„Panica" izhaja vsak petek na celi poli ¡n velja po pošli za «-elo leto 4 gl. 2(» kr . za pol leta 2 tri. 2<» kr.. /a .'-etert let* 1 tri. 2« kr. V tisbarniei sprejemana za celo letu 3 0 kr.. ako zadene na ta .lan praznik izid* „Dani« *4- dan poprej. Tečaj XLIV. V Ljubljani, 29. travna 1891. List 22. NEOMYSTAE. Da Foederis. «In saepe multis, 1 nfje < i leo mori tu ra membra. Ite et vos in vim-am incam. iMaltli. 20. 7.i I. care frater, vinea te mane Electa sancti numinis, impigre Ksto colonus, sunt labori Deliciae, decus atque lucra. Auctore Christo vivimus, in cruce I "na salutem quaerimus. hanc trabem Oui spernit. absorbetur undis, Haec populo veneranda prode. Vexilla, rident haec fatui. manus Adstringe ligno fortius, en pati Est dulce tironi. qui acerba Fata boni recolit magistri, Gallos profanae vi sapientiae Actos memento, flumina sanguinis Ivere, solemni triumpho Innumeri cecidere fratres. O pugna felix. verba movent, trahunt Exempla, certa frater amabilis. Vexilla non tolluntur haecce, Terga dabunt pavidae phalanges. Aurora surgit. nola ciet sonos: Accede sacris pervigil aedibus, Oblatus Agnus promsit aurum, Quo redimi soboles catenis. Innexa posset: nunc manibus tuis Oblatus idem continuo preces Effundit ad coelos, ut auro Hoc redimi tenebrosa poscat. Natis parentur balnea, vinculis Captum secundis eripe, fercula Défende ritus. et benedie tuis. Sponsae potent i muñera non negat Di vi nus Agnus, semper orci Sacra manus nocumenta pellit. Extolle numen laudibus, ul>eres Persolve grates, crimina lacrymis Deterge plebis, tende palmas, Mente pia meditare coelum. llaec sacra pra« stant otia milli«>s Nugis profanis. en pedibus pr«?munt. Lapsura. quos aeterna mulcent, Est precibus comes alma fusis Annexa virtus, ecce virum decet. Quae grande dudum nomen habet viri; Die. quando sanabuntur aegri. Si medici vitio laborent Omnes eodem? Num glacies alit Concreta Hainmas? An Boreae rosas Sparsêre molles? Sit tuorum Cara sa lus. rude vulgus una Vita tninistri saepe tidem probat. Tarde resurgunt strata celerrime! Es pastor, et praedam luporum Pastor ovem repetet supremus. Sunt caritati fulcra seientiae: Si pnuca scimus (crede), licet diu Libris vacemus, qua laboret Stultitia piger? An sagittae Ictum retundat. rjui elypeo caret? Turbae se«iuenti dux praeeat viae Ignarus? Huic nostrae palaestrae Est sua laus. simul ampia merces. O totus uni vi ve gregi tuo! Kst haec voluptas. cui chelyn imparem Novi canendae... tunc. sacerdos. Oontinuo tibi vivis uni. .los. Schneider. praep. Tergest. Cvetice iz verta sv. Alojzija. Dne '21. rožnika «junija bo minulo tristo let. od kar ie umeri angeljski mladeneč. sv. Alojzij. Po vsem svetu se delajo priprave, kako bi iepše in z večjo koristp obhajali to imenitno tristoletnico. Zato sem natergal. tudi jaz nekaj cvetic na vertu sv. Alojzija. Drugod jih najdete povite v šopke ali v venec: jaz jih sam nisem povil. podajam jih posamezne. Naredite ž njimi, kar hočete. Postavite jih lahko na okus. da jih gledate, kedar se vam zdi: duhate. če vam je po volji, ali na svoj vert vsadite. — in tega bom najbolj vesel. 1. K e r š č a n s k i s t a r i š i. Očetu sv. Alojzija je bilo ime Ferdinand <>oncaga. Hil je imeniten grajščak. ki je opravljal važne deržavne službe: pa tudi dober kristjan. V kljub mnogim opravilom hodil je vsak mesec k spovedi. Slabost njegova je bila. da je preveč rad igral. Napravljalo je to poznejši čas sv. Alojziju britke skerbi. — Mati. Marta po imenu, je bila izgled kerščanske matere. Bila je velika dobrotnica revežem. Po rojstvu sv. Alojzija je bilo njeno življenje v nevarnosti. Zaobljubila se je. da hoče iti na božjo pot v Loreto. ako