štov. 0.
V Kovem Mestu 15. marca 18^)4.
X. letnik.
Dolenjske Novice.
Izliajaju 1. in 15. vsacega iiiese(;a. Cena jim je za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo i gld., za p(jl leta 50 kr. — Naročnino sijrejema tisiiiti dati, plača za dvostopiio petit-vrsto 8 ki, za J. Krajec v Novem Mestu, dopise pa uredništvo.	enki-at, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
(lOHpodarske stvari. O presajanju drevja dvanajst pravil.
Oas je zdaj sadno in flni|i:o (irovje presajati ali zasajati. Na iuťstii liode lorej f^otovo, da se nekoliko potnenitiio, kako se [traviliio znsaja sadno drevje. To trm bolj, ker se iialiaju žal, fe redko kje gospodar, kateri bi to razumel dobro. Naj pra-viliiejse je gotovo, ako se za íasadilev sadiiejL^a kakor tudi druzega drevja izkopljejo jame v/.e na jescii pred zimo, 1er piisîé řeí zimo izkopane pa ne zasajene. To velja vže celo za tiste kraje, v katerili se iiaiiaja težak ilovnat svet. V tak svet, drevje na spomla 1 v šele izkojiane jame zasajati, ni kaj prijetno, pa tudi ne doltro. Svet na spomlad èele izkopanih lakih jam je namree jako zvezen, kar naravnost reeeno cmokast. V cmokastem svetn pa skoraj ni motore, drevo bodisi vže ka-korsno koli p:avilM0 zasaditi. Ktdor na jesen ni jam izkopal, izkopali jili mora se ve da šele na spomlad. Naj se pa vže jame na jesen ali pa
Sirota.
žele na spomlad izkopiijejo, pazili ^jre pri tem delu na tale pravila:
1	Jama hiti mora vsaj polkrat širša od pre-ineia krojna, katereg'a ztiařa řiiroko-itiii obseg- dre-vesnili koretiiii. Toraj ako segajo korenine drevesa jeden meter na široko, bode naj jama zanj široka jeden in pol metra. Ali je okrogla, ali pa Étiriyoglata, je koiieino vže vse jedno.
2	Jamřt biti mora siroko.sii primerno tudi dovolj globoka. Najboljše ra/.merje v tem je pa, da znaša globokost jame, dve tretini njene .íiro-kosli. Ako je toraj jama meter Široka, bili mora 60 do 70 centimetrov globoka.
3. Pri izkopavanji jam zložiti se mora naj-vi-a plast {rii-a, trata) na jeden kupíek. Nižjo drugo, na drugi; in najnižjo na tretji. Gîobokost jame razdeli se pri tem tako, da se/.e kop prve plasti približno 15 do 20 centimetrov globoko-Kop druge 20 do 30, in tretje 35 ilr» 40 centimetrov glolioko. Ves iz jame izkopani svet le na jeden kup zmetavali, je odloino neftravilno, slabo. To vže celo v zarašenem, rusčastem svetn.
Dobra, blaga noaielia je nekako redka prikazen nasvetu; da tako redka, kakor bela vrana. V nekem mestecu, ki je že po svojem vnanjem licu kazalo nbostvo, revščino, stanovala je v revni leseni koii uboga družina, troje glav po številu, Ta uboga koèa je bila gotovo najubožnejŠa v celem mestu, in btr je pa revš(!ino te podrtije poveialo, bil je vedni nemir in prepir mej zakonskima samima. Akoravno namreè se je dotikala lúĚa od ene strani visokega zidovja on-doUiega samostana, kjer je kraljevala sveta tihota, sližal je lahko vsaki niimogredoÔi ílovek ropo-tanje visokega ženskega glasu, kateremu je přikládal in odgovarjal krepko, nizkodoueii moški bas; toda ne v petju, marvei v vpitju iti prepiru.
Miha, hišni gospodar je sprevidel, da brez gospodinje njegovo že lako slabo poslopje ne iDore obstati. Vedel je, da je dobra žena ona,
ki hiši, posebno taki, kakor je bila njegova, tri vogle podpira. Zato je sklenil po smrti svoje dobre žene zopet zakonsko srečo poskusiti. Toda tu se je bil silno opekel! To je čutil prebritko poleg njega tudi njegov osemletni sinček i^'rancelj, ki je postal brez dobre matere prava žrtva hude mačehe. Tega reveža je podila brezsrčna „mati" na vse kraje, ni mu pustila miru, ampak sovražila ga je, trpinčila in ropotala nad njim od ranega jutra do poznega večera. — Marsikedo bi opravičeval to ravnanje trde mačehe, ako bi bil Francelj zares lazposajen paglavec. Toda njegova ljubeča, skrbna — ranjSca mati vcepila je svojemu jediuČku že v zgodnji njiadosti prelepe nauke v nežno srce. In ni jih zastonj 1 Dobri Francelj je bil tako pobožen in pokoren otrok, da mu podobnega nisi nasel v celem mestu. Ubogal in ljubil je celo svojo „mačeho", bil ji je pokoren, toda — zastonj! Le bridki udarci „ljubeče" ma-èebe bili so plačilo za njegovo poslušnost. Zakaj? Ker je bil — na svetu, — v eni hiši z njo I Pa — morebiti si mislite — zakaj pa ni
4.	Kadar se lotiš zasajanja samega, moraš najprej drevce na podzemeljski in na nadzemcljski kroiii, toraj na koRiiinah in na mladikah oziroma vejah za zasaditev èele pripraviti, to je pravilno obrezali. To pa stori« s tem, da vsako korenino nekoliko skrajíaS. Pri tem skrajšanji gre gledati kaj pozorno na to, da gledajo vse vsled režnje nastale rane proti dnu jame ne pa proii vrlin.
5.	V središču jame naredi z železnim kolom lukihjo, iti v njo zasadi kol, na kateri bode drevce po zasaditvi privezano. Pa bode kol trpeiiieji, opali, ozgi ga na delu, kateri v zemljo sega, in pa se za dobro pt'd viëej. Z kiirtioliiipjem ali [»a katranom ga pa nikar ne iiamazuj, kajti jediin kakor druga taka maï.nja je drrvcu škodljiva.
(> Položi èez jamo palico, katera ti boie v sredi jame pokazala, kako visoko svet okulo nje leži.
