ŠTEV 30 "^1^ PTUJ, 9. avgusta 1W Letnik X. Glasile SZDL ptujskega okraja — Uprava In urednLStvo Ptuj, Lackova ulica 8 — Teleton 156, N3 Ptuj Stev. 643-T-206 — Ure- mje uredniški odbor — Odgovorni urednik Anton Bauman — Rokopisov ne vračamo — Tiska Mariborska tiskarna — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din, polletna 250 dinarjev Kako daleč smo z analitično oceno delovnih mest v ptujskem okraju z ANALITIČNO 0CE:N0 DELOVNIH MEST NAJ BI PODJETJA UGOTOVILA STOPNJO SVOJE ORGANIZACIJE. ANALIZA IN ENO- 'TEN KRITERIJ NAJ BI BILO MERILO ZA DOLOČITEV PLAČ. PODJETJA SO SKORAJ 100 % IZVRŠILA OPIS IN POPIS DE- LOVNIH MEST. Podjetja naj bi z analitično oce- no delovnih mest ugotovila stop- njo svoje organizacije in spoznala nepravilnosti v njihovem doseda- njem delu ter določila temelje so- dobni industrijski organizaciji de- la. Na ta način se bomo laže osvo- bodili obrtne organizacije dela, ki pri nas še v veliki meri obstaja. Drugo kar pričakujemo od ana- litične ocene delovnih mest je to, da nam bo pomagala določiti me- rila za plače po težini dela na po- sameznih delovnih mestih. To naj bi bil nekak ključ za razdelitev plač med kolektivi ali interna deli- tev v podjetjih, ki do sedaj mar- sikje še ni bila najboljša. Analitična ocena delovnih mest bo pokazala kakšen kader nam primanjkuje v industriji. Indu- strijska organizacija dela gre za tem, da se delo razčleni in poeno- stavi in da se delavec lahko neke- mu delu prej priuči. Takšna orga- nizacija zahteva na eni strani pri- učene delavce, ki opravljajo neko določeno delo v serijski proizvod- nji, na drugi strani pa visoko kvalificiran kader, ki naj organi- zacijsko vodi proizvodnjo. Ta analiza dela bo pokazala ne- varnost na posameznih delovnih mestih. Te nevarnosti pa bodo mo- rala podjetja z raznimi higienski- mi in tehničnimi ukrepi odpraviti. Analiza nam bo pokazala, kakš- nih kadrov nam primanjkuje ter v 7:vezi s tem, kakšne šole bomo morali zgraditi ah organizirati. Analitična ocena se opravlja v treh fazah. Prva faza je opis in popis de- lovnih mest. Podjetja morajo na- praviti shemo' celotnega procesa v podjetju in ugotoviti, kakšna delovna mesta so res potrebna. .Nekje so na več delovnih mestih zaposlili enega delavca, drugje pa so na eno delovno mesto postavili več delavcev. Nekateri delavci so opravljali dela, za katera niso imeli predpisanih kvalifikacij, dru- gi z večjo kvalifikacijo pa so opravljali dela, za katera je po- trebna manjša kvalifikacija. To bomo morali sedaj odpraviti. Druga faza je ocenitev delovnih mest po enotnem kriteriju. Tretja faza je apliciranje naše tarifne po- litike na delovna mesta. I*rvo fazo so naša podjetja že izvršila, drugo fazo pa morajo končati do 31. oktobra. Kaj je pokazala prva faza ana- litične ocenitve delovnih mest v naših podjetjih? Analitično oceno delovnih mest so izvrševale posebne komisije se- stavljene iz strokovnega kadra in delavcev. Takšne komisije so bile ustanovljene za vsako podjetje, za nekatera večja po so postavili centralne komisije. Za komisije so najprej organizirali seminarje, na katerih so obravnavali delo pod- jetja najprej teoretično, nato praktično. Komisije bi morale vr- šiti opis delovnih mest v sami proizvodnji in s pomočjo delavcev, ki so tam zaoosleni. Večja pod- jetja so pred tem izvedla anketi- ranje delavcev. Vsak delavec je opisal svoje detovno mesto, vtise, nevarnosti, predloge itd. in tako olajšal delo komisiji. V ptujskem okraju je popis do- bro potekel. Do postavljenega roka 31. 6. 1957 so podjetja dovršila popis 98 %. Bolj slabo so pristo- pila k popisu podjetja: Petovia in Mlinsko podjetje. Iz analize je razvidno, da je se- daj v ptujskem okraju 1082 de- lovnih mest, potrebnih pa bi bilo 1336 delovnih mest. Najbolj naj bi se zvišalo število delovnih mest pri Delti, kjer je .sedaj zaposlenih 50 ljudi, zaradi serijske proizvod- nje pa bi jih rabili še 205, ker so pri analizi deia predvidevali vsako fazo za samostojno detovno mesto. V drugih podjetjih ni večjih spre- memb. Zaradi razširitve dejavnosti naj bi se zvišalo število delavcev v Tovarni glinice in aluminija v Kidričevem. Edino v podjetju za popravilo voz bodo morali zmanjšati delav- ski kader. Na 56 delovnih mestih so imeli zaposlenih 124 ljudi. To je pokazala prva faza anali- tične ocenitve delovnih mest. Plačni sistem za posamezna de- lovna mesta pa bodo postavila pod- jetja po enotnenm kriteriju naj- kasneje do 31. oktobra. ŠTATENBERG IN BORL VAS VABITA . Pricetek del za Ptujski most iz prednapetega betona bo prvi te vrste v Jugoslaviji Pred kratkim so pričeli s pri- pravljalnimi deli za novi, dolgo časa obljubljani ptujski most. Na desnem bregu Drave že postav- ljajo barake za delavce in bara- ko, v kateri bo vodstvo gradnje mestu. Preden bodo pričeli z graditvijo mostu, bodo še po- stavili avtomatično betonsko to- varno in separacijo. Tovarna be- tona bo nadomestovala precejš- nje število delavcev, delala pa bo zelo hitro in dajala beton že- Ijenih kvalitet. V separaciji bodo sortirali pesek in ga pripravljali za beton. Škoda je le, da dravski pesek ni primeren za kvalitetne betone, ker je zaradi raznih ke- mijskih odpadkov iz tovarn in premogovega prahu skoraj ne- uporaben in bodo morali kopati gramoz v starih gramoznih ja- mah. Postavili pa bodo še več potrebnih objektov in za dela ne- obhodno potrebnih priprav. Za Ptujčane bo vstekakor zani- miv orjaški žerjav, s pomočjo katerega bodo opravljali nekatera dela. Na vsakem bregu bodo pK)- stavili 34 metrov visoko «igio«, vmes pa napeli močan železen kabel. Po tem kablu se bo pre- važal voziček, ki ga bodo lahko dvigali in spuščali ter v njem prevažali gradivo. E*tujčani 3e cesto sprašujejo, ali bo potrebno mnogo delovne sile. Tudi na to vprašanje smo že dobili odgovor. Pri gradnji mostu ne bo potreba dosti lju- di, ker so dela v precejšnji meri avtomatizirana. Pri delih pa bodo pomagali znameniti »Dravski bo- bri«, ki so pomagali graditi hi- drocentrale na Mariborskem oto- ku, Vuhredu m Vuzenici in so vsekakor strokovnjaki za dela v Dravi. Kot dobre tesarje jih poznamo tudi iz Maribora, kjer so v rekordnem času posta i »Mariborski teden«. Upamo, da nam bodo tudi most hitro in do- bro naredi!'. Dela bo izvajalo znamenito podjetje »Tehnogradnja« iz Vu- zenice, ki je znano po vsej Ju- goslaviji. Že ime inž. Pipan nam jamči, da bo njegov most dober n da bodo Ptujčani z njim zado- voljni. Ta most bo zgrajen iz pred- napetega betona in bo prvi te vr- ste v Jugoslaviji. Pri delih nam- reč ne bodo postavili odra v Dravi, temveč bodo gradili brez njega kar od opornika do' opor- nika. Predvidevajo, da bo most kon- čan že drugo leto Nekateri dvo- mijo v to, vendar pa podjetje »Tehnogradnja« kaj rado prese- neti. Most bo do drugega leta vsekakor zgrajen, počakati pa bo- mo morali še na ceste, ki ga bo- do povezale. VABILO NA SEJO Sklicujem odbornike bodočega Občinskega ljudskega odbora Ptaj k seji v sredo, 14. avgusta 19S7, ob 8.30 v okrajni sejni dvorani na Titovem trgu v Pttiju. Podpredsednit: Marjan Berlič 1. r. Kvintet Avsenik navdušil Ptuičani Dne 1. avgusta je v Titovi dvo- rani v Ptuju gostoval priznani kvintet Avsenik. Nastopila sta tu- di popularna pevca Marija Ahačič in Franc Koren, kot recitator pa član SNG Janez Rohaček, ki je na šaljiv način zabaval poslušalce. Kvintet je igral skoraj vse naše priljubljene domače pesmi, oba pevca sta pela posameznp^ ali pa skupno. V bogati dvourni spo- red so uvrstili vse priznane .Avse- nikove polke in valčke, ki so jih tako lepo odigrali, da so navdu- šeni poslušalci trdili, da je celo lepše kakor v radiju. Ptujčani vsekakor žele, da bi se takšni lepi večeri še večkrat po- novili in da bi slišali na našem odru še druge^^iznane jMrk^tre, Želja po razorožitvi je v svetu vse bolj živa. Na strahote pre- teklih vojn, posebno pa zadnje, nas te dni spominja tudi 12. ob- letnica atomske eksplozije nad Hi- rošimo, ki se je spremenila v od- ločen protest vse napredne javno- sti proti poizkusom z jedrskim orožjem, proti uporabi atomskih in vodikovih bomb v trojni in proti vsakršnemu vojnemu hujskanju. Zato ni čudno, če svetovna jav- nost rada upira oči v London, kjer skušajo te dolge mesece najti re- šilno pot iz razorožitvene zagate, V petek so predstavniki ZDA, Ve- like Britanije, Kanade in Francije po daljših posvetovanjih, katerim je botroval nekaj dni sam ameri- ški zunanji minister Dulles in en dan francoski kolega Pineau, na- stopili v ožjem odboru OZN za razorožitev s skupnim predlogom. Pred Sovjetsko zvezo so posta- vili dve izbiri. Odloči naj se za ta- ko imenovani inšpekcijski pas v zraku in na zemlji, ki bi obsega' ZDA, Aljasko in Aleute, Kanado in Sovjetsko zvezo, ali pa za ob- močje, kamor bi prišlo v glavnem ozemlje severno od polamega kroga SZ, ZDA, Kanade, Danske in Norveške, nadalje ozemlje Ka- nade in ZDA in večji del Sovjet- skega ozemlja s Kamčatko, Aleuti in Kurili. V primeru, da bi SZ sprejela enega omenjenih predlogov, je Zahod pripravljen uvesti inšpek- cijski pas tudi nad Evropo. Vemo, da si inšpekcijo zamišlja- jo nekako takole: sovjetska in ameriška letala bi lahko nad do- ločenim ozemljem nemoteno opa- zovala življenje pod seboj, ga sne- mala po mili volji in o vsem se- znanjala svoje