jo llog ohrani. Bila je uslišana. Novorojenčku naredila je najprej križ na čelu. V že takrat se je namenila. da bo popolnoma Bogu posvetila to svoje dete. Kaj bo iz tega otroka? Mati je pridno učila malega Lojzeta delati križ. nuditi oče naš itd., posebno pa, da je izgovarjal presveti imeni Jezus in Marija. Jabelko ne pade daleč od drevesa. Se kot otročiček je sv. Alojzij večkrat pokleknil v kak skriven kot, sklenil ročici in nudil. — < e je videl berača, tekel je takoj prosit zanj. da so mu kaj dali vbogajme. Vsa družina je fantka silno rada imela. V že takrat imenovali so ga ..angeljčka". «>. Slaba druščina. Mati je koj sperva mislila na to, da bi njen sinek s časom stopil v kak samostan. Zato je bilo njeno največje veselje, da je bil Alojzij tako pobožen. — Oče pa je bil vojak, in je hotel tudi iz sina zrediti čverstega vojaka. Kupi mu torej sabljieo. vojaško kapo. in ga vzame saboj v vojno šotorišče. da bi se privadil hrupnemu vojaškemu življenju. Deček je bil jako živ in vojaki so imeli veselje z mladim stotnikom. Alojzij je hotel berž vse videti. Knkrat uzame možaku skrivaj nekaj smodnika. Trno nabije „kanon", udari... za genu i — vojaki po koncu. Kaj je bilo? Top bi bil kmalu malega strelca poterl. Oče so bili, hudi. — Pri vajah je pa tudi slišal marsikako besedo, ki ni bila prava, dasiravno še ni vedel kaj to ali uno pomeni. Sreča za Alojzija, da tukaj ni dolgo časa ostal. Njegovi največji grehi so bili. kar je pri vojacih napačnega storil. 4. Tega ne...! Prišel je domu: Mati sliši, kaj govori deček in ostro ga pograja: ..tega ne...a, Pomagalo je! Pozneje je večkrat objokoval te svoje mladostne pogreške. Bog ga kliče... Kakošen je bil sv. Alojzij, ko je bil sedem let star? Vsak dan je stregel pri sv. maši, molil je veliko in nikdar ni molitve opustil. Klečal je vselej na golih tleli, klopice ni maral. Ko je jednoč bil dobil merzlieo, je bil prav slaboten, pa svoje pobožnosti vendar ni nikdar opustil. Pomagala mu je dekla, da se je deržal po koncu, li-id se je pogovarjal z materjo o svetih rečeh. S o 1 a r č ek . Oče da Alojzija v Florenco v šolo. Oosposki otroci so morali imeti v tistih časih vedna raz-veseljevanja. Sv. Alojzij za take stvari ni dosti maral. Jednoč ste ga obiskali dve princesinji. Priredili ste ples, pa sv. Alojzij se ga ni hotel vdeležiti. „daz bom raji delal altarčke" — rekel je — in odtegnil se je druščini: šel je molit. V šoli je bil marljiv. Pridno se učimo in molimo" — pravi v nekem pismu, ki ga je pisal svojemu očetu. 7. Dolga spoved. Kako resnih misli je bil že takrat mali Alojzij, spoznamo iz tega, da je še nežen otrok opravil pervo veliko spoved. Hotel se je spovedati vseh grehov celega svojega življenja. Kesanje zarad grehov ga je tedaj toliko prevzelo, da je omedlel pri spovedniei: domu so ga prinesli. Pri tej spovedi je naredil sklep: 1. raji umreti, kakor podati se v kako nevarno grešno priložnost, 2. strogo paziti na-se, kaj bo mislil, delal ali govoril. Tudi Alojzij ni bil brez skušnjav. Posebni) ga je bodlo to. da je nagnjen k jezi in nepo-terpežljivosti. Premišljeval je mnogo o tem, kako gerdi so ti pregreški za kristjana. Ravno tako se je prizadeval, da bi nikdar in nikoli nobenega ne razžalil. Igre ni od tistega časa nobene več pogledal. 