7. K palci prisloni drevce tako. da ga bode ravno toliko pod njo (palico) kolikor ga je prej bilo v zemlji. Poglavito prvo pravilo umnega zasajanja drevja glasi se namreč tako-le: pazi da ne posadis drevesa globokeje kakor je prej řasilo.
Prazni prostor jame pod koreninami zasuj z zemljo kupťka st. 2. to je z drugo iznietano plastjo, in potlaèi jo z nogami prav dobro.
ÍK Postavi drev zopet v jamo, poklekni ali poženi k njej in delaj tako Ic : z levico potresaj previdno drevo, z desnico podkladaj mu pa korenine 7 zemljo kupčka št. 2. Ako bi pa te pri-manjkalo, z ono St, 1., toda nikakor pa ne z ruso, trato tega knpfka. Tako ravnaj tako dolgo, dokler nisi vseh korenin podložil. Tako delati moraš zalo, ker se drugo pravilo pravilnega presajanja dreves
tako le glasi: pazi, da pridejo vse korenine v ravno isto lego, v kateri so bile poprej, povesiti se ne smejo čisto nič.
Rušo ali tralo zloži okolo podloženih korenin, na novo dno jame.
11.	Podložene korenine zaiinj z ostalo zemljo kupčka st. 2. in ako ti ne zadostnje, z ono kup-Čeka št. 3. V jamo zmetano zemljo potlaři z nogami |)rav dobro.
12.	Konečno zmeči okolo drevesa vso še oslalo zemljo kupČk^i ŘI. 3. in h nje naredi tudi skledi podobni holmček okolo debla, tako, da bode dre.vo k vi'čemn 3 5 centimetrov globokej v zemlji, nego je prej rasiJo. Konečno povezi ilrevo prav rfiiilo k kolu in zalij ga.
Na Grm g^a pa ne dam v šolo,
Pred nekoliko ilnevi mi je dejal neki posestnik dolenjski: Naj bi imel deset sinov, na Grm ga pa ne dam v ,íolo ! Pač mislim, da jih je malo posestnikov po Dolenjskem, ki lii bili tako prepričani, kakor ta gospod, da Grm nič ne velja, marveč, da bolj iz nevednosti ali vnemaniosti ne po,^iljajo svoj 11 sinov v grnisko šolo, kakor pa iz mržnje do sole. Kadi tega poglejmo vendar nekoliko ta preteti Grm, zavoljo kterega so gospodje celo v deželnem zboru dosti govorili.
Grm je, vinarska, kmetijska in sadjarska aola, kakorine imajo skorej vse dežele avstrijskega cesarstva. Namen jej je, izobraževati kmetovalske sinove, da bodo pametni, modri gospodarji, ki bodo znali tudi v naših kmetu jako neprijaznih časih vendar gospodarili tako, da se bode dalo ře
oče posegel vmes, oče, ki je poznal predobro svojega dobrega sina? O! tudi oče je storil svojo dolžnosti Ali sedaj je že le začela toča padati. Sedaj se je še le mačeha pokazala, kakofino moč je dobila od Stvarnika z jezikom ! Instrument — jeziček — je zaČel klepetati, kakor bi na boben tolkel. Zaganjala se je kakor lajajoči pes v „ljubljenega" moža in s podvojeno razjarjeiiostjo v malega Franceljna. To je trajalo navadno pozno v noč, dokler ni ostri ženi noČ zamašila ust in zaprla divje oČi! Edino pribežališče ob takem hudem vremenu je bilo malemu Fraiiceljnu bližnji samostan !
Samostanjski predstojnik je dobro poznal svoje sosede in posebno se mu je prikupil nedolžni Francelj. Večkrat namreč, ko ga je dobil vsega objokanega, ga je tolažil in mu z marsikakem darilom trpljenje olajšal. Tudi hudobni mačehi je Ijubeznjiyo večkrat jrigovarjal ter jo a krepkimi besedami svaril pred nečloveškim ravnanjem. Vse zastonj! Bob v steno 1 Mene ne spreobrnete, zavrne ostro surova ženska! Molite v vaših ljuknjah
kolikor hočete, za mene vam nič mar! Jaz sem gospodinja v liiši, jaz sem gospodinja v hisi, jaz smem tu delati, kar se mi poljubi! Ako se vam ne zdi piav, da tega capina ostro učim, spravite ga sebi pod kuto, potem bo že mir imet popreJ pa ne. Pri meni nimate niČ zapovedovati — spravite se!
Dobro — odgovori mirno predstojnik, ki se [li tako hitro vstraMl klepetulje — dobro, mi ga bomo spravili pod kuto, kajti zmirom je v mojih očeli dobro delo usmiljenja, da se nedolžno jagnje iztrga žrelu volkovemu!
Zmajal je častitljivi starček s sivo glavo in odšel. — Francelj pa je priSel se tisti dan sè svojim puiikeljčkoin v roki v samostan ter bil z veseljem sprejet.
Kakor po silnem viharju prijetno solnce s svojimi dobrodejnimi žarki vse oživlja, vse krepi, tako je tudi naèemu ubogemu trpinu mej samostanskimi zidovi zasijalo ljubo so nce miru, katerega je pogrešal, odkar je prišla hudobna ma-Čelia v očetovo hiso. Tu v samostanski tihoti je
shajali. V ta namen se trudijo gori trije gospodje, ki so v svoji reči zveden! tako, da se pač lahko merijo z druzimi. G. vodjo R, Dolenca poznate iz njegovih govorov, ki jih je imel letos in prejŠna leta o ameriški trti, o strupeni rosi in dr., poznate ga iz našega lista; vsaj so prvi članki v njem sploh iz njegovega peresa. Gospod Kohrman je predsednik tukajšne kmetijske driiibe, znan vam po svoji viiflosti za bîagor trpina kmeta tudi iz naSe kmečke bralnice itd. Da taki gospoiije kmečke řinove na Grmu z ve.seljcm poduřujcjo in navajajo, kako naj se gospodari ra/utnno, si mora misliti pač vsak razsoden človek, i^a res, mora se priznati in priznava se tiidi, da grniska sola ne zastaja za nobeno podobno, paČ pa jih niiiojro prekaša, zlasti ?e, ker se poduČuje vse v domačnem jeziku ter se pazi sirotio na red in nravtio vedenje.