vlade. Na tleh hi nadzirale vsa važnejša središča (pristanišča, železniška križišča, glavne ceste, pomembna letališča in podobno) posebna inšpekcijska komisija, ki bi ii prizadeta država dala na razpolago vsa prevozna sredstva in ji tudi dovolila dohod vsepovsod. Posebno Američani menijo da bi s takim nadzorstvom preprečih priprave na nenaden napad m s tem tudi vojno nevarnost, Sele pozneje bi se lahko domenili o sa- mi razorožitvi, najprej o delni, pozneje pa o širši. Inšpekcijski pasovi naj bi predstavljali zname- nje dobre volje in .sredstvo za pri- dobivanje medsebojnega zaupanja. Kaže, da so v Moskvi priprav- ljeni sprejeti predlog o inšpekciji. Toda že v torek je sovjetski pred- stavnik Zorin stavil naslednji pri- pombi: © Čemu inšpekcija ne obsega tudi Severne Afrike, Srednjega vzhoda, Turčije in Pakistana, kjer so po vsej verjetnosti ameriška oporišča ? G Čemu povezujejo inšpekcij- sko cono nad Evropo s stališčem Sovjetske zveze do prvih dveh predlogov? Zahodni predlog obsega večino sovjetskih oporišč, ki bi jih tuja letala po podpisu sporazuma lahko nadzirala. Američani pa bi lahko opi>rišča v Afriki in Aziji nemote- no uporabljali ter jih pripravljali za odskočno desko za napad na SZ in njene zaveznike. SZ se torej ne more čutiti kot enakovreden part- ner, je dejal Zorin. To pomeni, da v Moskvi tak na- čin odklanjajo. Treba bo najti ne- kakšno kompromisno pot, ali pa sam pas zmanjšati. V tem primeru pa nastane spet problem, če ima inšpekcija sploh smisel. Obstaja sicer že sovjetski predlog, vendar tega v Washingtonu ne morejo sprejeti. Te dni bomo torej priče poga- janj za ozemlje, nad katerim naj bi slednjič izvajali inšpekcijo. Tre- ba bo popuščati. Celo del ameri- škega tiska sodi, da je zahodni predlog za SZ »težak(( in da bi ga bilo treba vskladiti s sovjetskimi nazori. Na drugi strani opozarjajo, da se je Dullesu le s težavo posre- čilo pridobiti ostale partnerje, predvsem Francijo in Zah. Nem- čijoslopjem, na katen so bila podeljena odli- kovanja najzaslužnejšim in naj- starejšim članom društva in po- ložen venec pred spomenik pa- dlih borcev NOV in žrtev fašistič- nega terorja, ki so bile tudi iz gasilskih vrst. O delu društva skozi vsa desetletja obstoja je poročal mnogokratni predsednik društva tov. Anton Kolarič, pri- sostvovali pa so ji člani sosednih gasilsdkih društev, zastopniki Okrajne gasilske zveze v Ptuju, predsednik Gasilske zve^e Jugo- slavije tov. Jdndcovič in številni domači in tuji gostje. Popoldanski spored je obsegal nekaj praktičn.h gasilskih vaj, ki so jih izvedli člani domačega in sosednih društev. Vaje so lepo uspele, kar so priznali številni gledalci, ki niso štedili s prizna- nji. Prireditev, ki bo dala sredi- škim gasilcem novih pobud za nadaljnje delo pri organizacij- skem in tehničnem ter strokov- nem izpopolnjevanju so zaklju- ^ y veselem razpoloženju. Osnovna organizacija Ljudske mladine mesta Ptuja »Mladi pro- letarec«, ki je bila ustanovljena 29. julija 1957 v taboru predvo- jaške vzgoje v Lovrencu na Dravskem polju, je po svoji vrnit- vi v Ptuj začela z marljivim de- lom. Člani pridobivajo mladino, ki ni vključena v organizacijo Ljud- ske mladine Jugoslavije iz vrst delavske in obrtniške mladine v mestu. V nedeljo so priredili izlet v Maribor na »Mariborski teden« in so si ob tej priložnosti ogledali tudi druge zanimivosti. V sredo so začeli z rednimi predavanji o zgodovini naprednega mladinske- ga gibanja v Jugoslaviji, v pro- gramu pa imajo vrsto zanimivih političnih, kulturnih in znanstve- nih predavanj. Sedaj želijo ustanoviti svojo ekipo odbojke :n ekipo mladih strelcev, ki bi se naj na željo članov vključila v sestav strelske družine »Železničar« v Ptuju. Ko se bo organizacija številčno do- volj razvila, bodo začeli v Ptuju prirejati mladinske tovanške Ve- čere za zdravo in vzgojno razve- drilo. Želijo spostaviti tudi stike z garnizijo v Ptuju. V počastitev VI. kongresa Ljudske mladine Slovenije napovedujejo tekmova- nje vsem osnovnim organizacijam delavske in kmečke mladine ptuj- ske občine. Prepričani smo, da bodo člani osnovne organizacije Ljudske mladine »Mladi proletarec« v Ptuju postali ena najboljših or- ganizacij in uspeli pritegniti v svoje vrste mladino iz vrst mla- dih obrtniških in ostalih delavcev. ki sedaj tavajo izven organizaci- je. Na čelu organizacije je vod- stvo, ki zelo kolektivno odloča o razvoju svoje organizacije. F. B. ODPRT SEJEM IZVOZNEGA BLAGA V Ljubljani so v soboto dopol- dne odprli na Gospodarskem raz- stavišču II. jugoslovanski izvozni sejem. Sejem je odprl podpred- sednik komiteja za zunanjo trgo- vino FLRJ Vujica Gajinovič. TOVARNA OBLAČIL «NA- PRIJED« IZ ZAGREBA JE ODPRLA V PTUJU PRODA- JALNO NA TRGU MDP ^ Lepo opremljena prodajalna je dobro založena. Lepi in modemi vzorci v raz- nih barvah privlačujejo številne ljudi. Konkurenca bo Ptujčanom vsekakor koristila. V prostorih prejšnjo prodajalne »Usnje« je pred kratkim odprla svojo prodajalno 'confekcije To- varna oblačil »Naprijed« iz Za- greba. V obnovljeni in lepo opremljeni prodajalni je velika izbira razno- vrstne praktične m cenene kon- fekcije. Konkurenca prodajalni tovarne »Varteks« bo vsekakor ugodno vplivala na cene in kvali- teto blaga. Nova prodajalna ima v zalogi moške suknjiče, balonske plašče, moške obleke, žametne suknje, otroške, moške m ženske huber- tuse in plašče ter še mnogo dru- gih praktičnih stvari. Tudi za zimo se že pripravljajo. Moški zimski plašči v raznih bar- vah gredo že sedaj dobro v pro- met. Vsi kroji so po najnovejši modi in zelo lepi. stran 5 PTUJSKI TEDNIK _ptuj. 9. avgusta 1957 Zakaj se naši ljudje tožarljo? stara je resnica, da se ljudje zelo radi prepirajo. Prepir: In spon privedejo ljudi pred sodi- šča, ki poskušajo rešiti in izgla- diti vsa boleča nesoglasja. V pre- dalih se kopičijo spisi, ki govore o slabih ljudskih nagnjenjih. Tudi v predalih ptujskega sod- niškega zbora se kopičijo takšni spisi. Pobrskali smo nekoliko po predalih, da bi videli, zakaj se naši ljudje prepirajo. Skoraj vsi ljudje poznajo rek, ki pravi, da so tisti ljudje, ki so najbolj bogati, največji grabež- Ijivci in pohlepneži. V arhivu smo našli spis, ki govori o dveh bratih in sestn. Vsi trije so bo- gati kmetje. Složno so živeli, ko pa jim je umrla mati, so se začeli prepiri, ker si niso vedeli razde- liti materine lastnine. Celo na sodišču so se prepirali za pokoj- ničine naglavne rute, za slamna- to košarico za kruh, za staro po- nošeno obleko pokojnice itd. Sporno vprašanje je bilo tudi to, kdo bo plačal stroške, ki so na- stali na sedmini. To je vsekakor i2nredno žalostno, graje vredno pa je predvsem zato, ker nobeden ne živi v skromnih razmerah. Za- to je dobro, da se takim gra- bežljivcem stopi na prste. Mnogo sporov povzročijo tudi ^ prevžitkarji. V prevžitkarskih družinah nastane včasih mnogo grobosti in razrvanosti, in to predvsem tam, kjer so izgovor- jeni pretirani prevžitki. Tam prenehajo vsi očetovski in sinov- ski odnosi, ki zelo kvarno vpli- \^jo na otroke, ki rastejo v teh okolnostih. Včasih so krive tem sporom netočno sklenjene po- godbe. E^dina rešitev za te ljudi bi bila v socialnem zavarovanju kmečkega prebivalstva. S tem b; rešili stare, zgarane ljudi trplje- nja, pa tudi mladina ne bi bila več priča ostrim in nečloveškim sporom, ki tako kvarno vplivajo nanjo. Potem bi odpadli tudi takš- ni žalostni primeri, o katerih be- remo včasih po časopisih, da so zaprli starca v hlev in nečlove- ško ravnali z njim. Tudi plačevanje preživnine za nezakcaiske ali tudi zakonske otroke je problem zase. Nezakon- ski očetje plačajo za preživljanje otroka kot preživninski prispe- vek le 1000 — 2000 din meseč- no, dočim odpade vse ostalo bre- me vzgoje, nege in preživljanja na mater. Isto velja za zakonce, ki ne živijo skupaj in zakonski oče prispeva le v bistvu manjši de! kot mati. Mati mora otroka oskrbovati, negovati in vzgajati. kar je v bistvu nesorazmerno večji prispevek, kot pa ga prispe- va oče v določenem denarnem znesku. Mati mora oskrbovati otroka v krajših boleznih in mu pomagati pri učenju in ga uva- jati v družbeno življenje. Torej tukaj ni enakopravnosti glede prispevkov za vzgojo otroka. Če da oče za otroka le 1000 — 1500 dinarjev, bi morala dati mati rav- no toliko. Če prištejemo k temu še otroški dodatek vidimo, da je to premalo za oskrbo, vzgojo in nego otroka. Sodišče se navadno postavi na stališče potreb očeta in pusti, da odpade na mater pre- veliko breme. To je popolnoma nepravilen odnos do mladine, kjer prispeva oče samo ta-ko majhen znesek. Cesto se pojavi problem od- škodnine, ki bi jo morali porav- nati uslužbenci ali delavci v podjetjih in ustanovah za ško- do, ki jo povzročijo s svojim malomarnim ali neresnim poslo- vanjem. To pa se v glavnem obravnava v kazenskem postop- ku. Tudi mejni spori so rana na našem podeželju in povzročajo precej razrvanosti ;n nesloge med sosedi. Vendar se to ne dogaja v večjem številu. Kljub temu pa je zelo žalostno. Ljudje, ki se na koščku zemlje bore za vsakda- nji kruh, porabijo za pravde včasih težke tisočake, zraven te- ga pa ostane še trajno sovraštvo med sosedi. Ali ne bi bilo bolje, da bi se sosedi sami sporazu- meli, v skrajnem primeru pa poklicali na pomoč geometra? Toda