8. Angel j miru. S takim premagovanjem je Alojzij dosegel čudovito ljubezen do bližnjega. Svojim predstojnikom je bil iz serca vdan. s posli ravnal je previdno in milo; niti zapovedovati njim ni hotel, dasiravno je imel za to pravico, marveč je le rekel, ko bi hoteli to ali uno storiti. Kjer je bil prepir, skušal je zmeraj gladiti, da je nasprotje minilo. Povsod so ga vsi spoštovali in vsi ljubili: sej tudi on je vse ljubil. Enkrat je dobil v roke knjižico, v kateri je bila opisana lepa molitev rožnega venca. Bral jo je z veseljem. Pripomoglo je to veliko, da je tem raji nudil rožni venec in tem bolj ljubil Marijo. (Dalje 11 asi.) Modroversko kermilo zdrave omike. (Dalje.) IV. Poglavje. O r a z o d e n j i. Videli smo iz dosedanjega, kako strašno da zabrede oni, kterega samo um vodi. V naj groz-nejše zmote ga pripravi, tako, da strinja presveto s pregerdim. Edini judje, razsvetljeni po razodetji. so se ovarovali občne pogube. Kaj sklepamo iz te strašne pogreznjenosti in prikazni! Razvidno je brez dolgega modrovanja, da je razodenja neogibno treba. 11. Potrebo razodenja so čutili tudi pogani. Naj-veči njihovih modrijanov — Sokrat — premišljuje umore zmote v veri in obnaši in spoznava, da se čsoveški rod ne more rešiti teh zablod, ako ne pride dobroti ji vo bit je iz nebes in ga ne raz-sveti s svitlobo božje luči. „Čakati moramo tedaj, dokler nekdo ne pride in nas ne poduči, kako se nam je prav obnašati do bogov (reci: Boga) in do ljudi. Alcibijad: Kedaj pa pride? prerad bi ga videl, kdo si bode. Sokrat: Prav bo za te skerbel. Alcib. Naj mi odpravi temo, ali kar druzega hoče. Rad vse storim, kar mi reče, da se le poboljšam. Platon Alcib. 2."i. I'm sam s svojimi dvomi in ugihi nam daje toraj čutiti potrebo razodenja. 12. Bavle glasoviti Bavle. čigar razumnost ne-verci vedno hvalisajo. priznava sam. da je um preslab in nezmožen, da bi človeku razjasnil njegove dolžnosti, ter sklepa iz tega na potrebo druzega svetila. „I'm. pravi, je razdira ver. pa ne podpiravec. kajti le dvomiti vê in se sukati na desno in na levo. da pravde ni konca, ter razgrinja tako človeštvu svojo otemnelost in nezmožnost. pa potrebo druzega razodenja, t. j. onega v sv. pismu... Preneumno je modrovati zoper p ri god k e : in niodrijanstvu ne gre pravica, da bi sodilo keršcansko ven». Ali ni ravno to očitno iz življenja in djanja sedanjih liberalcev, kteri delajo le po svojem umu in ne po veri. O kako napačno in vertoglavo je njih poče-njanje ! Ki. Morebiti pa. da so zasledili naši novejši moderci po smerti svojega otca Bavla kako svitlobo, ktera kaže. da se razodenje lahko pogreša: kajti sihdob. hvala rodovitosti našega stoletja, se govori le o napredkih človeškega uma? Ako paziš na krič teh modrijanov in naprejcev, je podoba, da se svet ravno levi otroštva in otresuje vražnih predsodov. vcepljenih mu po babicah in dojkah? Poglejmo torej v sedanje knjige: pa kaj vidimo? množino zopernikov. kteri se hočeš nočeš neprenehoma prepirajo zastran reči, ki so za človeka naj važnejše".) 1.) Vidimo, da so si naskriž glede Boga. Kni, trapani po Demokritu. Kpikurjii. Lukreciju in Spinozu, terdijo da je vse sama snova, in da tedaj tudi Bog ni nič različnega od sveta. To so tvarinarji. Takšni so: Lamenais. (¿ioherti, Schlei-ermacher, Kielite, St helling, Hegel idr. Drujri. prepričani, da snova ne more misliti, priznavajo, da je Bog duh ; pak so si spet navskriž glede njegovih lastnosti. Neki. namreč božniki ideisti tajijo božjo previdnost, češ. da se božanstvo na peča s tukajšnimi „malenkostmi*4. Zgoli verto-glavci! i Dal je nasi.) *) Ncoessarium esse ijjitur «'Xs|>o<-tare. doiur «juis du.it. i|UO aninio ot orga «loos ot erjra homines es»e «»|»ort«at. \|r. Quand«) voro tenipus illud erit. Sorrates? ot «|iiis illud d ost? lubentissime enim viderem hum- lioininom. <|iiisiiam i|»e >it. Soer. Hic illo ost nimirum. <|tti «le to rti rani «.'