LOGONDER iz Žabnice, je za Glasilo povedal naslednje: Kdaj in zakaj ste se odločili za varčevanje pri Gozdarsko-hranilno-kreditni službi? Varčevati sem začel že naslednji mesec po ustanovitvi službe v juniju 1971. Kmetje lastniki gozdov smo v službi videli veliko ugodnosti, zato se za pristop ni bilo težko odločiti, čeprav jé bilo pri mnogih prisotno nezaupanje, kot je običaj pri večini novosti. Največjo prednost smo lastniki gozdov videli v takojšnji vknjižbi zneska za oddani les na hranilno knjižico, saj so bili primeri, da smo na poštno nakazilo čakali tudi do 4 mesece po oddaji lesa. Ugodnosti pa smo videli tudi v možnosti najemanja ugodnih kreditov za nakup kmetijskih strojev, gradnjo objektov, objektov za krneči turizem... Kako gledate ria sodelovanje področnih kmetijskih zadrug, predvsem pospeševalnih služb, in Gozdarske hranilno kreditne službe? Menim, da je sodelovanje zgledno, saj služba odobrava kredite na osnovi investicijskih programov, ki jih pripravijo pospeševalne službe kmetijskih zadrug, čeprav nekatere kmete moti deljeno zbiranje prihrankov pri hranilno kreditnih službah gozdarstva in kmetijstva. Vendar glede na to, da Gozdarska hranilno kreditna služba sodeluje pri naložbah v kmetijstvo, ta deljenost ni V letu 1983 smo si v DO Alples postavili na področju izvoza cilje oz. usmeritev v tem smislu, da bo nominalna rast dolarskega izvoza 20 % od letošnjih realiziranih vrednosti in da bo vzpostavljeno čim ugodnejše razmerje vsakega pohištvenega TOZD med izvozom ter uvozom. Vsak TOZD naj poleg obstoječih izvoznih programov vzame v proizvodnjo vsaj še dva artikla oz. programa za izvoz. Stalno je tudi potrebno razvijati nove izvozne programe za primer recesij, drugih težav pri plasmaju ter nepredvidljivih ovir. TOZD fonsko in garniturno pohištvo mora v letu 1983 izoblikovati svoj proizvodnji izvozni program z ozirom na rekonstrukcijo TOZD novo opremo ter obvezo 5Ü odstot- tako izrazita. Kaj pa naraščajoče višine obrestnih mer za kredite v zadnjih dveh letih? Zadnji dve leti so obrestne mere res nekoliko poskočile, vendar še ne za toliko, da bi se obseg kreditiranja zmanjšal. Prejšnja leta so bile višine obrestnih mer, kakor tudi roki za odplačilo kreditov, res izredno ugodni. Kmete nas veliko bolj moti »nedo-končnost« višine obrestnih mer, saj je skladno z določili Ljubljanske banke v zadnjih dveh letih višina obrestnih mer v odvisnosti od splošnih pogojev gospodarjenja. Tako kmetu ob podpisu kreditne pogodbe ni znana obrestna mera za celotno obdobje vračila. To pa je nedopustno. Ali bi se dalo Gozdarske hranilno kreditne službe še izboljšati in približati kmetijskemu proizvajalcu? Ne glede na to, da je Gozdarska hranilno kreditna služba odigrala izredno pomembno vlogo pri razvoju kmetijstva na področju kranjske, škofjeloške in tržiške občine, saj brez njene udeležbe pri kreditih takega razvoja sigurno ne bi bilo, pa bi bilo potrebno razširiti namene kreditiranja tudi na stanovanjsko gradnjo. Če bi kreditirali tudi v te namene, bi pri marsikaterem kmetu poleg novega ali preurejenega hleva ne stala stara stanovanjska hiša. JERNEJ JEGLIČ nega izvoza vrednosti proizvodnje na tuje trge. Obdržati in utrditi moramo položaj Alplesa na tržišču ZDA — Zaradi nezmožnosti Slovenijalesovega SK, da pokrije vse Alplesove izvozne potenciale se išče možnost izvoza za direktne kupce. Na področju izvoza pohištva v Arabske države, posebno Libijo ter Irak, je reba realizirati čim več izvoza s tem, da ta del izvoza ni v celoti vključen v plan. V primeri uspešnega poslovanja predstavlja to nadplanski izvoz. Naša zadnja, a pomembna naloga je tudi povečanje izvoza na evropski trg in s tem povezana možnost prehoda na novo surovino — bor. Ljubo Osovnikar Alplesov izvoz v letu 1983 TO Tomaž Godec Boh. Bistrica 35 let LIP lesne industrije Bled LIP, lesna industrija Bled v letošnjem letu praznuje 35-letnico obstoja. V teh letih, ki so bila pestra in dinamična, se je razvila v eno vodilnih industrij v občini