nekateri ljudje so svoje- voljni, trmasti tn cesto nedov- zetni za pametno besedo ter za- vajajo sebe, svoje sosede in pri- jatelje v neprijetnosti in včasih težke neprilike. Če postopajo sa- movoljno in nepravilno, je naj- bolje, da jih zdrami iz njihovega zgrešenega samoljubja občutna kazen. Zaključki esperantskega seminarja v Kranjski gori Federacija esperantistov Jugcv- slavije je od 26. julija do 1. avgu- sta organizirala v Kranjski gori esperantski pedagoški seminar pod pokroviteljstvom nactonalne ko- misije UNESCO. Seminarja se je udeležilo 90 uči- teljev in profesorjev Jugoslavije, ki poučujejo esperanto v šolah. Razen domačih pedagogov je so- delovalo nekaj uglednih inozem- skih strokovnjakov. Predavali so: o metodi poučeva- nja esperanta član akademije prof. R. Rakuša; o principih direktne metode s poskusno lekcijo in o pouku zgodovine v raznih državah docent S. Pragano; o mnemomiki učenja St. Stojnic, modeme teh- nične učne pripomočke za učenje jezika je prikazala Dragica Zalar, o vzgojnih ciljih poučevanja espe- rarrta je govoril Peter Zlatnar, o rasnih predsodkih član akademije dr. Stop Bovvitz, o literaturi kot vzgojnem sredstvu član akademije I. Rotkovič, o poljudno znanstveni literaturi kot dopolnilnem čtivu dr. P. Neergaard in o izvenšolski dejavnosti učencev Peter Vukma- novič. Na seminarju so bile obrazlože- ne nove društvene obveze, spre- jete z uvedbo esperanta v šole, posebno je bilo pretreseno vpra- šanje načina uvedbe esperanta v šole kot temeljnega jezika (baza lingvo) v IV. razred eksperimen- talnih osnovnih šol. Predvidela se je kot najboljša rešitev, da se začne šolsko leto s 3-mesečnim tečajem po direktni metodi, po Če metodi namenjeni za otroke, nadaljevalo in končalo pa bi se z osnovno slovnico s primernim čti- vom. Pokazala se je potreba približati literaturo otrokom, predvsem manj znano literaturo malih narodov in poskrbeti za izbrane esperantske knjige v pionirskih, šolskih in v javnih knjižnicah. Sklenilo se je predložiti resolucijo UEA (Svetov- ni esperantski zvezi) glede espe- rantske poljudno znanstvene lite- rature nanašajoče se na uvedbo esperanta v šole. V reformirani šoli bi naj učitelji na različne na- čine pripomogli do i2:venšolske aktivnosti in o uspehih poročali ne samo učencem, temveč tudi šol- skim oblastem in staršem s po- močjo zaključnih razstav, časnikov in slično. J. D. One 3. avgusta 1957 ob 12.40 se je v Kolodvorski ulici v Ormožu pripvetila prometna nesreča. Oseb- ni avtomobil, last Zadružne zveze — Koprivnica, katerega je uprav- ljal Josip Medžimovec iz Kopriv- nice, je podrl železno ograjo na ovinku, kjer se cesta približa že- lezniški progi, nakar je vozilo zletelo na tračnice. Nekaj sekund pred tem je ravno odpeljal mimo tovorni vlak. Šofer je v družbi sopotnikov popival v gostilni »Pri biku« v Ormožu ter je s pretira- no hitrostjo zavozil v ovinek, vo- zilo je spodneslo in podrlo želez- no ograjo. Škode na vozilu je okoli 350.000 dinarjev. Martin Horvat, Lahonci 110, je padel s skednja — poškodba gla- ve; Anton Munda, Hermanci 49, je padel — poškodba leve noge; An- ton Lesjak, Markovci 59, s sekiro se je vsekal v desno nogo; Gera Drevenšek, Trnovska vas 5, je pa- dla na cesti — poškodba desne noge; Stanislav Indžič, otrok iz Kidričevega 2, je padel z drevesa in si poškodoval desno roko; Alojz Trstenjak. Libanja 1, s srpom se je vrezal v desno nogo; Ignac Bezjak, Spuhlje 97, z žago si je poškodo- val 2 prsta; Alojz Petek, Hardek 34, je padel — poškodba leve no- ge; Anton Dovečar. Senik 9, ie pa- del z voza; Maks Kunstek, Zakelj 2, na mlatilnici si je poškodoval prste na levi roki; Ludvik Kmetec, Ptuj, pri delu so mu padla drva na glavo: Anton Žumer, Hardek 39, s krampom si je poškodoval glavo; Martin Hentak, Kicar 59, zaletel se jc v drevo — poškodba alave; Franc Domiter, Ptuj, z no- žem je bil napaden od nekega moškega — poškodba desne roke in pljuč; Leopold Krneža, otrok, Naraplje 1, je padel z gugalnice — poškodba desne roke; Jože Matjašič, Prerod 56, je padel — poškodba desne noge. Kadar rastejo gobe Zadnja leta so užitne gobe v haloških gozdičkih dokaj slabo rasle, saj si moral imeti posebno srečo, ako si jih hotel nabrati vsaj za lastno potrebo. Nekateri, ki jim varstvo gozdov ni preveč po volji, so celo hudomušno »trdili«, da so rast gob zatrli lo- garji. Deževno, toplo vlažno vreme zadnjih tednov pa je gornje »trditve« povsem ovrglo, saj so gobe začele rasti, da jo lahko najdeš za »vsakim grmom«, kakor nekateri trde. Da to bogastvo na- ših gozdov ne propada, pridno skrbe nabiralci gob, predvsem otroci, v precejšnji meri pa tudi odrasli. Ze v zgodnjih jutranjih urah je po gozdovih vse živo. Prvi so navadno otroci, ki v sku- pinah hitro preletijo gozdove in so pri tem precej površni. Starej- ši nabiralci so počasnejši in zato temeljitejši, bolje pa tudi pozna- jo mesta, kjer gobe najraje po- ganjajo, zato jih tudi naberejo precej več. Za revne haloške otroke je to lepa priložnost zaslužka. Marsi- kateri bo nabral gobe in za izku- piček dobil toliko, da bo ob no- vem šolskem letu za knjige, zvez- ke in druge šolske potrebščine, če bo pri nabiranju več sreče pa bo ostalo še za kaj drugega, mor- da celo za obleko in čevlje. Zato je razumljiva vnema teh mladih nabiralcev, pogosto pa tudi ne- voščljivost; zakaj vsak bi rad čimveč nabral zase. drugemu pa privošči čim manj. Pogosto slišiš med živahnim žlubodranjem ra- dostne vzklike, če je kateri našel posebno lepo gobo ali večjo sku- pino gob, slišiš pa tudi medseboj- ne prepire: »jaz sem jo prvi za- gledal, moja je,« nasprotnik pa tudi, da jo je on prej dosegel in zato pripada njemu. Pogosto pri takih prepirih tudi ne manjka solz, posebno če se srečata sku- pini iz različnih zaselkov. Tedaj se mcH-ajo vedno slabši umakniti močnejšim na drugi teren, če ne celo pobegniti iz gozda. Tudi doma je v družinah s šte- vilnejšimi otroci pravi direndaj. Vsak otrok hoče zase sušiti na- brane gobe, vsak zase jih hoče spravljati v »škrnicelj« in vsak pazi na svoje bogastvo, da mu drugi ne bi izmaknil prgišča že suhih gob. Za gobjo juho, ki tako tekne k žgancem pa morata ata in mama sama nabrati gobe, otro- ci svojih ne dajo. Med najuspešnejše nabiralce gob nedvomno sodi precej prilet- ni in močno naglušen Anza. Ta zasluži kadar je letina za gobe po par deset tisočakov. Otroci ga pogosto srečujejo v gozdu in z zavistjo gledajo njegovo zvrhano canjo rjavih jurčkov. Zato tudi o njem zlobno govore, da je »gluh kot štor, sliši pa kako gobe ra- stejo,« ker drugače ne morejo razumeti, kako najde tudi gobo, ki je prekrita z listjem. Gobe imajo letos lepo ceno, saj so zadruge v začetku plače- vale 1500 din za 1 kg suhih gob. Zaradi velike ponudbe pa je cena začela hitro padati in jih zadnje dni odkupujejo že po 800 din, sveže pa po 100 din za kg. Nabi- ralci trde, da se bolj splača gobe /SUšiti, ker posušiš lahko tudi sta- re, črvive in od polžev obžrte gobe, samo na soncu jih je treba sušiti, da ohranijo belo barvo. Ako hočeš prodati sveže gobe, morajo te biti mlade, zdrave in nepoškodovane. Povprečno dobiš iz 10 do 12 kg svežih gob 1 kg suhih, zato pa se tudi bolj splača gobe sušiti. Fideršek Franc iT&nipnii lunn- žrtiu nepreuld- noiti I eieiitriilo Prejšnji torek v večernih urah je postal žrtev neprevidnosti z električno napeljavo na svojem domu na Crabah pri Središču Ivan Štampar. Pokojnik je bil vnet delavec na kulturno-prosvetnem polju, član . okr. odbora Svobod in prosvetnih društev v Ptuju, član Občinskega ljudskega odbora Središče, sekre- tar Obč. odbora SZDL Središče, Slan vaškega odbora SZDL Grabe, član odbora za gradnjo šole ▼ Središču ter drugih organizacij. Kljub sorazmerno mladim le- tom je Ivan Štampar užival med prebivalstvom velik ugled. Ne- dvomno si ga je zaslužil kot jav- ni delavec, ki mu ni bilo mar za osebne koristi; nesebično je slu- žil svojemu ljudstvu ter se ne- omomo trudil za vsestranski na- predek. V vseh organizacijah, ka- kor na ObčLO so radi prisluhnili njegovi preudarni besedi, ki ni bila nikdar izgovorjena tja v dan. Socialistična zveza je z Ivanom Štampar jem izgubila vnetega so- borca za boljše odnose med ljud- mi in za vsestranski dvig našega ljudstva. Pri prebivalstvu občine, posebej pa pri svojih sodelav- cih bo ostal Ivan Štampar v ne- izbrisnem spominu. iJijeta pri črevesnih boleznih Spisali dr. Mira Rosina in gosp. učit. Jožica Pire, izdala Založba Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva v Ljubljani E*o izjavah naših zdravstvenih delavcev je zadnja leta opsiziti porast črevesnih bolezni. Zato bo knjižica »Dieta pri črevesnih bo- leznih«, ki opisuje simptome bo- lezni, daje zdravstvena navodila, hkrati pa navaja po 10 jedilnikov za akutni in kronični črevesni ka- tar in zaprtje, nedvomno po- memben pripomoček pri zdravlje- nju teh bolezni. Za jedi, ki jih vsebujejo posa- mezni jedilniki, je v knjižici več ko 200 receptov s preračunano biološko in kalorično vrednostjo, tako da se je bo brez skrbi za zdravje lahko posluževal sleherni črevesni bolnik. Mimo vsega omenjenega boste našli v knjižici še razlago neka- terih kuharskih izrazov in splošna navodila za pripravo dietne hra- ne pri črevesnih boleznih, ki se zlasti glede uporabe maščob zelo razlikuje od