Pridite le koncem šolskega hla k javni pre-skusnji poslušat, tu se bodete prepričali, koliko se mlarleniči iiaufé, koliko celo laki, ki so leto poprej zttali komaj 7.a silo pisati iii brati, a dru-zega nič. Le poglejte njih spise, risanje; čujte kako odgovarjajo, ko se izpmSuje o živinoreji, o zelenjavi, o vinarstvu iit kletarstvu itd,, — pa še recite, da sola ni za iiiČ. Koliko so pa pridobivali s lem. Ha so se priučili pravega reds, snage/ ubogljivosti in pametnega zapisovanja prejemkov in troSkov, kar je neizmerno važno pri gospodarstvu. Nikoli ne morem doi^ii i-ioga zahvaliti, da sem dal sina iia Grm, nii je dejal pred par leti trden Gorenjec, vrs drugačen je priSel domu, nego je bil poprej. Daj v to solo svojega sina tudi ti, Dolenjec, pa se boiles istega prepričal.
Seveda, ako kedo misli, da kmetu ni treba
povsod kamor je oči obrnil, vladal ljubi mir — sveta ljubezen. O kolikokrat je sklenil svoje ročice ter ves presrečen zaklical; Kedo bi si mislil da se na svetu lako laliko mirno i[i sveto živi! Blagroval je neprenehoma dobrega patra predstojnika, da so ga reSili iz groznega trpljenja.
In kako imenitna oseba je bi! Francelj y samostanu. Kden predobrili g patrov je Francelj-iia naučil pri sv. maài streči. In s kakšnim veseljem je èel z maitnmi bukvami k ollarjnl Kako pobožno se je tam obnaíal. — Ko je opravil svoje važno delo v cerkvi, pomagal je v kuhinji, na vrtu, sploh, kjer so ga potrebovali, In čemur se je najbolj Čudil in česar ni mogel celo razumeli, je bilo to, da je bil večkrat zaradi svoje pridnosti pohvaljen. On — pa pohvaljen! On, ki bi lahko popred dan na dan v svojem zapisniku narisal točo, ki je po njegovih kosteh padala, kakor je v pratki narisana, on je bil pohvaljen, pohvaljen od vseh. To je čudno zanj! On od vsih le; ljubeznivi, pametni — pridni Francelj imenovan, to mu je bila uganka! Pa tako Je bilol (Dalje sledi.)
nič vedeti, da naj dela kakor so ravnali stari, lacemu ni pomagati, temu pisem zastonj, naj bi se trudil še toliko. Rekel bi mu pa vendar-le to-le: Tvoji predniki trt niso Škropili, zakaj jih pa ti vendar skropiâ? Tvoji predniki yi'iogradu niso gnojili, zakaj mu pa ti vže gnojil? Tvoji predniki áe niso okusili vina iz ameriških trt, zakaj pa tebi vže diši? Ali ne radi tega, ker so drugačni časi, drugačne razmere? Ali ne za to, ker bi sicer niČ ne pridelal, marveč v kratkem celo trsje izgubil iz vinograda? Glej, ker so pa easi drugačni, je tudi sicer treba gosfiodariti drugače.
I'a še nekaj. Zgodi se, da se posije na grmsko šolo mladenič, ki ni bii nikjer za rabo, čes, lu bode pa vže kaj. Kdor ni za rabo, ni za rabo ; pri tacem tudi Grm ne bode delal Čudežev. Pošljite semkaj sinov, ki so bistrega uma, naj s»' tudi niso veliko učili; sinov ki so vže od-raSeni, resni, ki imajo veselje za kmetovanje, pa bodete videli, kako vrle go.-ipodarje dobite domu.
Da pa grmska sola koristi, se lahko prepričamo tudi z lastnimi oČmi. J^oglejte, okoli Novega Mesta, več sadnega drevja se je nasadilo, odkar je šola tukaj, nego prej v trideset letih. Da se trtje pridno škropi, da se ravna z vinom vsaj tu in tam bolj pametno, nego poprej, da se zasajajo ameriške trte ; da so se v ta namen začeli vinogradi rigoloviiti, je zasluga grmske Šole. — Da se spravlja iz travnikov in njiv kamenje, katerega so se morda stari vže 100 let s plugom ogibali itd. je brezdvomno tudi vi^aj nekoliko zasluí^a grmske šole. Ne pozal)imo pa, da je še le začetek, da torej preveč naenkrat ne moremo pričakovati. Podpirajte šolo, ne delajte jej ovir zlasti še tisti gospodje ne, ki ste poklicani, da podpirate njeno prizadevanje, pa bodete videli blagodejen njen plod.
Kaj je noTega po iivstrijskein cesarstvu ?
V državnem zboru je na yrsti volilna reforma. Novi ministri so sestavili načrt, po katerem bi zbornica dobila 43 poslancev veČ nego doslej. Izmed teh bi za Kranjsko dobili eiio novo poslanstvo. Veliko vprašanje pa je, ali se bo to dalo izvesti ali ne. Ako ta načrt pade, pade gotovo tudi koalicija, in še večje homatije bodo nastopile. Sploh se kaže vedno bolj, kako na rahlih tleh stoji sedanja vlada. Naučni minister Madejski je nekoliko namignil slovenskim poslancem, tla se utegne ustanoviti v Kranju nova višja gimnazija, v Oelji pa nova slovenska nižja gimnazija. Toda liberalni Nemci so takoj v zbornici in po časnikih zagnali hrup, da se na Štajerskem slovenska gimnazija ne sme ustanoviti, čeprav je slovenskih dijakov Se ' enkrat toliko kakor nemških. Ti ljudje so menda pozabili, kaj pomeni beseda „pravica!"