Radovljica. Za prehojenih 35 let so delavci LIP vložili mnogo skupnih naporov, da so dosegli zastavljene cilje. Leta po vojni so zahtevala vztrajne in pridne roke. Začelo se je obnavljanje. Iz porušenih in požganih žag so se ustanavljali novi žagarski obrati in lesni odseki pri zadrugah. Vletul948stasev skladu z razvojem ustanovili dve podjetji: Gozdno gospodarstvo Bled in Lesnoindustrijsko podjetje Bled. V prvih povojnih letih so les izvažali kot surovino v evropske in sredozemske države. Potreba po lesu je bila doma kakor po svetu velika. Za povečan obseg dela je bilo potrebno zgraditi vse objekte in hkrati poskrbeti za življenjske potrebe delavcev. Zgraditi so morali ceste, žičnice in močne vzdrževalne enote. Da je stekla proizvodnja v obratih, so nabavili nove stroje, polnojarmeniki so bili zastareli. Tudi druga splošna opremljenost je bila slaba. Po letu 1948 je razvojno in načrtno delo teklo v gradbenem odseku, transportnih službah, v vzdrževanju, preskrbi in ekonomiji. Tedanje razmere so terjale hitrih rešitev. Lesni obrati so se hitro razvijali. Predelava žaganega lesa se je usmerila v izdelavo zabojev in ladijskega poda. Že tedaj so delavci načrtovali za izvoz več finalnih izdelkov kot pa surovin. Z začetki delavskega samoupravljanja se je v LIP razmahnila tudi proizvodnja v smeri finalne predelave. V teh letih se je v Bohinjski Bistrici začela proizvodnja lesne volne, v Soteski pa lesna moka. V letu 1958 so stekli prvi poiskusi pri izdelovanju opažne vezane plošče v obratu Gorje (sedanji TO Rečica) in Bohinjski Bistrici. Že tedaj je bilo po tem izdelku (povpraševanje na trgu, vendar je bila razvojna pot tega izdelka dolga zaradi izgradnje proizvodne hale, strojne opreme in zahtevnosti kvalitete. V letu 1962 se je Lesnoindustrijskemu podjetju priključila Jelka iz Radovljice; prav tako sta se priključili tudi Tovarna drobne lesne emb i-laže Vintgar in lesni obrat Mojstrana z mizarsko delavnico pri KZ Mojstrana. Tako sta se po sklepu DS podjetja finalna predelava in osnoven razvoj usmerjala na obrata Bled in Bohinj, prostorsko ločena sta bila Podnart in Mojstrana. Od leta 1970 dalje so sledile pomembne izgradnje po temeijnih organizacijah. 1974. leta je začelo v TO Tomaž Godec v Boh. Bistrici obratovati moderno mehanizirano skladišče. V Mojstrani so opustili proizvod njo opreme za avtomatska kegljišča, preusmerili so se v proizvodnjo vhodnih in garažnih vrat. Septembra 1971. leta je LIP Bled ponudil na trg nov izdelek — iso-span zidake, ki je še danes pomem- ben izdelek za gradbeništvo. V 1972. letu je začela poslovati lastna trgovina na Rečici, v Zagrebu je bila osnovana poslovalnica v letu 1975, v Murski Soboti pa 1977. leta. Povečali so skrb za prodajne možnosti, razvoj je tekel v pravo smer. V zadnjih šestih letih so razvijali predvsem teh-> nologijo, spreminjali izdelke in dopolnjevali strojno opremo. K celotnemu razvoju lesnoindustrijske dejavnosti je veliko prispeval izvoz opažnih plošč, vrat in žaganega lesa. Po letu 1974 so začeli uspešno izvažati vhodna vrata, pohištvo in druge izdelke. Blago izvažajo v številne države, ne samo evropske, tudi na Bližnji vzhod in ZDA. V zadnjem času je stekla proizvodnja regalov v TO Podnart, v Mojstrani TIP-TAP stolice za izvoz na tuja tržišča, na Rečici stilna in zvočno izolacijska vrata, prav v letošnjem letu pa je bilo skupno z Gozdnim gospodarstvom Bled dograjeno novo mehanizirano lesno skladišče na Rečici. V tem letu je TO Rečica dobila tudi novo linijo za proizvodnjo podbojev, v TO Tomaž Godec gradijo novo kotlovnico za kurjenje z lubjem, ki nastaja pri lu-pilnih strojih v TO Tomaž Godec in TO Rečica. V TO Mojstrana poteka večja rekonstrukcija celotnega obrata, ki bo zaključena v prihodnjem letu. Hkrati s porastom proizvodnje se je razvijalo tudi samoupravljanje delavcev, izboljšali so varstvo pri delu. Zelo ugodno rešujejo stanovanjske probleme delavcev, saj upravljajo z okoli 160 stanovanji. Pomagajo delavcem s krediti za gradnjo