pripravljanja hrane za zdrave ljudi. Dalje vsebuje ta- belo živil glede na njihovo ke- mično sestavo in kalorično vred- nost in navodila za domačo pri- pravo sadnih sokov, ki jih zdrav- niki zelo priporočajo pri zaprtju. Knjižica obsega % strani in stane samo 150 din. Kri so darovali Zadnje dni so darovali kri v ptujski bolnišnici: 1. Tomažič Janez; 2. Prelog Peter; 3. Tomažič Marjeta; 4. Perger Ivan; 5. Junger Rudolf; 6. Bauman Jernej; 7. Bračič Stanko; 8. Ambrož Anton; 9. Pajenk Helena; 10. Jurgec Katarina; 11. Vaupotič Lucija; 12. Forstnarič Atnon; 13. Kekec Alojz; 14. Ramšek Ana; 15 Belšak Stanko; 16. Kordež Filip; 17. Zanič Terezija; 18. Rašnički Ana; 19. Flajs Janez; 20. Flajs Janez; 21. Živič Katarina; 22. Jazbinšek Marija; 25. Cestnik Neža; 24. Zatler Ivan; 25. Kodrič Anton; 26. Brumen Franc; 27. Stopar Marija; 28. Kumer Janko; 29. Kumer Roza; 30. Treflak Roza; 31. Mlinaric Julijana; 32. Kokol Jožefa; 33. Gran dušek Verona; 34. Murko Terezija; 35. Urek Trma; 36. Kokol Marija; 37. Polanec Julijana; 38. Ilec Marija; 39. Kokol Katarina; 40. Minih Janez; 41. Minih Jožef; 42. Lovrenčič Franc; 43. Lašič Rozalija; 44. Cenčič Hilda; 45. Dovečar Marija; 46. Meško Angela; 47. Medved Jožef; 48. Pajnkiher Anton. KINO MESTNI KINO PTUJ predvaja od 9. do 11. avgusta ameriški barvni film »KARNEVAL V TEKSASU« in od 13. do 15. av- gusta ameriški film »SKOZI PE- KEL«. MESTNI KINO 0RM02 predvaja 10. in 11. avgusta češki film »DIVJA BARBARA« in 14. avgusta nemški film »LE^ECI RAZRED«. KINO MAKOLE predvaja 10. in 11. avgusta nem- ški film »TROMBA«. KINO MAJŠPERK predvaja 10. in 11. avgusta ame- riški film »KLIC DIVJINE«. KINO MURETTNCI predvaja 10 in 11. avgusta ma- džarski film »MOJ DED IN JAZ«. KINO DORNAVA predvaja 10. m 11. avgusta fran- coski fihn »PARIZ POJE«. KINO VIDEM predvaja 10. in 11. avgusta fran- coski film »SU2NJ1«. ljubljana NEDELJA. 11. A\GUSTA 6.00—7.00 Veder nedeljski jutranji pozdrav (pisan spored domačih melodij) vmes ob 6.05—6.10 Poročila in vremen- ska napoved. 7.00 Napoved časa, poro- čila, , vremenska napoved in objava dnev- nega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Ra- diiski koledar in prireditve dneva. 7.35 Veseli zvoki. 8.30 \fladinska radijska igra — Niko Kuret: Ostržek — I. (pono- vitev). 9.30 Slovenske narodne pesmi in napevi. 9.45 Še pomnite, tovariši... — MiloS Jakopec: Maščevanje. 10.15 Kar radi poslušate (pisana vrsta priljubljenih skladb). 11.15 Opoldanski glasbeni spo- red. 12.00 Revija zabavnih melodij. 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska na- poved, pregled dnevnega sporeda in ob- vestila. 13.15 Zabavna glasba, vmes re- klame. 13.30 Za našo vas. 14.00 Naši poslnšalci čestitajo in pozdravljajo — I. 15.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in obvestila. 15.15 Naši poslu- šalci čestitalo fn pozdravljajo — II IR on Matija Maležič: Na dravskih centralah fTPportai?aV ^S.?,n Glasbeni mozaik. 17.30 Radiiska 'gra — Menander: Lepotica 9 <5amosa 'ponovitev) Režija: Fran Žižek, v glavnih vlogah: Mira Sardočeva. Stane Sever in Stane Potokar 18.24 Me'odiie 71 dobro volio. 19.00 Zab?vna glasba — vmes reklame. 19.30 Radiiski dnevnik. ?n.00 Malo od tn in malo od tam (za- bavna Glasbena oddaia s konfpransol. 21.oo Sfortna npfielia. 21.15 Nikolai Ritn- ski-KorsaVov Šeherezada, siml. suita. 22.00 Vat>oved časa. t>oroči!a. vremenska nanoved in premieri snoreda za nasip''n'i dar" 22.''.T 7!!p'°5imo '»'''5 T>oro?i'a. 0-» rMi__'>T in T5 00 Oddaja za tujino (prenos iz Zagreba). ___ RiiZDorefl Iliioro^riilsi ireiledov OBČINA JURšrNa 15. avgusta ob 8. uri Adrenci v Vitomarcih pri tehtnici za Adrenci, Vitomarce, Smolkici, Dr- betinci; 16. avgusta ob 8. uri Juršinci pri Stajnku za Juršince, Rotman- ce, Dragoviče; 20. avgusta ob 8. uri Hvaletinci pri Jakobu Ilešiču za Hvaletince, Rjavce in Slavšino; 20. avgusta ob 13. uri Grlinci pri Francu Cehu (kapelica) za Grlince, Gradišak; 20. avgusta ob 15. uri Gabernik pri Gasilskem domu za Gabernik, Kukava — del; 21. avgusta ob 8. uri Sakušak pri Alojzu Matjašiču za Zagorci, Sakušak, Bodkovci, Senčak, Gi- bina; 22. avgusta ob 8. uri Bratislave! na KG Domava za Bratislavce; 22. avgusta ob 11. uri Polenšak pred pisarno krajevnega urada za Polenšak, Polenci; 22. avgusta ob 15. uri Hlaponci na KG za Hlaponce 1, Hlaponce 2, Kukava — del; 22. avgusta ob 18. uri Mostje pri Ivanu Toplaku za Mostje, Ku- kava — del OBČINA ORMOŽ 17. avgusta 1957, ob 6. uri: za mesto Ormož pri transforma- torju v Cvetlični ulici. 19. avgusta 1957, ob 6. uri: za naselja Hardek, Dobrava, Pav- iovci in del mesta Ormož pri trasformatorju v Cvetlični ulici. 20. avgusta 1957, ob 6. uri: pri transformatorju v Loperšieah za naselja Loperšče, Frankovci !n Hum del. 20. avgusta 1957, ob 11. uri: pri transformatorju pri Ormoški opekarni za naselje Pušenci. 21. avgusta 1957. ob 6. uri: pri transformatorju v Ivanjkovcih za naselja Ivanjkovci, Mihalov- ci. Strezetina, Stanovno in Ce- rovec. 22. avgusta 1957, ob 6. uri: pri transformatorju pri Tomažu za naselja Tomaž, Hranjigovci, Ra- kovci. Koračnice, Zagorje in Gradišče. 23. avgusta 1957, ob 6. uri: pri transformatorju v Vuzmetincih za naselja Vuzmetinci, Herman- ci in Zasavci. 23. avgusta 1957, ob 6. uri: pri Francu Munda v Trnovcih za naselja Tmovci, Mezgovci in Senčak. 23. avgusta 1957, ob 9. uri: pri Janžekoviču v Rucmancih za na- selje Rucmanci. 23. avgusta 1957, ob 14. uri: pri Gasilskem domu Savci za na- selje Savci. 24. avgusta 1957, ob 6. uri: pri transformatorju Miklavž za na- selja Miklavž in Kajžar. 24. avgusta* 1957,ob 15. uri: pri transformatorju Jastrebci za naselja Jastrebci in Lačaves. 24. avgusta 1957, ob 6. uri: pri Rudolfu Jeshu v Sejancih za naselja Sejanci, Strjanci, Bra- tonečice. Mala vas, Vičancl in Ritmerk. 26. avgusta 1957, ob 6. uri: pri transformatorju Krčevina za naselja Krčevina, Vinski vrh, Brebrovnik in del Huma. 26. avgusta 1957, ob 6. uri: pri transformatorju Sodinci za na- selja Sodinci, Vičanci in Se- nešči. 26. avgusta 1957, ob 14. uri: pri Martinu Lahu, Lešnica za nase- lja Lešnica, Lešniški vrh. Str- mec, Lunovec in Šardinje. 27. avgusta 1957. ob 6. in 15. uri: Dri transformatorju v Mihovcih za naselja Mihovci, Velika Ne- delja. Hajndl, Drakšl in Trgo- višče. 27. avgusta 1957, ob 6. uri: pri .Antonu Štuhcu, Ključarovci za naselja Ključarovctr Senik, Ru- neč. 2vab, Dobrovščak in Sp. Ključarovci. 23 avgusta 1957, ob 6. uri: pri Francu Čmjaviču, Pršetinci za naselje Pršetinr" 28. avgusta 1957, ob 8. uri: pri Maksu Meško v Lahcmcih za naselje Lahonci. 28. avgusta 1957, ob 14. uri: pri Pihlerju v Žerovincih za nase- lja Žerovinci in Hujbar. 29. avgusta 1957. ob 6. uri: pri transformatorju Ivanjkovci za naselja Veličane, Libanja, Pav- lovski vrh in Mali Brebrovnik. 30. avgusta 1957, ob 6. uri: pri transformatorju v Jastrebcih za naselja Kog in Gomila. 30. avgusta 1957, ob 14. uri: pri Hartmanu v Litmerku za na- selje Litmerk. Živinski sejem LETNI SEJEM 5. AVGUSTA 1957 Prignanih je bilo 346 krav, 206 telic, 105 volov, 20 bikov in 200 konjev. Od tega je bilo prodanih 103 krav. 42 telic, 45 volov. 8 bikov in 106 konjev. Cena krav je bila od 60—120 din za kg, ko- nji od 30—110 din za kg. Sejem je bil zelo dobro obiskan. ŽIVINSKI SEJEM V TOREK, 6. AVGUSTA Prignanih je bilo 50 krav, 17 telic, 24 volov, 12 bikov in 80 ko- njev. Od tega je bilo prodanih 25 krav, 6 telic. 8 volov, 5 bikov in 40 konjev. Sejem je bil slabo obiskan. Ce- ne iste kot 5. avgusta. SVINJSKI SEJEM V SREDO, 7. AVGUSTA Pripeljanih je bilo 73 svinj do 2 let, odojkov 131 do treh me- secev. Prodanih je bilo 24 svinj in 31 odojkov. Cena svinj od 160 do 220 din za kg, odojki pa po 2500 do 3500 din. Sejem je hii zelo slabo obiskar PTUJ, 9. AVGUSTA 1957 PTUJSKI TEDNU Stran 5 Andrej Kovač, bibliotekar: Ptuj in okolica v pesmi in povesti Vošniakova ,,Naša velika matura** Tokrat imamo zopet opraviti z romanom o ptujski gimnazi- ji, in sicer je to tiNaša velika matura«, ki jo je napisal Mit- ja VOSNJAK, izšla pa je leta 1948 pri Mladinski knjigi v Ljubljani. V razliko s Can- karjevo cNoetovo barko«, ki obravnava predvsem življenje prpfesorjev na ptujski gimna- ziji, nam Vošnjak v svoji kro- niki razgrinja v prvi vrsti na- predno gibanje med ptujskimi dijaki. Glasilo toga napredne- ga pokreta je bil časopis >Slo- venska mladina-, ki so jo pre- birali tudi v >ptujski gimnazi- ji, stari, sivi in mračni zgradbi na koncu Prešernove ulice.« (Str. 13.) Leta 1950 je izšel tudi hrvaški prevod te kronike, in sicer pri založbi :!.Novo poko- lehjes v Zagrebu. Matja Vošnjak se je rodil leta 1923 v Ptuju, kjer je ži- vci do začetka druge svetovne vojne. Med vojno je spočetka deloval po raznih tiskarnah v Ljubljani, se vidno udejstvo- val v mladinskih organizaci- jah, v letih 1945 in 1944 pa je na osvobojenem ozemlju ure- jeval liste 3>Mladino«, j^Našo pest« in »Slovenski pionir«. Danes je naš diplomatski predstavnik v Trstu. Dejanje naše povesti se odi- grava v zadnjem in predzad- njem šolskem letu pred veli- ko katastrofo vojne vihre, ki se je razdivjala tudi nad na- šo domovino. Bilo je to v šol- skih letih 1939/40 in 1940/41. 