«nit. Al«-. A utirat sivo caligincm. sivo quid aliml v«duorit; ita onim me rompar.ivi. ut nihil eorum. «|nao illo iniporaverit. suhtortu^iam. <|iiiruiih|iio tanilom fucrit vir illo. dunimo«!» melinr sini evasurus. I Mat Alc. 2. *) Dans los Notes du dictionnaire «le Bavle. t. h. Spovedna skrivnost. Pred nekterimi leti je 1 >i 1 v Parizu neki duhoven po noči poklican k umirajočemu. Stopil je v širok voz in našel v njem dva človeka, ki sta bila ošemljena iz zakritima obrazoma) in sta tudi njemu neutegoma oči zavezala. Voz jih je vlekel v oddaljen mestni oddelek, l am je ostal voz pred neko hišo. našemljena sta nato mašilika peljala dvojne stopnice nakviško in potem skoz več sob v stanovanje, v ktcrem je res bolnik ležal, in tega je spovedal. Potem so duhovna zopet peljali doli in v neko klet. kjer sta mu ošemljena človeka nastavila revolver na persi in sta zahtevala, da naj kar precej pove. kaj se mu je bolnik spovedoval: ako ne. bo ustreljen. Mirno odgovori mašnik. naj se mu da dve minuti časa. da dušo Bogu priporoči: potem pa je voljan umreti: nikoli pa ne bode ne ene besede iz spovedi izdal. Nato sta neznana človeka povedala vrednemu mašniku. da sta se hotla le prepričati, če se ne bode izdalo kaj tega, kar se je umirajoči spovedoval: tega sta zdaj prepričana. Potem sta duhovna zopet odpravila v njegovo stanovanje. — .Morebiti te verstice pridejo komu pred oči, ki ni velikonočne spovedi opravil: naj mu bo ta dogodba spodbudek. da opravi in popravi, kar je zamudil. Kako blaga in častitljiva pa je vera, ki to zapoveduje, naj ti pojasni naslednja do-godbica. Frančišek Lotrinški. vojvod z Guise-a, je bil zmagal Kalvinarje pri Dreux-u (r. Drez-u) in oblegal jih je v Uouen-u ir. Uuvang-u). Med obleganjem so zasačili nekega tujca in so ga pripeljali pred vojvodo kot ogleduha. Bil pa je še nekaj hujšega: po dolgem izpraševanji je namreč spoznal in povedal, tla je hotel vojvoda umoriti. „Kaj pa sem ti hudega storil, da mi po življenji strežeš?44 ga vpraša vojvod. „Nič ne4*, odgovori kalvinar. hotel sem Vas le zato ubiti, ker ste narhujši sovražnik naše vereu. Plemeniti vojvod pa mu od ver ne: „Ako tebi tvoja ver* dovoli, mene ubiti, pa meni moja vera zapoveduje, ti odpustiti: zdaj pa sam sodi, ktera je boljša vera!44 Tako je govoril in poslal zagrizenega kal-vinarja nazaj v terdnjavo sovražnikov. Da spoved, o kteri je bila beseda v pervi dogodbi, ni kaj tako težavnega, kaže pa dogodba. ki jo je doživel v Ameriki mož, kteri je svoje dni nekaj časa tudi v Ljubljani študiral in je Slovencem precej dobro znan, saj po imenu, nam- reč P. Veninger. ki je pred nekterimi leti umeri v Ameriki. — Bog mu daj večni mir! Kden Francozov v Ameriki je bil hudo bolan. Ta mož, če tudi že star, ni bil še nikoli pri spovedi, ker je mislil, da to bi mu tako nič ne pomagalo, češ. da ni zmožen obuditi obžalovanja čez storjene grehe. Prišel sem k njemu, pravi č. g. Veninger, in začel sem ga spovedo-vati. da se sam tega ni spazil. Skušnja me je namreč že poprej večkrat učila, da taki ljudje, ki še nikoli niso spovedovali, si o spovedi mislijo. da to je nemogoče. Pri tacih je najboljše precej jih zadeti spraševati, ako je duhoven sam z njimi. Navadno namreč imajo že veliko let močno gnanje v sereu spovedati se, in ko duhoven stiska gnoj iz njihovih ules, se čutijo močno zlajšane. Odgovarjajo tudi v pogovoru navadno tako dobro, kakor v spovednici. in začudijo se. ako se jim reče neprevidoma: No vidite, zdaj ste se spovedali. Pokleknite, Vam bom dal odvezo!" Kadar pokleknejo, je še zmiraj prilika več občutljivih vprašanj dopolniti, da je spoved cela in da obudi spovedenec obžalovanje. Ko sem se dogovoril s tem starim Francozom. ki je bil v postelji, sem vzel v roko križ in sem ga spomnil, kaj je zanj Kristus storil in kako dolgo je nanj čakal, da ga poslednjič danes more objeti ko rešeno dušo. Zdaj neprevidoma se bolnik ozre na-me in na križ, ter kliče; „Moj Bog moj Bog, kaj je to. kaj čutim? Sej to je obžalovanje (kesanje)! Sveti Bog, čudež!44 Tu so ga oblile perve solze kesanja čez «iN let. Gotovo, če kterikrat, v takem primčrljeju mašnik z zaupnostjo govori besede: „Odvezem te od tvojih grehov44. — Kmali potem je umeri. Pompeji nekdaj in sedaj. Spisal Janez Bile. (Dalje.) XIV. !