in adaptacijo, skrbijo za delavčev odmor in počitek. V zadnjih štirih letih so na LIPu kupili 10 počitniških prikolic. Postavili so jih na našo jadransko obalo, kjer imajo tudi v Seči počitniški dom s 64 posteljami. V vseh temeljnih organizacijah je organizirana družbena prehrana, v dveh so na razpolago delavcem še kosila. V današnjem času stabilizacije in varčevanja na vseh področjih se Lipovi delavci dobro zavedajo, da bodo z odgovornim in vestnim delom prispevali voj delež k utrditvi gospodarskega položaja. Kljub težavam pri oskrbi z reprodukcijskimi materiali, visoki rasti cen in energije so z ustrezno programsko politiko, povečanjem produktivnosti dosegli zadovoljivo ekonomičnost poslovanja. Njihovi samoupravni organi pa skrbijo za boljše življenje delavcev, za organizacijo dela, izobraževanje in tudi za sredstva za osebno in skupno porabo. V letu 1982 so kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja lahko kar zadovoljni, saj solidno poslujejo in izdelki so kvalitetni. V 35 let skupnega ustvarjanja delovne organizacije LIP Bled so vložili vse sile že takoj po vojni, po njihovem vzoru gradijo dalje mladi po samoupravni socialistični poti. JANA BERAVS Poslovanje delovne organizacije ZLIT Tržič v letu 1982 _________________________________________________j Delovna organizacija ZLIT Tržič kot celota je začela poslovno leto 1982 na podlagi sprejetih planskih dokumentov za tekoče leto in predvidevanj, ki so bila nakazana v resolucijah za leto 1982. Globalna gospodarska politika je nakazovala zaostrene pogoje gospodarjenja in ;težnjo, da gospodarstvo doseže čim-boljše izvozne rezultate. TOZD Žaga, Pohištvo-tapetniš-tvo, Lesna predelava in DSSS, ki sestavljajo Delovno organizacijo ZLIT Tržič so vsaka na svojem področju vlagala napore za doseganje prejetih obveznosti. TOZD ŽAGA TOZD Žaga je začela poslovno leto 1982 na podlagi planskih obveznosti. Določeni problemi, ki so se pojavljali v letu 1981 so se nadaljevali tudi naprej. Tu gre za znana dejstva (nedoseganje planskega števila zaposlenih, visoka stopnja fluktuacije delovne sile, neopravičeni izostanki, bolniški stalež, kvalifikacijska struktura). Sicer se je delalo na tem, da se nakazani problemi razrešijo, kar pa v celoti ni uspelo. Poleg navedenega je imel TOZD Žaga še proizvodne težave. Namreč v začetku meseca februarja 1982 je prišlo do strojeloma v žagalnici in tako polnojarmenik ni obratoval od 12.2.—17.5.1982. To je povzročilo resne motnje pri izpolnjevanju planskih obveznosti delavcev TOZD. Vsa proizvodnja je bila preusmerjena na brento in uvedeno veči-zmensko delo (proste sobote, nedelje, prazniki) ,tj. tri do štiri izmene. Izpad polnojarmenika je med drugim pripomogel k slabšim rezultatom poslovanja. Rezultati poslovanja za obdobje januar—rmarec 1982 kažejo naslednje: Celotni dohodek odnosno prihodek je bil dosežen z 91,69% na-pram istem obdobju 1981, zaradi več porabljenih sredstev (dražja hlodovina, višja amortizacija), pa je bilo dohodka le 66,18% napram istem obdobju 1981. Povečali so se prispevki in davki, kar je vplivalo na še manjši čisti dohodek, ostanka dohodka tj. čistega dohodka je bilo le 3% napram istem obdobju 1981. Konec tromesečja je bilo zaposlenih 43 delavcev, dva sta pa bila v bolniškem staležu nad 30 dni. Rezultati poslovanja za obdobje januar—junij 1982 so bili slabši od rezultatov prvega kvartala. Celotni prihodek je bil dosežen v višini 95,52% lanske višine. Zaradi več porabljenih sredstev (dražja hlodovina, višja amortizacija itd.) je bilo dohodka le dobra polovica lanskoletnega. Zaradi izredno nizkega dohodka in s tem čistega dohodka v odnosu na lansko obdobje TOZD ni pokril v celoti osebnih dohodkov obračunanih za to obdobje, zato je bil v tem času v izgubi. Rezultati poslovanja za obdobje januar—september 1982 se bistveno niso izboljšali v odnosu na isto obdobje 1981, so pa boljši v odnosu na prvo polletje 1982. Celotni prihodek je bil večji za 9,15% napram lanskoletnem. Zaradi nadalj-nega