2e po prvih straneh se sezna- nimo z glavnimi osebami, na katerih sloni vsa teža borbe mladega rodu za boljše življe- nje. To so sedraošolci Marko Kovač. Boris Majhen in drugi. V Marku Kovaču je pisatelj opisal svoje lastno dijaško živ- ljenje, saj je bil učenec ptuj- ske gimnazije v omenjenih le- tih. Razen dijakov — skojevcev je delovala na ptujski gimna- ziji še »Slovenska dijaška zve- za«, kjer so se zbirali katoli- škega svetovnega nazora. Nji- hove ideje je razširjal dijaški list »Straža v viharju«. Obsta- jali so še člani Sokola in ne- kaj fašistično tlsmerjenih Ijo- tičevcev. Važna osebnost v tej kroniki je vsekakor tudi »stari šolski slu- ga Križe«, original, kot so na- vadno taki »zvonarji« po raznih šolskih zavodih. Naš sluga je imel rano na glavi, spomin iz avstrijske vojske. Mož je že več let med pokojnimi, nekdanji di- jaki se še dobro spominjajo mo- ža s službeno čepico, s pravim imenom Krapša. Od okoliških gostiln je bilo priljubljeno gostišče pri Križeju, kjer so se nekoč sestali naši sed- mošolci in se prav razigrane vo- lje proti jutru vračali »po cesti proti mestu«. Tudi v tej povesti ne gre brez ljubemi in opevanja »zlatih lask in modrih oči.« V toku dogajanj smo priča mladi ljubezni med Dolenčevo Nado iz Slovenskih goric in Markom. Opisan je tudi neki sestanek skojevcev na sta- novanju Draga Kranjca »v hiši pred cerkvijo nad trgovino«. Vršil se je ob devetih zvečer, ko so »v ozkih, zveriženih ulicah zago- rele osamljene svetilke. Mesto je bilo vse bolj mrtvo. Ko je ura na zvoniku udarila po! deveto, je le malokdo hodil po slabem pločni- ku in po z okroglimi kamni tla- kovanem cestišču. Le iz gostiln, ki jih je bilo v starem mestu vselej več kot dovolj, so se raz- legali hripavi glasovi.« (Str. 45.) Ptujska napredna mladina je po pisateljevem pripovedovanju prebirala razen glavnih marksi- stičnih del .tudi Speransov »Raz- voj slovenskega narodnega vpra- šanja«, ki je nedavno izšel v drugi izdaji. Množični mladinski izlet se je nekoč vršil na Vurberk, zbrali pa so se pri hiši Kolarja Skaze ob Grajeni in s kolesi dospeli »do sivih zidov srednjeveškega gra- du ... Globoko pod njimi, ob samem vznožju, je tekla široka srebrna Drava. V Ptuju je vse drugačna. Kalna je in mračna prav tako kot staro mestece, mi- mo katerega teče . .. Preko Drave so se širila nepregledna polja ... Njive so bile zorane v vseh sme- reh in posejane z različnimi žiti, kot da je nekdo prisil na Ptujsko polje krpo do krpe. 'Sredi polja so se širili sivkasto zeleni borovi gozdovi... Na levi, daleč preko ravnine,, so se dvigale Haloze s svojimi vinogradi. Na zapadu je rastlo k nebu zeleno Pohorje ... Proti severovzhodu in jugovzho- du pa so razkropili grički Slo- venskih goric ...« (Str. 60.) Ptujskim mlctdincem so se pri- družili tudi mariborski tovari- ši... Ptuj sam pa je našenro pisa- telju »precej dolgočasno mesto. Mikaven je morda za dan, dva, srečen je v njem lahko samo kakšen star, sivobradi arheolog. Zanj je to mestece ob Dravi kot ustvarjeno. Bogati mestni nmrzej in starin polni grad nad mestom, starinske uHce, tlakovane z okroglim kamenjem, vse mračne, ozke in zavrte. Spomeniki na vseh koncih m krajih, pri cerkvi in mestnem stolpu, Orfejev ste- ber pred gledališčem, stari stolp pri reki, templji boga Mitra on- kraj mositu. ostanki rimskega vo- dovoda, rimske vile in staroslo- vanska grobišča na Panorami... V mestu je za mladino življenje strahovito dolgočasno, zato pa je okolica toliko lepša ...« (Str 100.) Pisatelj nas popelje pogosto v lepo urejen ptujski park, kjer svetilke »v nočeh tako zaspano mežikajo preko ceste«. Vanj so že od nekdaj radi zahajali ptuj- ski dijaki, zlasti zaljubljeni pe- tošolci in petošolke. Tu s>o se tudi vršili razni društveni sestan- ki. Naši ptujski dijaki so jo mah- nili tudi v Haloze, od koder se je širil lep razgled. »Po vsem Ptuj- skem polju je lahko begalo oko, lahko se je p>oigralo med Slo- venskimi goricami, švignilo na vrh Pohorja, pa se potem po va- lovih Drave spet spustilo mimo Ptuja prav do vznožja Haloz ...« (Str. 144.) Tu so se mladinci lah- ko seznanfli z življenjem rn te- žavami ha^loškfh ljudi. Marsikateri dijak, ki zapusti ptujsko gimnazijo, se kljub raz- nim težavam, ki jih je imel na šoli, še vedno rad spominja na obdravsko mesto. Tako tudi v na- ši povesti izključeni Boris Maj- hen: »Da, res. Grem, čeprav bi rad ostal. Sicer je ta naš Ptuj majhno mrtvo gnezdo. Vendar pa, bilo je lepo, čudovito lep>o ... Da, te sive strehe in zidovi, ozke uli- ce, majhna okna in mračni hod- niki, to je stari Ptuj. Okrog pa zelenje, gozdovi in polja ...« (Str. 191). Večernih kinopredstav, ki so bile v mestnem gledališču, »pre- cej stari in zanemarjeni zgradbi«, niso smeli dijaki obiskovati. »Pred glavnim vhodom je stalo starin- sko stebrišče, najlepši del vsega poslopja.« (Str. 218.) Ptujska ob- čina se ni {Kjsebno brigala za gle- dališče, važna je bila zanjo na- jemnina. Za to kulturno ustanovo so v glavnem skrbeli člani Dra- matičnega društva. V gledališče so se radi zatekali tudi ptujski dijaki in se skrivaj udejstvovali ▼ gledališki umetnosti. Tu je nar predna mladina na ciklostilu raz- množevala ttidi protifašistične letake. Pisatelj Vošnjak nas vodi tudi v »skromno dvorano delavskega kulturnega društva v veliki ka- sarni«. Prišel je usodni 27, marec 1941 in znani dogodki, ki so mu sle- dili. Pisatelj napeto opisuje vdor nemških čet in veliko požrtvoval- nost ptujske mladine, ki se je ho- tela boriti proti osvajalcem, toda orožja ji niso dali... S to pri- pravljenostjo pa so že opravili del življenjskega izpita, del bo- doče veKke mature iz predmetov: »Požrtvovalnost, vztrajnost, hra- brost, ljubezen do domovine in do našega ljudstva, borbenost in upornost.« (Str. 305.) na področju matičnega urada Ptuj v času od 16. do 22. julija 1957: Rodile so: Venčeslava Vedlin, Dragonja vas — Mirana; Štefanija Pihler, Vitomarci ~ Ano; Marija Zupanič, Ptuj — Zlatko; Gera Kristovič, Bukovci — Olgo; Doro- teja Kašovic, Ptuj — Lilijano; Ivana Molnar, Ptuj — Milana; Iva- na Pernat, Skorba — Ivana; Aloj- zija Mar, Moravci — Vinka; Tere- zija Plohi, Zagojiči — Branka; Marija Vrbančič, Bukovci — Ivana; Justina Lozinšek, Rodni vrh — Mi- lana; Zora Zebec, Lovrečan — Dražena; Habjanič Marjeta, Zakl — Marijo; Frančiška Klemenčič. Mihovci — Lada; Marija £\ilko. Slovenja vas — Ano; Marija Ko- kol, Ptuj — Radomira; Ivana Lju- bek, Markovci — Olgo; Marija Smiljan, Kidričevo — Milana; An- gela Kodrič, Mostečno — Vinka; Helena Ganza, Ptuj — Martino; Terezija Žganjar, Gorenjski vrh — Milana; Martina Lipanšek, Ptuj — Martina; Marjeta Vlsenjak, Mo- škanjci — Slavka. * Poročila sta se: Sotler Ciril (1933), gozdarski tehnik, Ptuj in Korče Ana (1930), uslužbenka, Ptuj. » UnBii so: Šori Janez (1895), poljski delavec, Sp. Velovlek; Ma- tilda Potočnik (1933), poljska de- lavka, M^^ci yrh. Mast in olje v gospodinjstvu Maščobe ustvarjajo skupaj s ki- sikom v človeškem organizmu to- ploto, ki je dvakrat večja od to- plote, katero dajejo beljakovine ali ogljikovi hidrati. Laboratorij- ske raziskave so pokazale, da sta mast in olje enake kalorične vred- nosti. Toda v človeški prehrani bo to držalo samo tedaj, če lahko organizem enako dobro prebavi olje in mast. Olja so tekoča, in to je njihova prednost pred mastjo in maslom. Toda mast se v vodi na določen način raztopi. Te raz- topine imenujemo emulzija, ta proces pa emulgiranje. Pri prebavi je zelo velikega po- mena možnost, da se voda emul- gira z maščobami. JastK) je, da imajo v tem primeru tekoče ma- ščobe prednost, ker se laže emul- girajo. Potemtakem sta glede ustvarjanja energije v zdravem organizmu olje in mast enako vredna. Upoštevati pa je treba, da imajo eni ljudje boljšo, drugi slabšo prebavo. Zato imamo oprav- ka z.večjim ali manjšim ustvar- janjem zalog maščob v organiz- mu. Pri normalni uporabi ni nobene bistvene razlike v biološki vred- nosti med posameznimi vrstami maščob. Pri človeku ni moč re- či, da povečana količina rastlin- skih maščob manj povzroča kopi- čenje maščob kot povečana koli- čina živalskih. Biološka vrednost jedilnih ma- ščob kakor tudi kopičenje teh, sta močno odvisna od slehernega po- sameznika, se pravi od njegove prebave. Potemtakem podcenje- vanje posameznih vrst masti, zlasti še svinjske, nikakor ni opra- vičeno. ZA NAŠO KUHINJO Surovi paradižniki. Zrele para- dižnike prerežemo čez polovico, izdolbemo iz njih peške, napolni- mo z majonezo, ki ji primešan«) drobno zrezano zeleno solato ali papriko. Povrh potresemo sesek- ljan drobnjak. Majonezo pripravi- mo in 2 rumenjak., ki ju solimo in med stalnim mešanjem nakapamo toliko olja, da se močno zgosti. Majonezo začinimo z gorčico, li- moninim sokom in zrezano čebu- lo Sadni kolač Sadni kolač. Vzemi: 30 dkg bele moke, 8 dkg masla, 10 dkg slad- korja, eno celo jajce, zavojček pecilnega praška, za noževo ko- nico soli in tcrfiko mleka, da se napravi testo. Dve tretjini testa razvaljamo in ga položimo v pekač. Nanj raz- vrstimo slive, potem ko smo jim odvzeli kosti in vse skupaj potre- semo s sladkorjem. S f>reostalim testom napravimo svaljke, s ka- tertoipreteijenio y_ ^liki, nireže testo v pekaču. Nato pečemo ko- lač v vroči pečici, dokler ne za- rumeni. KAKO SI NA HITRO OSVEŽIMO OBRAZ Marsikatera, ves dan zaposlena žena, gi večkrat zaželi duševnega oddiha in jo zamiče obisk