iNa Mažarskem vře íedaije liujíe. Vse je razHitrjeiio ; celo tísti možje, ki se ne g'aiiejo prav radi, razgreli so se v takem boju. Dva velika labora stojita drug' proti dru)remu. Vladna stranka je ?.e z.g'ubita veiiiio; opozicija jo že skoro pre-oblada. Da se pa sedanje ministerstvo se drži na krmilu, ima zaslugo le stari lisjak, revolucijonar Košut, ki, iz Avstrije pregnan, že mnog^o let živi v Turínu [la Iraškem i» od lam vlaiia pismeno Maiarje. Pisal je nedavno, da M;i/arji morajo sprejeti [»rediog'o o civilnem Tiakonu, žetiidi bi prišla od vrag'a samega; kdor je zoper njo, ta je sovražnik domovine iji svobode. Veř fiovornikov je zadnje dni v zbornici vlado do dobra /liilo, zlasti pa .'\ppoiiy. Zato sta ministerski predsednik We kerle in pravosodni minister Szilagy odgovorila tako ostro in predrzno, da sla si vec škodovala, nego koristila. Zlasti zadnji je oČividiio pokazni v svoji strasti, da res le framasonsivo vlada na Mažarskem, Napovedal je (jdločilen boj ne le ka-loliííanoin, temveč (udi vsem drugim verskim loři-nam. MaŽarija bi morala po njegovem itarríu postali paganska poknijiiia. Zoper katoliški slioil, ki je bil pred dvema mesecema v 1'eiti. sklicala je vladna stranka 4. t m. liberalni sliod, kateri je bil navidezno velikansk, a vse skupaj je bilo le zmagoslavje KoŠutovo, katero pa se je uprizorilo z mnogimi vladnimi stro.^ki. Zborovanja se je udeležila veĚinoma le naliujskana ndadina i[i vsako-vreliia poulična derlial. Kolikor jili je prišlo z dežele [tosluSalcev, pripeljali so se brezplaiSno in najedli so se v Peňti tudi brezplaíno. Vae so jim poskrbeli vladni možje. Troskov so imeli vsekako veliko, uspeha pa nič. Čudno je le, da se sme stari zakleti sovražnik Avstrije, Koíul, tako pre slavljati ! Najnovejša poročila se glase, daju ta revolucijonar zijolel za smrt. Ker je star že let, bo teiko še okreval. Ako pa umrje, se tudi na Mažarskem marsikaj drugaie zasuče.
Kaj je norega po širokem svetu?
Odkar so usmrtili v Parizu anarhista Vaillanta, na Francoskem in miru pred t-jegovimi tovariíi, ki se skušajo bridko zma^čevati zaradi njegove smrti. Da bi se to kmalu poleglo, ni upanja, ker anarhistov je čedalje veČ. Časniki piSejo, da jili je samo v 1'arizu 2ÍÍ00, na celem Francoskem pa 8000; razven tega je na tujem nad 1000 teh francoskih prekuculiov. Imajo tudi 20 řasnikov, katere širijo med ljudi, da jih okužujejo; eden izmed njih je razširjen med ljudstvom celo v 50.000 iztisih. Proti taki sili francoska vlada z vsemi svojimi ukazi ne bo niČ opravila.
V italijanski zbornici v Rimu je 8. t. m.
počila bomba, katera je nekatere nevarno ranila. Položili so jo anarhisti. Orispi je slab gospodar.
kakor tudi vsi njegovi tovariši Italija ima že pol milijarile dolga, pa ga le Àe množe.
Na Angležkem je odstopil od vlade [»rvi minister Gladsione zaradi stnrosti ; ima namreň že svojih 84 let. iiil je izkušen in poš(en držav lik, ki je imel res skrb zi podložne. PosebiiJ veliko je ttoril za uboge Irce, ki fio bili do naj lovejšili časov re.s pravi su/iiji .VngleŽem, lîil je iiravičen tudi katoličanom Na.slednik mu je Lor J Ro-ieberrv, katerega je tjla l!) one .sam priporočil, li tega smnno sklepati, da bo ludi ta poštenjak.
Nemški Poljaki tiijajo nekatere [iravice za-se v narodnem o/,tii. .\ N^mci smairajo vsako sivar, katera gre Poljakom po pravici, kot svojo škodo. Zalo kh poljski oiroci čedalje bolj ponemčujejo.
V Serbiji jii taka nezadovoljno.st z vladarsko rodovino. da so nekateri tuji listi že nasvetovali, naj se Srbija razdeli med Avstrijo. Knmunijo iti lîo'gaiiio Čeprav kaj takega ni pričakovati, da bi se uresničilo, a v.-iakako j') to za Srbijo žalostno znamenje.
Piie sc nam:
z Bavarskega Cham. — Tu Vam pošljem 2 gld. za dijaško kuliinjo, ker ni lepáe in potrebnejše podpore ko ta, Iz lastne skušnje sem prepvifan, ko sem leta 1862. in 1863. gladoval ali stradal v Novem Mestu. Beračit me je bilo sram, doma ps diso imeli sami dovolj v.sakdanjega kruba; podpore ni bilo nobene od nikođar. V dobrem spominu mi je še, kako sem hodil o pi'ostih urah včasi v Pofjfance na vrt, da sem izpod listja vjel kako jaltolko, ako so se katera zaostala.
Lažnemu se ni mogoče učiti. Moral sem zoper svojo voljo šoli hrbet obrniti in tako rekoč v najlepši dôbi kakor s kropom poparjen, domovino v šestnajstem letu zapustiti in po dalnjem svetu kruba iskati Po velikem trudu in potrpežljivosti, s stanovitnostjo, livala Bogu, sem ga dovolj naŠel. Lepih naukov in zgledov, katere sem zamogel v enakem «asu nabrati, ne pustim se zdaj iz srca, in večkrat se zmislim na dušne in telesne dobrotnike, gospode Patre, ko P, Ladislava, Sigismunda, Matevža, Ignacija, Inocetica, Kafaela in direktorja Vovka; to so bile blage duše. Njim, kateri izmed njili se živijo, voščim krepko zdi-avje in visoko starost; kteri so se pa po težkem delu preselili v večni mir, naj vživajo večno ptaćilo za njih trud; kar so ti sejali, je večinoma dobro obrodilo, tako, da ostanejo tudi nepozabljeni, dokler se pred najvišjim plačevalčem, v nebeški diki ne sèstanemo.
Uonmče vesti.
(Upokojeni gospod župnik Jaksič) je podaril usmiljenim bratom svojo hiáo v Krškem. Bog plati stoterno blagemu dobrotniku!
(„Narodna čitalnica") v Novem Mestu priredi v nedeljo dné 18. t. m, gledališko predstavo „Marijana", slika iz ljudskega življenja v petih dejanjih. Razpošiljala se bodo posebna vabila in se je nadejati k tej velezanimivi predstavi'obilo občinstva.
(Dolenjsko pevsko društvo) priredi na Boboto dné 31. t. m. v novomeškem „Nar. domu"
svoj pomladanski koncert z ztilo Kniiimiviiji programom, kateri bo v kiRtkfin abjavljtiiL Fri tfim koncertu nastopi prvikrat javno taniluiraski zbor, in opozarjamo alHvno ohcinstvo vže sfduj na to veJhZuniiiiivo jugoslovansko çlMsbo, KotietiJ'1.11 sledi ples, — Ker je dobiva tamburic provzročila pevskenjii društvu obilib troskov, b(t se pobirala vstupuinA.
{Na Gorjancih) je ZMŽgal štirinajstle(.ni pastir Č u n k gozd gospe pl. F i C 11 t e 11 a u. Pogorelo je skorej dve orali mladega drevja.
(Zahvala.) Podpisano predstojnistvo Kalivaijuje najtopleje skvni novomeški obiinski zastop za velikodušni sklep, tukajšni bolninnici dajali vsako teto 100 goldinarjev podpore. Isto tako izreka svojo zahvalo občini Smihel-stopiški za enkratni lepi dar — 100 guldinnrjev, katere ie bolniško predstojnistvo od slavnega županstva preielo.
V Kandiji, 13. marca 1894.
Predstojnistvo bolnišnice usmiljenih bratov.
Temu dostavljamo; Bolnišnica usmiljenih bratov v Kandiji je za Dolenjsko, sploli posebej pa Se zn bližnjo okolico neinmenio velika dobrota. Poglejmo! Od novega leta doslej sr» sprejeli gospodje vže nad slo bolnikov in sicer večinoma iz bližnjih krajev. — Umrli so samo štirje, a med temi dva vsled starosti; v Vmlništiici jih je danes devetnajst, a pred tednom jih je bilo osem in dvajset — naiî trideset jih pa sedaj Bprejeti še ne inoreju. — Nekateri so bili tako nevaruo bolni, da bi jih gotovo kriia vže ci na zendja. ako bi ne bilo tu teh usmiljenih Samaritanov, čul Sem to sam iz nst ozdi'avljenili ; drugi so se tako hudo poškodovali, da bi jih bila tndi vže smrt objela, ako ne lii bili dobili tako skrbne in spretne ;iostrežbe v bolnišnici, a sedaj so deloma zdravi, deloma pa je upanje, da se ozdravijo. ~ Bolniki so bili po velikej večini preskrldjeui popolnoma brezjilačno; sploh gospodje ne zalitevajo nič, ampak le sprejmó, ako jim premožni sami kaj podaré — od občine ali dežele ne bodo nikdar zahtevali, naj se jim povrnejo ti'oški za kacega bolnika. Ne; td naj nadomesti kršĚanskft ljubezen. Zato pa prosi eden i)ratov po Kranjskem darov za bolnike trpine; prostovoljna miloščina naj podpira reveže. — Občine diileniske! troškuv Vam bodíí prihranili usiniljeiii bratje v Kandiji; le pomislite, koliko ste včasih inrji'ale plačati satno za enega bolnika v Ljubîjani, Trstu, Karlovcu, Zagrebu ali v kaci drugi boluisniei! Spominjajte se tudi ve svojih dobrotnikov! Sklenite v občinski seji, do jim liočete dajati kakovo Letno podporo; naj ni tudi ne bode velika, dosti občin bode dalo slednjič vendar-le lepo svoto, Deset, dvajset goldinaijev na leto se nialo pozna četi občini, ali veliko bodo izdali bolnišnici, več občin sklene tako letno podporo.
(V Poljanah pri Črnomlju) se snuje gasilno društvo. Pravila so vže predložili deželni vladi.
(i; Umrla) je v .St, Jernejn áe le 46 let stara posestnica, mati in dobra žena, vdova Marija Androja. Kanjca bila je veliko let bolna, ter je vedno le na postelji ležati morala, a vse križe, težave, bolečine voljno prenašala. Gotovo se ho ta v nebesih veselila, ko je morala tuliko bolečin prenašati. Da so jo pa sosedje radi imeli, pokazali so s tern, da so jo tudi dué 13. marcija. spremili v obilnem átevilti na P'JkopalisČe. Mnogo vencev je biia J'anjca dobila; najlepši jo pa čaka unkraj groba, nad zvezdami, za vse trpljeaje. katero je tako voljno prenašala. Bodi ji večni mir in pokoj, in zemljica lahka!
(Požar.) Dné 27, februvarija nastal je ogeEj, na podu posestnika Alojzija Radi na Dol. Pontkvali pi'i Trebnjem, kateri je uiiičil popolnoma pod, svinjak ter vse na podu spravljeno gospodarsko orodje itt streho hiše, v kateri k sreči nihče ne stanuje. Radi ima po požaru, kojega, kakor se sluti provzročila je hudobna roka, škode 1450 gld. Zavarovan je bil samo za 800 gld. Občinstvu Dol. Ponikev se je zahvaliti, da ni ogenj napravil še večje škode, ker pri tej nesreči pokaialo je isto v polni meri svoje brato-Ijnbje. — 28. februvarija ob polu četrti uri popoludne pa je pogorel kozolc pri Drski, last gospoda Fraa Kaslelica v Kandiji, kateri ima škode 350 gld. Zavarovan je bil za 150 gld. Ker sta v tistem čaSa dva delavca komaj kacih deaet korakov oddaljena od kozolca kamen streljala, misli se, da je morala kaka iskra odleteti na kozolc in tako provzročiti ta ogenj. Sodnijska preiskava je vpeljana,
(Vojaki) naši, pf-šci, bodo dobili no?o in sicer sivo obleko.
(Zima) je ietos sploh kaj lepa po krajih, kjer imamo navadno ostro zimo z obilnim stiegotii. Čudno je, da imajo pa ravno letos v najbolj južni Italiji na otoku Siciliji tako hudo zimo, da je ne pomnijo enake, ko vendar tamo doli sicer zime kar ne poznajo. Strašni zameti so po otoku; plazovi pa so napravili veliko škodo.
(„Novi lovski zakon") se je v zadnjih mesecih delal, po raznih časnikih, ker so mislili, d^ ga res vŽe imamo. Ali hvala Bogu, zakona tacega kakor s'> se ga bali nimamo se in vladni načrt je danes še zmirom le nači't, kateri se bode predelal t deželnemu odboi'u v posebnem posvetovalnem shodtl (enketi). Menda bode en sam shod se premalo, ako-ravno je bil to lovsko leto vže eden. Povabljeni bodejo kmetovalci in Jovei, da se zaslišita obe stranki.