povečanja porabljenih sredstev je bil dohodek dosežen v višini 77,54 % lanskoletnega. Zaradi večjih obveznosti iz dohodka je bil temu primerno tudi manjši čisti dohodek. V zadnjem času se fluktuacija delovne sile končno umirja. Zaradi nenehnih disciplinskih prekrškov, ki jih v žagi ni bilo malo, so sledile kazni-izključitev iz TOZD Žaga. To je delno pripomoglo k boljši delovni disciplini. TOZD LESNA PREDELAVA TOZD Lesna predelava je podobno kot TOZD Žaga začel poslovno leto 1982 na podlagi sprejetih planskih obveznosti. Proizvodni prodam se v bistvu ni menjal. Oskrba s surovino je bila na zadovoljivi višini medtem, ko so se pojavljali problemi z oskrbo ostalega spremljajočega materiala. V letu 1982 ni bila izrazita fluktuacija delovne sile. Nekaj delavcev je odšlo za stalno domov v druge republike, nekaj pa na odsluženje vojnega roka. Sicer se je skušalo dobiti takoj nove delavce, toda v celoti ni bilo uspeha. Namreč povpraševanje po delu sicer narašča s strani začasno prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje, toda kvaliteta določenih ni sprejemljiva za tovrstno proizvodnjo. Rezultati poslovanja za obdobje januar—marec 1982 so bili zadovoljivi. Celotni prihodek je po-rastel napram preteklem letu za 43,06%, dohodek pa za 46,20%. Zaradi močno povečanih obveznosti iz dohodka, se je čisti dohodek zmanjšal za 35,51 %. Ob koncu tromesečja je bilo zaposlenih povprečno 77 delavcev. Na podlagi delovnih ur pa je bilo zaposlenih 74, oziroma 73, če ne upoštevamo nadur. Razlika nastopa zaradi boleznin in izostankov. V razdobju januar—junij 1982 je razvidno, da je celotni prihodek v primerjavi z lanskim večji za 35,74%, dohodek pa 48,38%. Močno so se povečale obveznosti iz dohodka, kar pomeni zmanjšanje čistega dohodka za 6 indeksnih točk. V razdobju januar—september 1982 je razvidno, da je celotni prihodek v primerjavi z lanskim večji za 28,34%, dohodek pa 35,31%. Močno so se povečale obveznosti iz dohodka, kar vpliva na zmanjšanje čistega dohodka za 7 indeksnih točk. TOZD POHIŠTVO — TAPETNIŠTVO TOZD sestavljata enota Pohištvo ■in enota Tapetništvo. Medtem, ko prva izdeluje izdelke v glavnem za izvoz, druga izdeluje izdelke za domače tržišče. Problemi, ki so se pojavljali v obeh enotah v letu 1981 so prisotni tudi v tem poslovnem letu. Po eni strani naj bi vložili vse sile za čimvečji izvozni uspeh, po drugi strani pa se pojavljajo težave, ki ovirajo izpolnjevanje prejetih zadolžitev. Kljub prilagajanju na domače surovine so še elementi, ki se morajo uvoziti za dokompletacijo gotovih izdelkov. Tu pa prihaja do določenih zastojev v obliki nepravočasnih dobav in nepotrebnih zastojev v proizvodnji. V razdobju januar—marec 1982 je bil celotni prihodek večji za 31,07% v primerjavi s preteklim letom, če pa upoštevamo izpad lanske realizacije izvoza, pa je večji le za 2,60 %. Močno so se povečala porabljena sredstva (dražji materiali, povečana minimalna amortizacija), kar vpliva na zmanjšanje dohodka, saj je večji le še za 21,81 % v odnosu na lanskoletni. Močno so se povečali prispevki- in davki, kar vpliva na zmanjšanje čistega dohodka in ostanka za sklade. Koncem tromesečja je bilo zaposlenih 118 delavcev, na podlagi vkalkuliranih ur pa jih je bilo 112. Razlika šestih delavcev je zaradi boleznin nad 30 dni. V razdobji januar—junij 1982 je bil celotni prihodek večji v primerjavi z lanskim za 29,51%, če pa upoštevamo izpad lanske realizacije izvoza, pa je večji le za 14,28 %. Porabljena sredstva se niso povečala v istem razmerju, kar vpliva na večji dohodek, čisti dohodek in ostanek za sklade. V tem obdobju ni bistvene fluktuacije zaposlenih. Odšli so določeni delavci v pokoj, a določeni v JLA. Nekaj je prišlo novih delavcev, seveda pa plan zaposlenih ni bil izpolnjen. Razlogi so v tem, da še vedno primanjkuje kvalitetnih delavcev. V razdobju januar—september 1982 je bil celotni prihodek večji napram lanskem za 25,82 %, če pa upoštevamo izpad lanske realizacije izvoza, pa je večji le za 15,OJ %. Porabljena sredstva se niso povečala v istem razmerju, kar vpliva na večji dohodek, čisto dohodek in ostanek dohodka. Pri delovni sili ni bilo bistvenih sprememb v odnosu na preteklo obdobje razen nepredvidenih invalidskih upokojitev delavcev. V zadnjem času se pospešeno dela na pridobitvi novih delavcev raznih profilov. Ponudba je sicer obsežna, žal pa ni prisotna kvaliteta. Oskrba s surovinami in repromateriali je zadovoljiva pri nekaterih vrstah (vijaki, lepila, lepilni trakovi, določene vrste okovja). Posebno poglavje pa je kvaliteta osnovnega (les, furnir, vezane plošče, iverke), kot pomožnega materiala (trak, vijaki, laki, okovje). Ugotavlja se, da proizvajalci kvalitetnejši material izvozijo, ostanek pa ponudijo domačemu trgu. Iz takega materiala je zelo težko izdelati kvalitetne izdelke. Nakazano gradivo obravnava obdobje devetih mesecev leta 1982. Temeljne organizacije kot tudi DSSS se trudijo, da bi poslovno leto 1982 uspešno zaključili. Tudi v zad-njem četrtletju poslovnega leta nastopajo že navedene ali sorodne težave pri izpolnitvi planskih zadolžitev. JOCIF Ob tednu Aera - Nova grafika v Celju JELOVICA Kljub težavam uspešno 1982 Običajno je ta čas, ko ocenjujemo našo prehojeno pot in ocenjujemo dosežene rezultate za obdobje, ki je za nami ter si istočasno tudi že zadajamo naloge za leto, ki bo natopilo. Za celotno letošnje leto je značilno, da se je poslovanje odvijalo v zaostrenih pogojih, kar je bilo že jasno ob izdelavi in sprejemanju plana. Ob ocenjevanju rezultatov poslovanja delovne organizcije ne moremo mimo tokov družbene reprodukcije, ki so v znatni meri določevali pogoje -delovanja naših TOZD. Uresničevanje politike družbeno ekonomskega razvoja v letu 1982 so posebej oteževale vse močnejše tendence omejevanja ekonomskih zakonitosti na vseh ravneh, kar se je odrazilo v raznih omejitvah, predvsem dodatnih ukrepih na področju blagovne menjave s tujino, kar je vplivalo na zmanjšanje deviz, s katerimi lahko posamezne DO razpolagajo. Vse do zamrznitve je bila prisotna visoka rast cen surovinam in reprodukcijskim materialom, kar je imelo precejšen vpliv na naše rezultate. Kako smo se v Jelovici prilagajali nastalim razmeram? Že na začetku je potrebno omeniti, da je bilo v poslovanju prisotno mnogo težav, ki smo jih kolikor toliko uspešno reševali. Ko podajamo oceno izpolnjevanja naših obveznosti v letu 1982 v proizvodnji, prodaji, izvozu, gibanju zalog itd. lahko ugotavljamo, da v marsičem, dogovorjenega s planom nismo izpolnili. Še posebno zaskrbljujoče je dejstvo, da so se nam znatno povečale zaloge gotovih izdelkov in trgovskega blaga in da precej zaostajamo v izvozu. Ocene nam kažejo, da povsod ne bodo izpolnjene planske obveznosti. Plan proizvodnje bo izpolnjen 100%, kljub velikim težavam zaradi dobave ustreznega reprodukcijskega materiala, zlati materialov kemijske industrije. Prodaja na domačem trgu je pod načrtovano, še posebno na montažnih objektih, kjer je skozi celo leto primanjakovalo dela. Ob tem je potrebno povdariti, da smo se v I. polletju srečevali na področju prodaje stavbnega pohištva z dejstvom, da bi lahko prodali več, vendar program čestokrat ni bil kompleten, kar je tudi precej pripomoglo porastu zalog. Tudi na področju oskrbe z repromateriali je bilo stanje dokaj zaostreno, posebno v drugi polovici leta. Ob manjših možnostih za uvoz je bilo pomanjkanje tudi na domačem trgu, predvsem materialom kemijske industrije (laki, kiti). Ko ocenjujemo tekoče poslovanje in težave, ki so nas spremljale, ne smemo mimo likvidnosti, ki se stalno slabša in je občasno kritična. Pri tem so možnosti pridobivanja kreditov bank praktično izčrpane. Izboljšanje likvidnosti je torej odvisno od nas samih, predvsem od zmanjšanja zalog. Kot je razvidno Jelovica v letošnjem letu ni bila brez težav, zaostreni pogoji gospodarjenja so imeli močan vpliv na poslovanje na vseh nivojih. Kljub temu pa ocenjujemo, da bo finančni rezultat na koncu leta še vedno dokaj ugoden, čeprav se