gleda- lišča, koncert ali kako drugo raz- vedrilo. Ves dan je garala, pa je obraz tako utrujen, da jo je strah stopiti pred ogledalo. Temne sen- ce pod očmi, starikave poteze po licih, okrog u.st in brade, skuša pregnati s hladno vodo, pa vse skupaj nič ne zaleže. In če ta utrujeni obraz hoče še neokusno naličiti, jo je strah pogledati se. Vendar si lahko pomagate s cenenim sredstvom in z malo časa, da vam bo obraz za slav- nostni večer svež ter koža gladka in napeta. Obrai in vrat si najprej umijte z mlačno vodo in neostrim toalet- nim milom. Suhega namažite z raztepenim beljakom, ki naj se na koži suši približno 10 minut. Ko obraz izmijete, ga narahlo osušite in diskretno naličite. Do- bro je, če med osveževanjem obraza ležite, ker med ležanjera mišice na obrazu ohlape in oestre poteze izginejo. Morda ne boste imele beljaka ta večer pri roki, zato si lahko pomagate tudi z masko iz bele moke. Pripravite si pasto iz dveh žlic bele moke in nekoliko limo- ninega soka. Moko in limcmin sok zmešajte v gosto kašo in si jo namažite na obraz. Po 15 minti- tah si obraz izmijte in osušite kot v prvem primeru. Take obrazne maske so zelo učinkovite in porabite za vso »proceduro« komaj 20 minut. Praktični nasveti če hočete v vašem hladilniku napraviti sladoled, ne smete čevati s sladkorjem, ker dnigaM zmrzne zmes v ledene kristale. Če hočete, da ostane riž po ki- hanju vsak za sebe in se ne spri- jema, ga morate stresti v sito in postaviti nad soparo. Ko pomivate oJcna, jih pomivaj« te zmeraj od zgoraj navzdol, prav tako tudi kadar brišete vrata, če ne boste imeli dvojno drfo. Tudi ko -pometat«, ne pometajte smeti k sebi. rPah in smeti bodo zapro- sile vaše noge in spet boste tmeli nepotrebno delo. Človek potrebuje na dan 5flr soli, t. j. soli za rezano jedSkto žlico. Kar zaužijemo več soS dan. je zdravju škodljivo. ŠAH Brzoturnir Šahovskega dnšbm Ptuj za mesec avgust bo 13. wr- gusta 1957 s pričetkom ob 1^.30 v sindikalnem domu železničar- jev Ptuj. PRODAM SUHA BUKOVA DRVA. Naslov v opravi lista. Seznam šolskih knjig za leto 1957/58 VIŠJE GIMNAZIJE Gspan-Legiša-Merhar-Muser, Slovensko berilo VII. za 8 razred — 100 din; Uredniški odbor. Slo- vensko berilo VIII. — 250 din; Bajec-Rupel-Kolarič, Slovenska slovnica — v tisku; Jurančič Jan- ko, Srbsko in hrvatsko berilo za višje gimn. I. del. ^ 160 din; Jurančič Janko, Srbsko in hrvat- sko berilo za višje gimn. II. del — 222 din; Jurančič Janko, Srb- sko in hrvatsko berilo za višje gimn. III. del — 160 din; Juran- čič Janko, Srbsko in hrvatsko be- rilo za višje gimn. IV. del — 250 din; Gabrovšek. Aritmetika in al- gebra za višjo gimn. 111. del — 90 ^in; Gabrovšek, Aritmetika in algeora za višjo gimnazijo IV. del — 90 din; Gabrovšek, Aritmetika in alqebra za osmi razr. gimnazij — 120 din; Zabkar, Geometrija za 5. razr. gimn. — v tisku; Žabkar. Geometrija za 6. razr. gimn. — 180 din; Sajovic, Trigonometrija — 216 din; Sajovic, Opisna geo- metrija — v tisku; Ahlin-Jeran, Analitična geometrija — v tisku; Brane, Vaje iz stereometrije — 111 din; Čemažar, Vaje iz plani- metrije — 110 din; Kranjec-Le- ban. Zemljepis Jugoslavije za viš- je razr. gimnazij — 190 din; Pe- tauer Leopold. Zgodovina starega veka za 5. razred gimnazij — 190 din; Pire Vera, Nauk o človeku — 250 din; Detela, Botanika za viš- je razrede gimnazij — 200 din; Detela-Polenec, Biologija za višje razrede gimnazij — 200 din; Adle- šic-Sajovic, Fizika za višje razre- de sred. šol — 175 din; Kvater- nik. Fizikalni priročnik z zbirko nalog — 200 din; Kvatemik. Fi- zika za višje razrede gimnazij — v tisku; Južnič, Latinska slovnica — 295 din; Južnič-Kopriva, La- tinska vadnica za gimnzije — 190 din; Uredniški odbor. Latinsko berilo za gimnazije — 160 din; Pacheiner, Francoska literarna či- tanka I. del — 240 din; Pachei- ner, Francoska literarna čitanka 11. del — v tisku; Grad Anton, Francoska vadnica za 5. razred gimnazij, zal. Mlad. knjiga — v tisku; 2aur-Ska]icky-Kos. Angle- ška vadnica I. stopnje — 200 din; Žgur-Skalicky-Kos, Angleška vad- nica II. stojMije — 172 din; Grad Anton, Sodobno angleško berilo — 250 din; Sterle, Easy Reading — Lahki angleški teksti — 80 din; Stupan, Nemško berilo za višje gimnazije — 260 din; Vodnik Dora, Nemško sodobno berilo — 120 din; Vodnik Dora, Nemška vadnica V. del — v tisku; Karlin Pavel, 55 kleine Geschichten — v tisku; Trdina Silva, Uvod v umevanje besedne umetnosti, za- loži Mlad. knjiga — v tisku; Hadži-Vodtrik, Zoologija (nevre- tenčarji) — v tisku; Zei Miroslav, Zoologija (vretenčarji) — v tisku; Učni načrt za višje razrede gim- nazij — 120 din. * Vse v seznamu navedene knji- ge, kakor tudi vse ostale šolske potrebščine dobite po zmernih cenah v Ptujski knjigami in pa- pirnici Ptuj, Murkova ulica 5. Kupite šolske knjige pravo- časno ! NOGOMETAŠI »DRAVE« SE ŠE NISO ZDRAMILI Le nekaj dni nas še loči od no- ve nogometne sezone, ko bomo tudi v Ptuju videli boljša moštva. Nogometaši Drave so si prav v zadnjem času krepko utrdili pot naprej, prehiteli v svoji ligi naj- prej svojega rivala Aluminij, na- to Kovinarja iz Maribora in osvo- jili prvenstvo mariborsko-celjske lige. Postali so prvaki za letošnje leto. Toda zdi se, da se ne zave- dajo, da so pred njimi še težke naloge, predvsem zadnje priprave za novo sezono. Pri igralcih se opaža, da se nekateri ne zaveda- jo, da letos ne bo zmag nedeljo za nedeljo brez resnih priprav. OSNOVNA NALOGA: BREZPO- GOJNA DISCIPLINA Največ zaslug za uspeh pri no- gometaših ima bivši trener Dan- ko Premrl, ki se je od začetka do kraja trudil, da bi igralci dosegli čim večji uspeh, ne samo na ze- lenem polju, temveč tudi v di- sciplini. V klubu bo treba najprej zagotoviti predvsem redno ob- iskovanje treningov. Sedaj redno trenirajo le dva ali trije igralci prvega moštva in nekaj več mla- dincev. Brez pravega vodstva na igrišču, brez pravega trenerja ne bo v novi sezoni uspehov. V NOVI SEZONI BREZ REZERVE... Zelo nezadostno skrbi klub za vzgojo mladih igralcev in tako bo v novi sezoni problem poiskati igralce, ki bodo sposobni nasto- pati v prvem moštvu. Iz kluba je odšel sicer le eden igralec ter sestavljajo sedaj moštvo Drave sledeči igralci: vratarja: Gorup, Kožic; branilci: Letenja, Vogrin- čič; krilci: Strehar, Mušič, Pon- gračič, Berlič; napadalci: Sirec, Herceg, Erhrtič, Komel in Bezjak ALUMINIJ NA POL POTI V VIŠJO LIGO Spremembe, ki so nastale v zvezi s tekmovanjem v maribor- sko-celjski ligi določajo sedanje propozicije, da mora drugo plasi- rani klub igrati kvalifikacijske tekme za vstop v višjo ligo. Po dosedanji formi sodeč in glede na nasprotnika ima Aluminij kot drugo plasirani klub lepe prilož- nosti uvrstiti se med višje ligaše ter se skupaj z Dravo boriti v enotni ligi. Najprej je na doma- čem terenu v nedeljo z lahkoto odpravil svojega nasprotnika iz Ivanca z visokim rezultatom 5:1. Povratna tekma bo v nedeljo v Ivancu. Upamo, da bodo »Alumi- nijaši« v kvalifikacijskih tekmah uspeli in se plasirah v M-C-V hgo. Pa. Razpis Na podlagi Temeljnega zakona o štipendijah razpisujejo spodaj navedeni občinski ljudski odbori sledeča štipendijska mesta za šolsko leto 1957/58: 1. Občinski ljudski odbor Cir- kovce: učiteljska šola 1. 2. Občinski ljudski odbor De- stemik: učiteljska šola 4. 3. Občinski ljudski odbor Go- rišnica: učiteljska šola 1; medi- cinska fakulteta 1. 4. Občinski ljudski odbor Or- mož: učiteljska šola 2; srednja glasbena šola 1; višja šola za me- dicinske sestre 1; srednja šola za telesno vzgojo 1.* Prosilci naj vložijo na gori imenovane občinske ljudske od- bere predpisano kolkovane proš- nje, katerim je treba priložiti: 1. prepis zadnjega šolskega spričevala; 2. potrdilo o premoženjskem stanju; 3. potrdilo o otroškem dodatku; 4. izjavo mladinske organiza- cije; 5. Izjavo osnovne organizacije SZDL; 6. potrdilo šole o sprejemu. . Izjave obeh političnih organiza- cij ni treba kolkovati. Prošnje vložite do 20. avgusta 1957. Okrajna štipendijska komisija Komisija za razpis mest direk- torjev pri ObLO Jttršinci razpisu- je po 10. čl. zakona o pristojno- sti občin in okrajnih ljudskih od- borov (Ur. list FLRJ, št. 34-371/SS) MESTO DIREKTORJA kmetijskega gospodarstva Jwrši»- ci pri Ptuju. Pogoji: 1. sred. kmetijska šota in triletna praksa v kmetijski stroki ali 2. nižja dvoletna kmet. šola z večletno prakso s priznano sposobnostjo vodenja socialistič- nih gospodarstev vseh panog. Pravilno kolkovane prošnje s potrebno dokumentacijo se spre- jemajo do 15. avgusta 1957. TAKOJ VSELJIVO HIŠO v bKital Ptuja za 450.000 dinarjev in v«eS drugih proda Agencija PtMJ (priložite znamko za odgovor*). POCENI PRODAM OGRODJE LE- VEGA IN DESNEGA ŠTEDILNI- KA z bakrenim kotlom. E*išite: Kristina Vokač, Ribniško sete štev. 27, Maribor. KUPIM HRASTOVE DOGE. Janže- kovic Martin, Etuj, Aškerčev«« ulica. PRODAM MAJHNO POSESTI vseh kultur z inventarjem, hiša takoj vseljiva. Glede plačila po dogovoru, eventualno todi na obroke. 