Nagla osnovna industrializacija je po vzročila nova protislovja v gospodarstvu Dosedanja industrializacija je povzročila no-va protislovja v našem gospodarstvu. Povzročala je nagel vzpon industrije, ki proizvaja delovna sredstva, zaostala pa je predelovalna Lndustrija, industrija potrošnega blaga in kmetijstvo. V primerjavi z letom 1939 nam nudi gibanje naslednjo sliko: • j ^ .. • • , ., , , porast do mdustrija proizvajalnih sredstev j jggg strojna industrija 8-kratno energetska industrija 2.5-kratno predelovalna industrija 1.7-kratno kmetijstvo na isti ravrd Razvili smo torej predvsem ključni del go-spodarstva. Te tovarne in sploh gradnje pa so po svoji naravi, če upoštevamo, da smo morali gra-diti moderne objekte s sodobnimi napravami, zelo drage. Odkod smo vzeli ta sredstva? Zahod-noevropska industrija se je razvijala cela sto-letja — v vsaki deželi z obilnimi sredstvi dru-gih, z izkoriščanjem kolocnij ali zunanjih posojil. Holandski kapital je finansiral angleško, angle-ški in francoski pa ameriško industrializacijo. Mi smo se morali zateči k naširn domačira vi- rom. Prav zaradi nerazvitosti gospodarstva so bila ta sredstva omejena, in če smo hoteli v naj-krajšem času zgraditi temelje za sodobno gospo-darstvo, ki dela s stroji, smo morali znaten del letnega proizvoda porabiti samo za to ključno industrializacijo. Jablanica, Zenica, Lukavac, Vlasina, Zvornik, Mavrovo, Nikšič, Banoviči, »Rade Končar«, »Nikola Tesla«, »Litostroj«, Kidričevo, Vuzenica in na stotine drugih, dalje železniške proge, predori itd. so požirali mnoge milijarde. Zato je moral biti od leta do leta ve-lik delež investicij v celotnem proizvodu. Zadn nja leta je šel razvoj takole: letni proizvod v milijardah leto din 1953 1111 1954 1252 1955 (plan) 1340 Celotne investicije delež invest. 340.6 3O.7«/o 389.8 31.O°/o 395 29.6% Največji del teh investicij smo sosredili na gospodarstvo, mnogo manj pa na objekte druž-benega standarda. Leto v milijardah gosp. 1953 304.4 89.4°/o 1954 318.2 81.6% Stanovanjska, komunalna in socialna dejav-nost — znesek v milijardah din: znesek odstcrtki 36.2 10.6 % 71.5 18.4% Od teh ogromnih sredstev smo največji del spet potrožili za razvoj samo nekaterih gospo-darskih panog. Investicije smo sosredili na temeljni del go-spodarstva. Razvoj je šel takole: od inv. za ener. met. (in nemet.) kov., pred. kem. ost. gosp. Leto ind. panoge 1947/52 82.5% 17.5% 1952 86.7 % 13.3 % 1953 75.5 % 24.5 % 1954 91.0% 19.0% Šele četrti, peti, ponekod pa žesti in sedmi del skupnih investicij je šel na vse ostale gospo-darske panoge, med katere sodi industrija grad-benih potrebščin, lesna industrija, industTija celuloze, pletenih košar in papirja, tekstilna, usnjarska, živilska, grafična, tobačna in filmska industrija. Seveda so morale te gospodarske pa-noge zaostajatL Za te gospodarske panoge smo dajali pičel del tekočega dohodka, kar velja tudi za izgradnjo stanovanj in komunalnih objektov. Se več, za finansiranje ključne gospodarske iz-gradnje smo mobilizirali ne levelik del dohodka iz gospodarstva, marveč tudi del amortizacijskih sredstev iz predelovalne industrije in komunal-nih podjetij. Če pa izdatkom za gospodarstvo prištejemo še velike izdatke za obrambo neod-visnosti — v nekaterih letih do 22 % dohodka — tedaj je jasno, da je moral iti del sredstev'tudi na račun življenjskega standarda Ijudi. Takšna izgradnja, kakršna je bila doslej pri nas, vpliva na eni strani na gospodarstvo in standard ljudi, ker traja izgradnja teh objektov — jezovi in hidrocentrale, metalurški kombinati — dolgo, je to pomenilo, da smo za več let tro-šili zanje cele gore cementa in jekla, gradbenega lesa, da srao uvozili opremo in da gospodarstvo v tem času ni ničesar dobivalo. Ce še pomislimo, da so to takšna dela, ki zahtevajo veliko delovne sile, zlasti, ker nismo imeli dovolj strojev in smo morali ponekod uporabljati lopate in krampe, tedaj je jasno, da je v tem oziru potrošnja hitro naraščala. Na eni strani je gospodarstvo napredovalo, toda hitreje so napredovale tiste industrijske pa-noge, ki dajejo sredstva za delo in surovine, le-te pa so šle spet v proizvod, ki smo ga največ trošili v našo investicijsko izgradnjo, od katere pa več Iet nismo ničesar dobivali. V tej zvezi sta hitro naraščala zaposlenost in povpraševanje ljudi, katerih delo ni dajalo proizvode za trg, na drugi strani pa so zaostajale in nazadovale gospodarske panoge, ki dajejo blago za široko potrošnjo, zaostajalo je kmetijstvo, napredoval ni stanovanjski sklad in povečala se ni zmoglji-vost komunalnih storitev. To je porajalo novo neskladnost, katere pritisk čutimo že več let — neskladnost med kupnimi fondi v zvezi s takšno investicijsko izgradnjo (z vojaškimi napori in fronto socialno zdravstvenih dajatev) ter bla-govnimi fondi, kmetijskimi pridelki, stanovanj-skfrn fondom, komunalnimi storitvami itd. Jasno je, da je moral biti v zastoju tudi živ-ljenjski standard, da je padal in sploh kazal znatno kolebanje. Smisel gospodarske politike v našem nasled-njem obdobju je v odstranjevanju teh mesklad-nosti. Naša gospodarska politika mora upošte-vati, da gospodarski razvoj sveta, zlasti pa iz-gradnja socializma zahtevata nadaljnjo indu-strializacijo, "toda v drugačnem tempu in raz-poreditvi, ki celotno razvija gospodarstvo in že od začetka omogoča nenehno dviganje življenj-skega standarda.