opaža postopno upadanje. Zato lahko trdimo, da je glede na zaostrene razmere rezultat še vedno primeren in je tako ustvarjena podlaga za nadaljnji razvoj Jelovice. Zato stopamo v novo leto z optimizmom, saj imamo kolektiv, ki se zaveda nalog in odgovornosti, ki jih pred nas postavlja zaostrena gospodarska situacija. Tako kot v letu 1982 lahko tudi v Uvoz termoton stekel V____________________J Povečanje proizvodnje enojnih oken v letu 1982 je zahtevalo tudi večje količine termoton stekel. Dobavitelj 4 mm stekla Staklopan Pančevo ni bil v stanju, da bi nam dobavil zadostne količine. Zato je bilo potrebno uvoziti 25.0ÖÖ kub.m termo-ton stekel iz Vzhodne Nemčije. Uvoženo steklo je bilo cenejše od doma izdelanega, saj nas je stalo preko Kristala iz Ljubljane uvoženo steklo 1.050.000 din po kvadratnem metru samo steklo Staklopana pa stane 1.357.00 din za kvadratni meter. Doma izdelano steklo nas stane v povprečju 1,302,00 din na kv.m >. (večje dimenzije 1.192,00 din, manjše dimenzije 1.465,00 din za kvadratni meter). Pomembno je tudi to, da je bilo uvoženo steklo mogoče kupiti za dinarje, saj gre za uvoz iz klirinškega trga. V Jugoslaviji izdeluje taka stekla, kot jih potrebujemo mi, le Staklopan iz Pančeva, ki ustrezno temu tudi oblikuje svoje cene. letu 1983 pričakujemo težave, vendar moramo z optimizmom gledati v prihodnost. Tako, kot je kolektiv v preteklih letih večkrat dokazal, da je sposoben reševati težke gospodarske situacije, lahko s smelostjo pričakujemo, da bo enako tudi v prihodnje. FRANC ZIHERL --- ■ N Vojaki garnizona Kranj med delavci GG Kranj v ...—■ '■ Gozdni gospodarstvo Kranj in komanda Kranjskega garnizona že dolga leta uspešno sodelujeta. Že velikokrat smo se dogovarjali in uspešno končali dogovorjene skupne naloge. Tudi letos jeseni so nam priskočili na pomoč pri izvrševanju letnega plana. Kranjski garnizon ima zaradi svoje specifičnosti v svojih sredstvih oborožitve tudi sodobno žičnico URUS. Po dogovoru na komandi so vojaki starešine AVRAMOVIČA na TOZD gozdarstvu Tržič skupno z našimi delavci uspešno opravili dogovorjeno nalogo. Vojaki starešine Avramoviča so bili med samim delom v gozdu tako rekoč člani našega kolektiva. Dokazali pa so tudi, da sodoben stroj — žičnico, ki ga naša armada uporablja pri izvrševanju svojih nalog v težkih alpskih terenih, znajo tudi s pridom uporabiti v združenem delu. Zahvaljujemo se komandi garnizona, starešini AVRAMOVIČU in njegovim vojakom za sodelovanje in uspešno opravljeno nalogo. Z. R. Starešina Milenko Avramovič in vojaki Milovan Bulajić, Joco Juroševič, Mio* drag Matejič, Marjan Putnik, Radomir Sarič in Milovan Vnčičevič, pri svojem stroju. Sodelovanje Springer-Commerce-LIP 1. decembra 1982 smo podpisali samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev zaradi skupnega poslovanja z delovno organizacijo Commerce Ljubi jana, ki je zastopnik avstrijske firme H. Springer. S to firmo smo že sklenili pogodbo o dolgoročni proizvodni kooperaciji pri izdelovanju strojev za primarno predelavo lesa. Podpisu so prisostvovali predstavniki obeh delovnih organizacij, predsednik Skupščine občine Radovljica, predsednik kolegijskega poslovodnega organa SOZD GLG, direktor Gozdnega gospodarstva Bled, direktor DO Filbo iz Boh. Bistrice in drugi. Direktor inž. Franc Bajt je uvodoma orisal razvojno pot med Sprin- gerjem, Commercem in Lipom. Z avstrijsko firmo H. Springer smo navezali prve stike že leta 1979. Kasneje je DO Commerce iz Ljubljane prevzela zastopstvo za firmo Springer in v letošnjem letu smo uspeli dokončno pripraviti in skleniti pogodbo o kooperaciji s Springerjem. Firma Springer iz Friesacha na Koroškem je bila ustanovljena leta 1952, zaposluje okoli 200 ljudi. Firma je znana doma kot tudi izven Avstrije — na Češkem, v Nemčiji, Svici, na Madžarskem. Naša delovna organizacija se že dalj časa ukvarja s proizvodnjo opreme za lastne potrebe. Odločili pa smo se, da bi proizvodnjo izpopolnili in jo namenili vsemu jugoslovanskemu trgu. Odločitev