15 minut od postaj. Ritonja Martin, Strgonjca 3S, p. Pragersko. OČALA SEM NAŠEL v mestnem parku. Naslov v upravi lista. PRODAM Iha In 62 arov POSE- STVA S HIŠO. Grajenščak 31, p. Grajena. DIJAKA ALI USLUŽBENCA sprej- mem na stanovanje. Marija Pe- teršič, EHuj. Prešernova 32. NAJDENA JE ŽENSKA JOPICA na Sp. Haidini. Vprašajte Sp. Haj- dina 53. IŠČEM OPREMLJENO ALI PRAZ- NO SOBO. Imam lastno postelj- nino. Naslov* v upravi lista. PRODAM TRAVNIK — stavbeno parcelo v izmeri 70 arov, 10 mi- nut izven Ptuja. Dvoršak Mari- ja, Vičava-Ptuj. Industrija kovinskih in les nih izdelkov v Ptuju razpisuje delovno mesto komerciolneorci vodfe z ekonomsko fakulteto in 2 leti prakse ali s srednjo eko- nomsko šolo in 5 let prak se z znanjem vsaj enega tujega jezika. VIESTNA KOMUNALNA US TANOVA V PTUJU potrebuje za dela pri urejevanju kanali zacije 2 ločuti flovek v takšnih pogojih. Zdaj so pa prvi piloti na reaktivnih letalih dosegli enake pogoje pri svojih" poletih. Znano je namreč, da topovska krogla izgubi svojo težo v dolo- čenem hipu, ko potuje po svoji paraboli. Isto se zgodi z letalom, če je le dovolj hitro in leti po enaici krivulji. Neki ameriški pi- lot je to poskušal. Ko je dosegel potrebno hitrost, je ustavil mo- torje in letalo je začelo opisovati krivuljo. Pri tem se je svinčnik, ki je prosto ležal na plošči za instrumente, nenadoma dvignil in lebdel v zraku, kot da ga drži nevidna sila. Vsi predmeti v le- talu so postali breztežni. Pilot je opisal svoje občutke in dejal, da je najprej dobil vtis, da pada v globoko brezno, nato pa mu je ijlava postala neznansko težka in začel je izgubljati sposobnost orientacije. S poslednjimi močmi je izravnal letalo in zavil iz ob- močja breztežnosti. Eksperiment je zelo poučen, saj odkriva teža- ve, ki jim bo človeški organizem komaj kos. Računajo, da bo prav vprašanje težnosti najtežje rešiti pri poletih izven območja Zemlji- ne gravitacije. Letala iz betona To se prav tako čudno sliši, kakor recimo — podmonrica iz sladkorja. Nekatere iznajdbe niso nič drugega kakor hlastanje po originalnosti, nekatere so pa ne- navadne zgolj zaradi iskanja no- vih poti v znanosti in tehniki. Med takšna iskanja sodi tudi francoska na daljavo upravljana raketa iz armiranega betona. Prednost tega letalnega predmeta je v tem, da lahko brez večje škode prenese visoko'toploto, ki nastaja zaradi velikih hitrosti. Znano je namreč, da pri betonu tako imenovani »toplotni zid« skorajda ni upoštevanja vreden. Nova letala ne bodo pretirano draga, strokovnjaki so pa tudi prepričani, da se bo beton kot gradbeni material v letalski indu- striji v bodočnosti zmerom bolj uveljavljal. ANEKDOTE Znani madžarski gledališki pisec Ferenc Molnar, ki se je večkrat ženil, se je pono%'no poročil s slav- no operetno pevko Sary Fedakovo. Tik pred poroko je igralka vpra- šala svojega bodočega moža: »Ferenc, kje imaš frak, ali se misliš poročiti brez fraka?« »Brez fraka, zakaj frak si oble- čem samo za premiere,« je mirno odgovoril Molnar. Zločinci in atletska postava Ameriška krimincloška stro- kovnjaka Seldon Gluegg in nje- gova žena s har^ardske univerze sta objavila knjigo »Telesni ustroj in nagnjenost k zločinom«, v kateri sta naštela zveze med značilno.stmi telesnega ustroja mladincev >h med prestopki ozi- roma oblikami zločinstvenosti pri njih. Zakonca sta proučila v dese- tih letih 500 mladih prestopni- kov in ugotovila, da so hlV. • *>0 odst. primerov dobro raščeni, močnih kosti, tako imenovani atletski tipi, ki jim pravijo antro- pologi »mezomorfi«. Razen teh sta znanstvenika proučevala še 500 fantov, ki niso zgrešili prav nobenega kaznive- ga dejanja. Med njimi je bilo samo 30 odst. atletov, drugi pa so bili slabše raščeni, manj odločni, torej tipi, kakršne ime- nujejo antropologi »endomorfe«, ali pa fantje z ozkim prsnim ko- šem in z drobnimi kostmi, ki so- dijo v skupino tako imenovanih »ektomorfov«. Pri- obojih sta ugotovila zadušene in nerazvite sadistične oziroma razdiralne težnje. Rak in hipoffza O nastanku raka smo slišali že številne teorije. Zdaj se jim je pridružila še nova, ki so jo iz- delali Holandci in Angleži. Trdijo, da moramo iskati vzrok rakaste- ga obolenja v funkcionalnih mot- njah hipofizc. Podgane so krmili s snovmi, ki povzročajo raka in vse so dobile raka na jetrih. Ena- kemu številu poskusnih živalic so izrezali hipofize, dajali isto hrano, toda niti ena ni zbolela. Na osno- vi teh dognanj so že izdelali teo- rijo. Toda njeno resnično vred- nost bo pokazala praksa. Trojno jajce Neki praški list je zapisal, da znese kura iz Čelakovic vsak te- den po enkrat trojno jajce s tre- mi rumenjaki, ki tehtajo do 220 gramov. Kokoš s trojnim jajcem so posneli tudi na filmski tednik. Navada ali kljubovaSnost v angleškem Leadsu je vložila neka žena tožbo za razvezo zako- na. Na razpravi je dokazala, da se je mož ponoči pogosto zbujal in zahteval od nje, da mu je ku- hala, on sam pa je sredi noči na- vijal radio, tako da žena ni mogla spati. Sodišče je ugodilo njeni zahtevi in zakon razveljavilo. Dve za dobro voljo PREBRLSAN KMET Neki k-metij3ki strokovnjak je^ gledal kmeta, ki je hodil po svoji njivi in delal gibe, kakor da seje. Znanstvenik ga je nekaj časa za- čudeno gledal, potem pa je stopil k njemu in ga vprašal: »Zakaj se- jete, ko pa niti zrna nimate pri sebi?« Kmet se je prebrisano na- smejal in pokazal na jato ptičev, ki so letali nad njima in rekel: »Veste, samo na ta način jih pre- lisičim. Takole sejem tri dni, po- tem se pa ptiči naveličajo in od- letijo. Četrtega dne vzamem s se- boj seme in njivo v resnici po- se jem!« ElektronsKi prevajalec Atomska energija je vsekakor zelo veliko odkritje, vendar tudi odkritje elektronskih možgan ni manj genialno in revolucionarno. To so stroji, ki v neki meri na- domeščajo človeka pri umskem delu. O elektronskih »matemati- kih« ste brzda že slišali, manj znani so stroji za prevajanje. Pred časom so jih preskusili, ven- dar so naleteli konstruktorji na težave, ki se zdijo nepremost- ljive.' Jezik ni matematika; skoraj vsaka beseda pomeni v določeni zvezi nekaj drugega in vsak na- rod se izraža po svoje. Če slišite besedo nos, si predstavljajte ne- kaj drugega, kot če slišite: šel je z dolgim nosom. Ti elektronski stroji prevajajo mehanično, dobe- sedno, zato pridejo neizbežno do nesmislov. Vzemimo za primer angleščino. Fraza »Negro on the vvooden pale« pomeni dobesedno: Zamorec na leseni ograji, med- tem ko bi po smislu odgovarjala • našemu izrazu: Neumen, da sliši travo rasti. Ali druga taka fraza, ki jo pozna skoraj vsakdo, ki se je le nekaj časa učil angleščino: »It rains cats, and dogs«, po smislu bi odgovarjala našemu iz- razu; Lije kot iz škafa, v dobe- sednem prevodu pa ne bi mogli dobiti nič drugega kot: Dežujejo mačke in psi. Pa ne samo pri fra- zah, tudi pri besedah bi dobili večkrat nerodne in netočne izra- ze. Beseda »lumber« pomeni v Angliji »ropotija«, v Ameriki pa »na deske rezan les«. Z vsem tem pa še ni rečeno, da so taki stroji neuporabni, to so samo težave, ki jih bo morala odstraniti teh- nika in lingvistika. V Ameriki in v ZSSR jih uporabljajo že s polno paro, predvsem za prevajanje strokovne literature, kajti stro- kovni jezik je manj muhast in bolj logičen. Konstruktorji strojev, ki naj bi nadomeščali človeka tudi pri um- skem delu, bodo morali enkrat za vselej pomisliti na vse. Bodočnost pa bo pokazala ali se taki stroji splačajo ali ne. M.Mm in sladkor v angleških zaporih imajo zdravnike, ki študirajo značilne črte in lastnosti zločincev. Pred kratkim so prišli do odkritja, ki mu je dodal angleški tisk pridev- nik »senzacionalen«. V nekaj be- sedah povedano: človek, ki nekaj časa gladuje, je veliko bolj nag- njen k zločinu, kakor pa tisti, ki je sit. To pomeni: kadar se v krvi zmanjša odstotek sladkor- ja, je njegovo vedenje nenormal- no in lahko doživi duševni zlom. Proučili so nekaj primerov manjših zločinov in ugotovili, da so imeli zločinci v svoji krvi pre- malo sladkorja. Dr. John Mateson, primarij v Brixonskih zaporih, je povedal zanimiv primer nekega človeka, ki je ubil šestletno de- klico. Morilec ni dva dni ničesar zaužil in je na zatožni klopi trdil, da se ničesar ne spominja. Zdrav- niki so ga temeljito preiskali in dognali, da mu zaradi premajh- nega odstotka sladkorja v krvi delujejo možgani nenormalno. .Sodniki so upcštevah mnenje zdravnikov, res, obsodili so ga, a dodali, da je bila v trenutku zlo- čina njegova duševnost omračena; tako se je možakar rešil vislic. Britanski zdravniki so dobili se- daj tudi dovoljenje, da pregledajo možgane obešencev. Namen teh raziskavanj je v tem, da potrdi ali ovrže teorijo, ki pravi, da lah- ko zaradi posebnega možganskega impulza postane vsak normalen človek zločinec. V zadnjem času mnogi zdrav- niki zagovarjajo mišljenje, da ne- kateri zločinci izžarevajo močne možganske valove, ki povzroče duševno neuravnovešenost. Vso zločince pregledajo danes z elek- tro-encelografom, ki točno regi- strira žarčenje možganskih valov. Veliko, če ne že večina psihiatrov je prepričanih, da so nenormalni možganski valovi jasen dokaz, da za večino zločinov zločinec ni od- govoren. Torej, kdor ima takšne možgan- ske valove, lahko mirne duše kra- de in pobija in sveta justica ga bo vljudno prosila odpuščanja. Zanimivo bi bilo videti, kolikšen odstotek zločincev je imelo, ali pa morda ima sladkorno bolezen? ^nejie lanskoletno odkritje v Egiptu Egipčanski arheologi so našli ne daleč od Kaira impozantno statuo Ra Hotepa, ministra egip- čanskega faraona Ramzesa II., ki je podpisal mirovno pogodbo s Hetiti po 15-letni vojni v Asiriji. Statua je granitna in je visoka 60 cm. Po mnenju strokovnjakov je bilo to najvažnejše lanskolet- no arheološko odkritje v Egiptu. Jezero je izginilo Prebivalci novozelandskega me- steca so se nekega jutra močno začudili, saj je čez noč izginilo njihovo jezero. Ponoči so neka- teri čutili lažji potres. Verjetno je nastala na dnu razpoka in je- zero je odteklo. Stari ljudje v vasi Brzem Brodu živi Djor- ije Vučkovič, ki trdi, da je star 1^9 let, vendar pa ni njegova starost zanesljivo ugotovljena. Pri nas na Vrhniki pa živi v Do- mu onemoglih Marija Kraševec, ki je praznovala letos 1. avgusta 106. rojstni dan. Pred lOl leti se fe Napredka, ki ga je naredilo človeštvo v zadnjem stoletju si ne moremo niti zamisliti brez ve- likih odkritij na področju elek- trotehnike, za katere ima nepre- cenljive zasluge naš rojak Nikola Tesla. Rodil se je 10. julija 1856 v Smiljanu, v Liki. Študiral je na univerzah v tedanji Avstriji in od- .