(Cerkveno leto,) to je njegovi sveti časi in dnevi. To je knjižica katero je dal na svitlo gospod Ivan Komljanec, profesor na spodnji gimnaziji v Kočevju, — Lepa je katoliàka slniba božja /,a vernega kristijana; prelepa zlasti aa tistega, ki ume nje potnen, ki vé nje zgodovino. Pričujoča knjižica v lični, devetdeset strani obsezijoči obliki vstreza temu namenu popolnoma Posebno všeč v njej so nam zgodovinski podatki, in popolnoma se strinjamo z gosp, pisateljem, da bode knjižic.-i prav dobro služila propovednikom; s pridom pa jo bode bral vsakdo. Gotovo bi bilo koristno, ako bi jo imela vsaka slovenska hiša. Stane pri gosp. pisatelju 60 kr.
Rnzno vesti,
(V Opatijo) na Primorskem je prišla te dni nemška cesarica z otroci. Tje prideta tudi dva ruska velika kneza in morda tudi ruska carica s prineexinjo Ksenijo.
* (Slavni župnik K ne i p p) je bil pretekli mesec v Rimu, kamor se je šel osebno zahvalit papežu za odlikovanje. Dvakrat je bil pri papežu, ki ga je iipraševal z velikim zanimanjem o njegovem vodenem zdravljenju. Vsa rimska gospoda je vrela k njemu; kdor je le mogel, ga je vprašal za svèt. Na mnogih krajih je govoril po dve uri svoje zanimive „vodene govore". Tudi posebno Kueippovo društvo se je v Rimu ustanovilo. Čeprav občuje Kneipp mnogo z najvišjo gospô io. vendar nikjer ne zataji svoje priproste narave kot kmečki župnik z dežele. Ko je prišel v Rim, poklical ga je takoj k sebi prvi izmed
kardinalov, starček La Vale t ta, ki je ležal nevarno bolan. Deset dni pozneje bi nioral v imenu kardinalov osebno čestitati sv. Očetu, povodom sedem naj atletnice kronanja. Čeprav je bil kardinal lindo bolan, vendar je vprašal papež župnika Kneippa, se bo li v desetih dneb pozdravil. Kneipp pa je po domače pnkimal in odgovoril: „DíY, to borao pa že storili 1"" In res je kardinal ozdravel. Ko ae je peljal iz Gernianika, kjer je govoril učenim profesorjem in njih bogoslovcem, zbranim iz cele Neničij« in Avstrije, rekel je svojemu prijatelji!: „Danes p« sem enkrat po.šteno resnico povedal višjim in nižjim!" Slavni Kneipp je res že postal svetovni luoŽ.
Loterijske številke.
Trst 3. marca	13 iy 18 21 S
Gradec 10. „	26 39 6 69 60
Poziv-
Sledečim osebam, oziroma njih pravnim naslednikom kot njim postavljeni kurátor ad actum naznanjam, da so xa nje v depozitní kasi c. kr. m. d. okrajne sodnije v Rudolibvem shranjene sledeče knjižice — za :
Peter Kiislrevc a iz Gaherja čez Ferdinanda Strauss iz Rudolfovega Janeza Oeaar iz Vel. Bučne Vasi Janeza Kovačič iz Hriba . . . Marija Zorko iz Vèlkega Kala . Matijo Hočevar iz Spodnjega Kronovega Matijo in Ano Roje iz Tj'sta . . Mariina Uorjanc iz Spod. Suliadola Franca	od ? ....
Jero Bele iz Boi'ičevega . . . Jožeta Pasič iz Brusnic . , . Franceta Lnkiin iz Brezja . , . Upnike Janeza Majutinger iz Rudolfové^ Davida G-ajzinger iz Dunaja . . ,
Uršo Gorše iz Lesnice.....
Terezijo Krašovec iz Eudolfovega . Matijo Milic iz Reke ..... Ano Pekle iz Jiirue Vasi .... Frtinca Kastelic iz Vine Vasi . , Matijo Kawtelic iz Trsta . . . ,
Marijo Martini od ?......
Franceta JRižnar iz Podboi'Sta . . Marijo Gravatti iz Trsta .... Janeza Mesojedec iz Prapreč . , . Ano Augustini iz Toplic , . . .
Ano Kabj;in iz Toplic.....
Franceta Smuk iz Hriba ....
Uršo Gi'ill iz Hriba......
Janeza Grill iz Viiiiola (AViederzug) Jero Klobučar iz Ursnih Sel . . . Franca Miklavčič iz Loke . . . , Franca Gorenc iz Strajn , , , . Janeza in Nežo Želko iz Čems . . Feliksa Deželaii iz Brusnic . . . Matevža Kermesee iz Gaberja . , Franceta Jeriéek in Spod. Težke Vode Mihata Taler iz Dobindola , , Janeza Vesel iz Riidoltbvega . . Jože Kočij aiičičeve dediče . . . Sigmundo Čičkaj dediče , . , Sebastjana Abrab;iiii, Janez Beraan, Terezijo Hoffman, Antona Saje, Nežo Bersan, Štelana Abraiiani od ?....... 76

14 gld.	
86	1)
34	1Ï
IfiS	n
8	H
227	r)
42	rt
26	11
7	rt
5	rt
84	rt
41	rt
134	rt
2	rt
294	„
263	
	»
9	1!
59	«
10	rt
5	rt
18	n
4	»
63	rt
26	rt
16	))
16	»
16	17
32	IJ
60	ÏÎ
6	1)
9	n
11	rt
13	rt
26	11
6	rt
2	))
19	n
498	
71	It
Matijo Petrič iz Žabje Vasi..........450 gld.
Luko Cesar, Jožefo Gazvoda, Marjeto Blažič, Nežo Kovačič, Ano Černe, Sliho Blatnik,
Matijo Gimpelj, Antona Jaklič ...	79	„
Jožeta Dobrave in Uršo Skubic , . . .	76	„ Matijo in Jurija Gi'ili, Janeza Schauer, Janeza "W'iiidischiiiann, Andreja in Matija Wrinskelle, Janeza Vidmar, Jurija Kramar, Marjeto Wrinskelle, Jurija Kump, Jurija Ulridi, Franceta Golob, Matijo in
Jurija Pečauer, Jožeta Kligel od ? . .	4(3 gld. Ana Mohorčič dediče, Janeza in Marijo Jerman. Marijo Dragman, Mino, Marijo
in Uršulo Miâe «d ?.......100	gld.