je dobrodošla zlhsti v tem času, ko posamezne de- lovne organizacije opremo vedno težje uvažajo. Razširitev kovinske proizvodnje je izredno pomembna, saj nova oprema predstavlja velik napredek v tehnologiji lesa. Ocenjujemo, da bi s to proizvodnjo lahko pokrili domače tržišče, nastopili pa bi tudi v tujini. Pogodba je sklenjena za 5 let. Izmenjava predstavlja okoli 5 milijonov avstrijskih šilingov letno; le-ta pa naj bi porasla na 15 milijonov avstrijskih šilingov. Cilj združevanja dela in sredstev med LIP Bled in Commerce Ljubljana je trajno poslovno sodelovanje, ki sloni na dohodkovni povezanosti in delitvi dela. Delovna organizacija Commerce bo opravljala: raziskavo domačega in tujega tržišča, reklamo in propagan- do, vzpostavljala bo kontakte s kupci, z njimi bo opravljala razgovore in sklepala pogodbe in tudi sovlagala v razvoj te proizvodnje. LIP pa bo proizvajal in razvijal proizvode iz pogodbe s Springerjem: lupilnike za les, stroje za izdelavo gredic, sekalnike, stroje za letvičenje in razne rezervne dele za ta osnovna sredstva. LIP pa že proizvaja transportno opremo, tako da ves program predstavlja zaokroženo celoto. Predsednik kolegijskega poslovodnega organa SOZD GLG tov. Tolar in predsednik Skupščine občine Radovljica tov. Setina sta izrazila zadovoljstvo ob tem pomembnem dogodku. Čestitala sta obema organizacijama, ki sta napravili velik korak v razvoj in tesnejše sodelovanje s kproško ugledno firmo. (----------------------------- \ Rekonstrukcija obrata Celuloza — 1982 v_______________________________________________/ Začenjam slovesnost ob začetku del na rekonstrukciji obrata za proizvodnjo celuloze. Slovesnost, ki je neobičajna v zgodovini naše tovarne, ki pa je v današnjih časih in razmerah za nas praznik in v tem praznovanju, ki je nadaljevanje in uvod v nov velik napor in izziv za naš kolektiv. Toplo pozdravljam vse prisotne. Temeljnega kamna ne bomo polagali, začeli pa smo temeljito od temelja, ki mora vzdržati vse pretrese, ki ga čakajo, zato prosim predstavnika 1S gradbenega podjetja Tehnik iz Škofje Loke, da prične z gradbenimi deli za rekonstrukcijo obrata celuloze. SREČNO! S temi besedami je predsednik DS Niko Dimc, otvori! pričetek rekonstrukcije obrata celuloze, dne 7. 12. 1982. ' V proizvodnji celuloze so bili vsi oddelki, razen kuharije rekonstruirani v letih 1959—1963. V kuhariji je zaradi zastarelosti tehnoloških naprav in strojev proizvodnja tehnično ogrožena ter je zato nujna tehnična sanacija kuharije in pralnice celuloze. Tovarna je v ukinjeni Zagrebački tvornici celuloze kupila 2 kuhalnika ter ostalo opremo za kubarijo. Kupljena oprema je moderna in v celoti uvožena. Vso opremo smo že demontirali in prepeljali v Medvode, razen dveh kuhalnikov, ki še bodo direktno montirali v novo zgradbo kuharije. Kapaciteta teh kuhalnikov je HO m3. V novo kuharijo se bo prenesel tudi obstoječi četrti kuhalnik, ki se bo povečal na HO m3 od sedanjih 75 m3. Tako, tja bo skupna kapaciteta znašala 330 m3, medtem ko sedanja kapaciteta kuharije znaša 260 m3. To pa pomeni, da se bo z rekonstrukcijo kuharije povečala proizvodnja celuloze od 18.000 ton letne proizvodnje na 23.300. Lokacija nove kuharije je določena med obratom kisline in sortaci je. S sanacijo in rekonstrukcijo proizvodnje celuloze bodo izboljšani tudi ekološki pogoji, ker se bodo vse odpadne vode, tudi iz kuharije, združile ter izpeljale v vo-dočistilno napravo za mehansko, kemično čiščen je, od tu pa odtekale v že zgrajeni kolektor Medvode-Ljubljana-Brod, oziroma v Zalog, kjer bo centralna biološka čistilna naprava. Preskrba z vodo in energijo se z rekonstrukcijo ne bo menjala, saj predvidevamo, da bodo bodoče rekonstruirane naprave kuharije na novi lokaciji manjši potrošnik toplotne in elektro energije ter vode kot pa sedanje. Transport sekancev se bo spremenil tako, da se bodo sekanci preko transportnih trakov iz le-sočistilnice deponirali na odprto kopico, na obstoječi deponiji, od tu pa s posebnim