Ljubljansko 
barje 
»spomenik«
V prostorih občine Vič-Rudnik iz Vrhnike je razgr-njeno gradivo odloka o razgtasitvi posameznih delov »Ljubljanskega barja« za naravno znamenitost, kultur-ni in zgodovinski spomenik.
Iz skice Ljubljane in Vrhnike se jasno razvidi. da je Ljubljansko barje neposredni sestavni del Ljubljane oziroma občjne Vrhnika in občine Vič-Rudnik.
Na območju občine Vrhnika, predvsem pa na ob-močju občine Vič-Rudnik, smo začeli v zadnjem ob-dobju Barje urbanizirati v takSnem obsegu, ki grozi po mnenju »Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine« nepopravljivo škodo edinstvenemu barju v tem predelu Evrope.
V  osnutku odloka, ki ima 15 členov je podrobno prikazana smisel in obrazložitev zakaj naj se Ljubljan-sko barje skoraj v celoti preglasi za »arheološki spome-nik« s točno odrejenimi varstvenimi režimi in z jasno omejenimi   območja   bodofega   »naravnega   spome-nika«.
Ker bodo interesenti in neposredni prebivalci ter lastniki posameznih delov Barja, obeh občin, v eni ali drugi obliki, pri nadaljnjem obdelovanju zemljišč na Barju prizadeti, je pričakovati, da bodo sami, ali v skupnosti proučili osnutek odloka in pravočasno dostavili svoje pripombe.
Odlok bo bistveno vplival na vse nadaljnje odločitve obeh občin, kakor tudi mesta in republike, ki bodo morale ob vseh nadaljnjih posegih na območju Ljub-ljanskega barja odlok upoštevati.
Ne prezrimo dejstva, da so se ne glede na odlok posamezni interesi organov in ustanov, ki se fizično ukvarjajo z oblikovanjem ali vzdrževanjem objektov na Barju, že sedaj križajo oz. nasprolujejo. Cestarji naj bi že sedaj gradili nove ali slare ceste kot pomole na morju čemer pa vodarji odloino nasprotujejo. Oni se resno bojijo, da bi s cestami ob poplavah ojezerili posamezne površine Barja. Cestarji pa hočejo imeti ceste ob poplavah vedno na suhem. Lastniki obdeio-valnih površin trajno zahtevajo, da se vse glavne od-vodne jarke poglablja in čisti, da tako voda ob popla-vah iz njih takoj odteče, toda istočasno pa prezrejo dejstvo, da se ob takSnem postopanju ob vseh poglob-ljenih jarkih talna voda iz prerezane šote in polžarice izcedi, kar povzroča nadaljnje posedanje njiv in travni-kov ter objektov. Vsem je znano, da agronomi zahte-vajo, da je na vseh obdelovalnih površinah na Barju čim bolj enaka visoka talna voda in da se parcelne in tudi melioracijske jarke ne sme bistveno poglabljati.
Ljubljansko barje je tudi velika akumulacija (jezero) vode, da se ona na Barju nekaj časa zadrži in tako počasneje odteče v Savo. Ne prezrimo dejstva, da je po izjavah tovariša ing. Hafferja, o poplavah na Barju sedemkrat večja količina vode kakor pa je ob normal-nem stanju. Obstajajo fotografije, kjer je vidno jezero ob Rudnika pod Golovcem pa tja do Vrhnike. Le v kolikor bomo odlok spoStovali in borao ohranili v odloku občrtane površine, se bo prizadeto zemljišče osuSilo in posedlo, s tem pa izgubilo vse lastnosti nižinskega visokega Barja.
Pri nadaljnjem obravnavanju Barja moramo upošte-vati dejstvo, da se celotno Barje kot zemeljska skorja neprestano poseda, da to posedanje stanovanjskih in drugih objektov ter večncga tresenja zemlje ob vseh ceslah, kjer vozijo tovornjaki in avtobusi. Tako so strokovnjaki ugotovili, da znaša letni posedek od štiri do dvanajst milimetrov. To potrjuje tudi dejstvo, da sedaj posamezne, že od nekdaj najnižje površine Barja že ob manjšem deževju zalije voda. Vsekakor moramo vzeti na znanje, da zajema odlok zelo velike povriine
Barja tako rekoč od Lavrice, Babne gorice, Iga tja do Viča, Bevk in Vrhnike. Vse izgleda, da same Ižce sploh ne bomo smeli obsekovati, ne glede na že zelo stisnjeni pretoini profil struge, da je zaradi nasipavanja, pose-danja in interesov posameznikov vprašljiva predlagana pozidava Ilovice, da bo treba iskati za letališče novo lokacijo, da se ne priporoča gradnja nadaljnjih naselij (irnih in zakonitih) na samem Barju, ker povzročajo gradnja cest in komunalnih napeljav z vsem spremljajo-
čim ropotom, kar plaši živalske vrste in zastruplja. itd. Za vse objekte na Barju je že izglasovan moratorij, dokler se ponovno še bolj temeljito ne prouči utemelje-nost posamezne gradnje. Vse črne gradnje pa se že pospešeno ruši. Pri doslednem upoštevanju odloka, da bo ta bistveno vplival na sam bodoči razvoj Ljubljane in da bo celo nov center južno od avtoceste potrebo po odgovornosti proučil v mestu in republiki. Še zmotno strožji pa bodo morali biti predpisi dq črnih gradenj na
Barju, ki nam ne glede na odlok povzročajo gradnje velikih, do celo nemogočih in dragih komunalnih ob-jektov v breme vse družbe Ljubljane.
Vsekakor pa bodo bistvene omejitve gradnje na ijubljanskem Baiju še bolj poživile gradnje na sever-nem zelenem posavju. Ker jc pa tudi lo vprašljivo, bo res Ireba v smislii obraziožitTe v odloku sam odlok ali pa posledice odloka še lemeljilo in vscstnuisko pro-»čiti-                                                    CIRIL STANIČ