Martina Rakoátí, Jurija Jonke, Karla Jlolina,
Matijo Udovič od ?.......39	„
Izak Babnik in Jožefa Vodili od ? . . ,	139	„
Antona Šašek iz Hrušice......m
Matijo Kovačič iz Malega Vrba ....	23	„
Janeza Bradač iz Podboste.....68	„
Janeza Foršek iz Potov Vrha..........2	,
Ignaca Deželan iz Brusnic .....„
Marijo Ljubič iz Beršlina......30	„
Marijo Ulčar iz Meniiike Vasi ....	66	„
Franca Krolial od ?........47	„
Franca Mohar iz Rajnuš ......	386	„
Jožeta Nasimbeni iz Dolenje Vasi . . .	430	„
Jožeta Lakovec od ?..............17	„
Marijo Bambič od ? . .......49	„
Alojzija Saje iz Biške Vasi.....98	„
Janeza Rakar iz Gnlobinjeka..........6	„
Andreja in Nežo Btdek iz Gaberja ...	10	„
Marjeto Mndic iz Dolža......110	„
Franca Stonič iz Ribnika......25	„
Martina Bradač iz Vel. Eigla ....	24	„
Matijo Pucelj iz Suhorja......106	„
Janeza Mergole iz Tomažje Vasi ...	39	„
Janeza Stalcar iz Sjtod. Tapel Vrba . .	3	„
Antona Kastelic iz Obiba............6	„
Franca in Matijo Kotnik iz Ljubnega . .	168	„
Jožeta Troje iz Blatnika (Eussbach) . .	19	„
Andreju in Janeza Hiiierle iz Mašlja . ^	96	„
Jožeta Gramer od ?................8	„
Franca Hobas iz Cegelnice ..........9	„
Ferdinanda "\Vittine iz Čermoanic ...	818	„
Poživljam imenovance, naj zaradi izročitve teb vrednosti vložijo prošnje pri c. kr. m. d. okr. sodniji v Rudoltovem ter prilože izkaz o istinitosti svoje osebe.
Rudolfovo, meseca susca 1894.
Karol Zupančič,
kuratur ad actum,
\lovo lepo posestvo na proda
L
V Zalogu, tri četrt ure od železnične postaje Novo Mesto in pol ure od poštuje Straža ležeče lepo posestvo na ravnini, obstoječe iz hiše in gospodarskih poslopij, njiv, travnikov in vinogradov, je takoj naprodaj. Cena 3.500 gltt. Već pove lastnik Franc Šteh, Zalog his. stev, 13, posta Novo Mesto.	(59—i)
Takoj 8B odda v najem ali pa proda
lepo manjše posestvo
v stari Bučki. Več pove J. Palko, vočar zemalj, vlade, Zagreb (Maksimir).	^goj
Vabilo.
Posojilnica v Črnomlji, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, imela liode
redni občni zbor
dné 19. marca 1894 ob 3. uri popoldne v po-sojjimćni sobi v Črnomlji.
Dnevni ređ:
1.	PoroRilo ravnatelja,
2.	Predlaganje i'ačuna za 1893 in sklepanje o razdelitvi čistega dobii-ka ter o reinuneraciji načelstvu.
3.	Volitev odbora in raÈuiiskih piegledovalcev.
4.	Nasveti.
K obilni vdeležbi dru.Hvenike vljndno vabi
(^T-^)__Odhor.
Hazglas
p. n, udom kmetijske podružnice v Novem Mestu.
Odbor kmetijske podružnice v Novem Mestu bode dnè 20 t. m. to je v torek po sv. Jožefu točno ob 8. uri dopoiudne na vrtu kmetijske sole na Grmu brezplačno razdelil 200 visoko debelnatih jablan in sicer med ti.st(i svoj« ude, ki letos niso prejeli trt iz injdriižnicne trtnice. Na p. n. ude. kateri bi imenovuiiega dné ne prišli, oziroma ne poslali po drevje, se odbor ne more več ozirati.	Za odbor:
V. Rohrman,
načelnik.
Krompir ^^oneidovec"
priznano najboljšo dandanasno sorto krompirja, se prodaja v kmetijski soli na Grmu, bodisi za jed, ali pa za seme po dva in pol krajcarja kilogram. — Kavno tam sfi prodaja tndi
jabolčno i liruškovo drevje,
finih namiznih in mostnih sort. ISče se pa tudi
polten lilapec iii volar
^ letno plačo 66 gld. _(às-i)
V najem se odda pod prav ugodnimi pogoji
Id^ kovacnica
kovaču, ki zna saniostojtio opravljati kovaška dela. Več se izve pri lastniku Martinu VukšiniČ, na Božja-kovem št. 5, poŠta Metlika, Dolenjsko._(3fi)
j I liruner jeva gostilna
otvorila se bo z vrtom in kegljiščem Belo nedeljo t. . I. aprila. Za dobra in naravna (na-turna) dolenjska vina je skrbljeuo. Za obilni obisk se uljudno priporoča
Malcso Brunner.

Gospodarski opravnik,
ki je teoretiSbo ter iiraktLsko zmožen puljedelstvu, živi-uaMtva t«r kletarstva, se surejme za gos)i(tilar«tva deželne vinarske, sftdjurske iii iioljeilelike šole ua Urinu [iri Novem-mefitu na DDletiJsketn.
Opravnik dobi nft leta 360 gld. plaËe, 20 gld. za kurjava, prosto stanovanje In (veËava (petrolej) ter majhen zelenjadnl vrt 2a porabo.
Službo je nastopiti I maja 1.1. ProKDje I priloženimi Btiriůevali je poslati najkasneje do n. aprila po'lplasuemn vodstru.
Vodstvo kranjske deželne, vinarske, sadjarske in poljedelske šole.
Na (Irnin pri SoieiiniieHlii, dné 13. marca 1894.