transporterjem v novo kuharijo. Kapaciteta priprave kisline je dovoljna tudi za povečano proizvod- njo, regeneracija SO2 plina pa se poveča s posodami iz Zagrebačke tvornice papira ter prenese na novo lokacijo. V sortaciji se poveča kapaciteta fine sortacije pa se dogradi s centri-klinerji iz Zagrebačke tvornice papira i celuloze. Kapaciteta belilnice ter izžemalnega stroja je zadovoljiva tudi za povečano proizvodnjo celuloze. Z rekonstrukcijo kuharije se ukinejo sedanji zastareli rotirajoči kuhalniki za direktni sistem kuhanja celuloze. V novi kuhariji bodo trije stoječi kuhalniki, ki omogočajo sodobnejši indirektni sistem kuhanja celuloze. Tudi po rekonstrukciji bo ostal še naprej sulfitni postopek na osnovi kalcijevega bisulfita. i Financiranje rekonstrukcije ter združevanje sredstev. > Celotna vlaganja v rekonstrukcijo obrata celuloze po cenah na dan 12. 4. 1982 znašajo: - v osnovna sredstva 164.579.198 — v obratna sredstva 12.000.000- Skupaj 176.579.198 Viri financiranja; TOZD Tovarna celuloze in papirja Medvode s sovlagatelji 176.579.198 din. Sredstva so združile naslednje OZD izven DO Aero: Tehnik Škofja Loka, Indos Ljubljana, Gozdno gospodarstvo Kranj, Polikem TOZD Kemija impex Ljubljana, Karto-nažna tovarna, TOZD Kuverta, Ljubljana, Papirnica Količevo, Gorenjski tisk Kranj, TOZD Blagovni promet, Delo, TOZD Tiskarna, Pa-pirografikaj Štamparija Milič Rakič Valjevo, Tipoplastika Gornji Mila-novac, Nolit, izdavačko preduzeče Beograd, Mladinska knjiga, TOZD Tiskarna, Zagrebačka tvornica celuloze i papira, Zagreb. Gozdna cesta — Hudournik Po nekaj letih premora nas je v mesecu novembru zopet »obiskalo« močno neurje, ki je povzročilo veliko škodo na gozdnih komunikacijah na območju občine Kranj. Več ali manj so poškodovane vse gozdne ceste na tem območju. Škodo smo ocenili na 2,000.000 din. Ker je škodo potrebno odpraviti v čim krajšem času, bo nastal zastoj pri gradnji novih objektov, ki so v programu v letu 1982. I. K. NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA RAZPIS NAGRAD 1. nagrada — vratno krilo — v vrednosti 2.500 din, Jelovica Škofja Loka; 2. nagrada — omarica v vrednosti 2.000 din — ALPLES Železniki; 3. nagrada — stol v vrednosti 1.700 din — ZLIT Tržič; 4. nagrada — lprm bukovih drv v vrednosti 1.500din — GG Bled; 5. nagrada — 1 prm bukovih drv v vrednosti 1.500 din — GG Kranj; 6. nagrada — kolekcija proizvodov Aera v vrednosti 1.000 din; 7. nagrada — 2 stolici TIP-TAP v vrednosti 1.000 din — LIP Bled; 8. nagrada — 700 din — Gradis — LIO Škofja Loka Pravilne rešitve novoletne nagradne križanke pošljite na naslov »GLG« Bled, Mladinska 3 z oznako »križanka« najkasneje do 15. 1. 1983. Ime: ................................................ Priimek:............................................. Naslov:.............................................. Učenci razstavljajo V________________________________________________________________________J Že drugič v naši tovarni razstavljajo svoja likovna dela učenci osnovne šole Fran Milčinski iz Smlednika. Pri ustvarjanju likovnih del so pokazali veliko mero ustvarjalnosti in sposobnosti izvirnega umetniškega izražanja v okviru raznih tehnik od kiparskih do slikarskih del, pri čemer uporabljajo kot material les, papir in glino. Razstavo so si ogledali člani kolektiva. V času razstave pa so v razstavnem prostoru bile tudi razne prireditve, kot srečanje upokojencev tovarne, zborovanje ženskih članic Gasilskih društev iz ljubljanskih občin in družabni razgovor z gosti ob otvoritvi pričetka rekonstrukcije celuloze. KARMEN DOVČ ★★★★★★★★★★★★★★★★★★ f------------------------------------------------------------^ Glasilo ureja uredniški odbor odgovornih urednikov internih glasil članic GLG: Jože Skumavec, Zoran Rautner, Stane Bokal, Ivan Robič, Metod Bertoncelj, Franc Kumer? Jože Lejko. Glavni in odgovorni urednik glasila GL® je Slavko Erzar. Tiska Tiskarna Ljudske pravice. Glasilo izhaja v nakladi 5.400 izvodov. V J Novoletna nagradna križanka