šel leta 1884 v Ameriko. Umrl je leta 1943 in v tem času prijavil blizu 900 patentov. Teslina odkritja pomenijo te- melj sodobne civilizacije; odkril je način prenašanja elektrike na velike daljave, postavil je temelje radiotehniki in televiziji. Če bi izključili in vzeli industriji rezul- tate njegoveg dela, bi zamrle to- varne, tramvaji, trolejbusi in električni vlaki' bi obstali, mesta bi zakril mrak... To delo je takšno in tolikšno, da dobesedno pomeni revolucijo in celo epoho v napredku znanosti. Vendar se je moral Tesla skoraj vse življenje boriti s težavami in nerazumeva- njem; nekoč so mu vrgli v zrak celo njegov laboratorij. Tesla ni bil zgolj velik znan- stvenik, on je bil umetnik v pra- vem pomenu te besede. Njegova domišljija ni poznala mej. Njego- ve zamisli so s svojo drznostjo in fanatičnostjo zbujale strmenje, pa ne samo med laiki, tudi naj- večji strokovnjaki so bili osupli in so nejeverno zmigavali. Nekaj let pred smrtjo je delal načrte,za brezžični prenos elektrike na da- ljavo in podobno. Ob njegovi smrti je zapisal ve- liki časopis Ne\v York Herald Tribune: »...Verjetno bo moralo preteči še mnogo časa. preden bo zgodovina Teslino ime pravilno ocenila. Njegov genij je bil podo- ben geniju Leonarda da Vincija. Eno pa je gotovo — naš čas ni znal pravilno oceniti njegove ne- navadne veličine. Morda ga bomo znali ceniti šele čez nekaj deset- letij.« .-^i. N T E Nevarni špirit Peter Veliki je hotel Rusijo mo- dernizirati. Ustanovil je leta 1724 tudi cesarsko akademijo in jo bo- gato otxiaril. Cesarica Elizabeta je podporo še povišala. V nekem po- slopju akademije je bila spravljena velika zbirka naravoslovnih pred- metov vseh vrst, veliko aparatov in izbrana dragocena knjižnica. Leta 1749 nastane v tem poslopju hud požar. Vojaki bližnje vojašni- ce so gasili, kar se je dalo in res so rešili najvažnejše stvari. Med temi je bilo tudi kakih šti- rideset steklenih posod z raznimi živalmi, namočenimi v špiritu: ka- če, krastače, salamandri, trakulje itd. To se pravi, ko so steklenice odprli, so golazen dobili še vso, špirit pa je bil izginil. Polkovnik skliče moštvo in vpra- ša, kje je špirit. Okoli osemdeset vojakov stopi iz vrste in pravi, da so na povelje podčastnika špirit izpili. »Vi ste to zapovedali?« vpraša polkovnik podčastnika. »Da,« odvrne ta, »zapovedal sem, pa tudi sam sem jim dal do- ber vzgled in popil kolikor sem mogel.« »Zakaj pa?« »Špirit se rad vname. Steklene posode z dragoceno vsebino smo torej veliko lažje rešili skozi pla- men in iskre, če smo preje od- stranili špirit s tem, da smo ga popili.« Polkovnik se je prisrčno smejal in je poročal o stvari tudi na dvo- ru. Elizabeta je polna občudovanja vzkliknila: »Kakšno junaštvo! Ko- likega poguma je treba za to, da popiješ špirit, v katerem se je na- hajala tako gnusna golazen. Ti vo- jaki res zaslužijo mojo hvaležnost. Pa .so jih bogato obdarovali. Vojaki pa niso nič vedeli o ju- naštvu in so rekli, da je bilo to najboljše žganje, kar so ga sploh kdaj pili. PRIHODNJA BRZINA LETAL Po predvidenih aeronavtikov, bo v prihodnjih desetih letih letalska industrija pričela graditi letala, ki bodo dosegla brzino 4500 kilome- trov na uro. To je brzina, ki je dvakrat večja od vrtenja zemlie na Ekvatorju. En sam gram zlata zadostuje, da napravimo iz nje- ga 2500 metrov dolgo žico, ki pa je s prostim očesom ne vidimo. Rekord v kajenju so dosegli v ČSK, kjer pride let- no na enega prebivalca p>o 1132 cigaret. Na Marsu obstojie prekopi zagotavlja ameriški zvezdoslovec Silpher in pravi, da ni več moč dvomiti o tem. Silpher meni. da so ti prekopi ostanek civilizacije, ki je pozneje zaradi ohladitve planeta izumrla. Zanimivo je tu- di mnenje francoskega astronom- skega observatorija Pic du M di, po katerem je verjetno, da so si Ijitja na Marsu zgradila sistem globokih podzemeljskih bivališč, ki zagotavljajo tem bitjem po- trebno toploto. Na površini Mar- sa .se namreč povprečna toplota redkokdaj dvigne nad ničlo. Vezuv zopet bruiial Italijanski vulkanolog prof. Im- bo napoveduje, da bo Vezuv 1961. leta spet bruhal in da bi utegnil izbruh povzročiti usodne posle- dice za naselja v bližini Vezuva. Japonci so v ladjedel- ništvu prvi na svetu Japonci so v prvi polovici tega leta izdelali za 600.000 ton ladij, medtem ko je Velika Britanija, druga po vrsti, izdelala za 445.000 ton ladjevja. Igralec, pevec in - izumitelj Pred kratkim je neki nov izum povzročil veliko senzacijo med filmskimi'in televizijskimi stro- kovnjaki. To je tako imenovani vidni-magnetofoU; običajna ozka magnetofonska vrvica, ki ne sne- ma samo glas, temveč tudi slike. Danes lahko s pomočjo tega no- vega izuma posnamemo na ta magnetofonski trak vsako sceno in jo reproduciramo brez poseb- nega razvijanja filma in brez ne- gativa. Na vrvici novega aparata se lahko snema tudi v barvah. Iz- umitelj tega novega aparata, za katerega pravijo, da odpira pot v novo ero v zgodovini kinemato- grafije in televizije, ni nihče dru- gi kot slavni igralec in pevec Bing Crosby. Širijo pa se tudi govorice, da je to prevara in da sta resnič- na izumitelja tega aparata dva inženirja, ki delata v Crosbyjevem podjetju. Novo sintetično vlakno Neka ameriška tekstilna družba je izdelala novo sintetično vlakno, imenovano »tycora«. Osnovna zna- čilnost tega vlakna je, da se lahko spaja z naravnimi vlakni, zato je primerno za izdelavo puloverjev ter ženskih in otroških nogavic. Jničenje vohunske mreže Nekega poletnega dne leta 1937 se je začela v neki strogo za- straženi zgradbi Berlina zelo važna konferenca. Sklical jo je eden od voditeljev nacistične spijonske organizacije, polkovnik Karel Buchs, glavni organizator nem,ške obveščevalne mreže v inozemstvu, človek, ki mu o svo- jem delu m bilo treba poročati nikomur drugemu kakor samemu Hitlerju. Njegov urad in center njegove organizacije se je naha- jal v nekem poslopju sredi Berli- na, k' je bilo pod strogim nad- zorstvom m v katerega so imeli vstop samo najzanesljivejši ljud- je. Organizacija, katero je vodil polkovnik Buchs, se je imenova- la »Nationale Gebeimswehr«, kar pomeni »Tajna nacionalna obram- ba«. Na sej;, katero je tega polet- nega jutra začel polkovnik Buchs, so bili navzoči ne samo vodje obveščevalnih oddelkov suho- zem.ske vojake, vojne mornar-ce In letalstva, temveč tudi največji nacistični strokovnjaki za sabo- tažo, propagandno delavnost in za organiziranje zloglasne »pete kolone«. Ta konferenca je imela v resnici za svoj cilj izredno po- 'membno nalogo, ker so na njej razpravljali o glavnih smernicah nadaljnjega dela nacističnih špi- jonskih organizacij, raztresenih po vsem svetu, kakor tudi o vseh važnejših detajlih tega dela. Zato ni prav nič čudnega, da je ta* konferenca trajala — seveda za zaprtimi vrati — polnih sedem dni. Ko je bila končana, je bil iz- delan skijsno sestavljen načrt na- daljnjega dela, načrt, ki so ga uresničevali skozi vsa leta krva- ve svetovne vojne, ki je izbruh- nila dve leti po tej konferenci. Računajoč na vojno, so Buchs in njegovi sodelavci izdelali talc- šen načrt, o katerem so bili pre- pričani, da bo onemogočil pcaio- vitev katastrofe iz prve svetovne vojne, ko je prišlo do tega, da Nemci v najodločilnejšem trenut- ku vojne niso imeli niti enega edinega agenta v Angliji. Buchs se je odločil, da bo namesto ene ustvaril v Angliji dve organiza- ciji, ki bosta popolnoma samo- stojni in brez vsake zveze med seboj. Mreža številka 1 je bila se- stavljena iz agentov, za katere so sami organizatorji in voditelji predvidevali, da jih bodo prej alf slej polovili, morda že v prvih urah vojne. Šele takrat — po pričetku vojne — pa naj hi sto- pila v akcijo mreža številka 2 Buchs je računal, da bo na t način prevaril angleško protiol^ veščevalno službo, katere vod't" Ij- ne boio im^Ii Tti poirn. rf ona sploh obstaja, ampak bode mislili, da so polovili in likvidi- rali vso nemške agente, ko bodo uničili mrežo številka 1... PRVI »TURISTI« PRIHAJAJO Mrežo številka 1 so potemta- kem sestavljali manj važni agen- ti, ki so jih njihovi nadrejeni tako in tako bili pripravljeni žrtvovati. Te ljudi so poslali v Anglijo z nalogo, da zberejo vse podrobne zemljepisne karte posa- meznih krajev Angleške, posebno južnega dela, da fotografirajo različne vojaške in industrijske objeI