6JQP Na prodaj je
múk lepep mmïm kfompiria
r D	D	r J
po jako nizki ceni. — Več pové lastnica
(27-3)	pl. Fichtenau.
Na prodaj ali v najem
se da iz proste roke poleg cerkve v Šmihelu pri Novem mestu ležeča
Eř^ Mgai
s potrebnimi poslopji, vrtom in njivami. Kje se već izvé, pové opravnistvo ,Dol. Novic".	(44-2)
Hiša ill kraiiiiirijíi naprodaj.
v nekem majliiieiii, i>TÍjetnein kriju pri fari, tri četrt ure od poHtajii iuxiie železnice je takoj /.a uildati hiia v najbuIjiSeiit Htaiga, v krtteri se nahaja tmli kramarija, «raven je t.ndi vrt in polje.
Taisto bi stalo 800 —KHKJ gold, in je jako pripravno z» kakega vpiikojsne^a, udovo. ali naiiisko osebo, katera ima majhne irttrebsčiiie. — Već o tem p^vé iz prijftïiiosti gosp A, Kalil v Ljnliljaiii.__(49—2)
Oskrtništvo gf^ŠGine Impoyee, pošta llaliia, Kmajsko
roda j a
semenski Oneida-krompir
po 70 kl-, mernik,
př^ jabolcnik ^ga®
po 7 ffld. hektoliter in
g amerikanske trte,
(Riparia selectionae tn York Madeira.)
Na prodaj je do
50 nov
zdela
eznih vozov.
različne velikosti in cene pri Fran Wallandu v Žužem-hergu.	(ň4-i)
Franc Muren,
sladčičar in svečar v Kandiji pri Novem Mestu
priporoča svojo bogato zalogo sladóíc in sveč p po najnižji ceni. Kupuje pa tudi vostne in ^ vosek po najboljših t;enali.	(62)


Milsolio,
vojaški in civilni Icrojaslii mojster, zaloga storjenih oblek v Rudolfoveni,
se priporoSa, preč. duliovSČlni v izdelovanje vsakovrstne «bitke, tukajšnjim kakor tn'i vsem p, n. C. kr. iiijuiiiikoni vse Dolenjske, za izvršilo uniform in sjibh vwega v njegovo sLtoko spadajoČega dela vo iiajno\e:šeni krojn.
Tudi priporoča si. olifinstMi svojo bogato zalogo manufakturnega blaga, najiiovejsib finih iz izboiiiili vzorcev, kakor tudi storjenih ohlek. - K uradniškim uniformam spadajoče, kakor tudi v^e druge zaželjene stvari, uko jih nima v zalegi, preskrbi takoi in natančno.
Naročila se sprejemajo po meri ter natančno po predjiisili z^otovljhj". Popravila ie najhitreje ter najceneje iziršnjejo. Za izvrstno delo se garantira,	3)
Plačuje se po dogovoru tudi lahko na obroke.
Trdnega dečka,
16 let starega, ki ima veselje do nsnjai'ske obrti, «prejme takoj v poduk	^^^^^
<26—n	Šmartno pri Litiji.
•»••«•«••«•••»«•••A
S	Svarilo!	{
A Podpisani svarim vsakega, da moji soprogi ^ Z Ani Zupanič, nikakoràiiega denarja ne posodi, a
^^ Uiji' ío-y	iituAtiil/	^^^
hiša z gospodarskimi poslopji in tremi orali njiv in travnikov; pri tej hiâi je že več let gostilna in žganja-rija. Hiša je na okrajni cesti v tari Artice, okraj Brežice na Štajerskem. Več pové	(33-3)
Leonm-d del Cott v Brežicah.
^ves „A)l/lllkomm".
Ta izvrstna vrsta težkega ovsa obrodi v vsaki zemlji prav dobro in se je pokazala v goratib poki'a-jiiiali kot najzgodnejša in najrodovitejša ; ima visoko ill prav dobro krmilno slamo in tie poleže. Ker ee jnora ta oves jako reilko posejati, zadostuje bO % za en job. Cena enemu kilo je 2h kr., ňO hy H) gd,, 100 18 gld. Vrečice, ki imajo 5 kg pošiljajo se poštnine prosto na vsako poštno postajo za 1 gld. 80 kr. — Bogato rodeči dupavski oves rodi najbolje v peščeni iloviiaii zemlji; 60 % za 6 gld. 50 kr., 100 hy za 12 gld. z vrečo postavljen na postajo Konjice. — Kazpnšilja osktbništvo grajščine Golice pri Konjicah na Štajerskem dokler ga ima kaj v zalogi. (4o—sj)
Wm&Mmâmf)
Podpisani svai-ini vsakega, da moji soprogi Ani Zupanič, nikakoràiiega denarja ne posodi, ker ja/: nisem plačnik. 2 Gradac, dně 24. febrnvarija 1894. J 3f;-íi)	Jure Zupanič. ^
v prav dobrem f^t^anju, z lepim stanovanjem in v dobrem kraju, odda se takoj v Zatičini pri Vtšnjlgori.
Več se izve pri lastniku
I (38-si)	Jože Gorišek-u.
miiii na prodaj.
v Škocjann pri fari je na prodaj mlin m Štiri tečaje I. razreda .n tudi nekaj zemljišča.
Več o teoi pové lastnik
Janez Kastelic,
(43-;;)	ŠUorJm, hil M. 20.
Mlin ill ža^^a na prodaj,
v Dolu (ckraj Črnomelj) je na Potoku ležeč mlin na dva tečaja in z žago, obstoječ iz dveh enostavnih žag (Gattersiigen) in z vsemi obstoječimi pripravami in posestvom vred v obsegu 3276 arov iz proste roke proti gotovemu plačilu na prodaj. — Ponudbe naj se pošiljajo do 31. marcija 1894 na knez. gozdarski urad v Kočevji, kateri daje tudi natančnejša pojasnila.
Na prodaj je Jii^a,
št. 27 v Žužembergu
obstoječa
iz jedne prostorne in jetine tnajhno sobe, kuhinje m dveh kleti. Hiša je pripravna za kako obrt, zlasti pa za prodajalnico. — Natančneje se izvé pri
Frane Pečjaku,
(31-2)	s Bj-iba 6t, 2 jiri Hiiijah.
NifoniMto; OiljoTorni urbclnik Josip Benković. — Iï(laJate^í, založnik in tiskar J. Krajeo,