>evetdiieviiica na rast N se začele s>. maše na vsili oltarjih, in so se verstile skoro d«» poldne Med slovesnim «s. opravilom v juto» bila je slovenska pridiga. Med sl«»v« sn»> sv. maš»», ktero s«, pervi dan prevzvišeni senjsko-niodruski hiskop opravljali, so po evangeliju pridigovali v č Pater Avguštin, provincijal kapucinski, v hervaškein j v.iku prav živo. temeljito podučljivo in ginljivo o zg« m lovi ni sv hišici* in Ter sata. Glavno službo Božjo II. majnika. (»ontitikalno sv. mašo. so opravljali infulirani kanonik in prost g. Bedini (kakor je bilo že povedan«o. Pervi dan d«»šla je bila p«»poldne procesija iz mesta Itake. iz župnijske cerkve sv. Vida, a danes došla je procesija iz neke hervaško-primorske župnije. Danes pri veliki službi Božji ni bila polna cerkev: popoldne jih bode pa še manj, tudi tretji dan bode dosti prostora. Danes se namesto včeraj, ker je bila n«idelja. čitala sv. maša o Materi Božji za praznik prenesenja sv. Marijine hišice na Tersat; kajti v senjski biskopiji se vsako leto 10. majnika ta spomin obhaja in toraj sv. maša o prenesenji opravlja. Ogerske deržavne železnice ravnateljstvo je že prej jako znižano ceno za ti» slavnost še več znižalo — tje blizo do Kari ovca; toraj naši Slovenci ob oni hervaški deželni meji se j«» morejo poslužiti; in ta tako znižana cena je vsaki dan veljala od D. do 12. majnika, — tako je za romarje in pobožnost prav in zložno — vse bolj kakor tisti „seperatzug-; no, tudi tak posebni vlak jo prav: *oda mora za popotnike — ali romarje tudi posebni dan in posebno opravilo — samo za nje do ločeno in vravnano biti o takovih izvnnrednih okoliščinah. Še marsikaj bi se smelo opomniti za popolno dobro vravnavo taeih slovesnost; pa to bodi zadosti za zdaj. Vse naj bo Bogu in Mariji na čast in v zveliča nje varnih romarjev. Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. (Nova papeževa en cikli ka in m«-dnarodni so c ij a 1 i z e m.) Časniki zdaj prinašajo okrožnico Leona XIII „o delavskem vprašanji14, ta ie najdaljši pa tudi naj važniši in naj tehtniši eneiklika sedanjega namestnika Kristusovega. Vse obravnave se sučejo o osebnem posestvu in o družini. o čemur ravno je dan danes največi šum. Reč je tako tehtna in ob enem tako zamotana, da je neogibno potrebno temeljne in postavne nauke med-družbinskega reda z vso določnostjo na novo pre-tolmačiti. neoveržljivo vterditi., tako, da jih slehern umeva. Komu drugemu, kakor papežu, očetu vsega kerščanstva. to pristuje in kdo drugi ima k temn zmožnost V To svet tudi spozna in pričakuje od raz-svitljenega papeža, ki je zarad svoje velike učenosti že prej bil napovedan kot „Luč z nebes-4, — Lumen d«4 ene I o | - Jud in pogan, se ve, tudi temu ugovarja, kakor so ugovarjali Jezusu samemu in so njegove vernike psovali s krivo verstvom (secta). Pa s tem ne bodo nič opravili; Cerkev je in ostane steber in studenec resnice in le v njenih naukih je zdravilo tudi za rane sedanjega bolnega sveta. o tem času pa je prišla na svitlo še tudi sedanji dobi prav premerna brošura „Der interna-tionale Socialismus" von l s s> r> bis is no v on L \Vinterer. ki prav dobro pojasnuje delavsko gibanje po Evropi in Ameriki, počenjanje 1. maj-nika l^oo. in namene rudečkarskih prekucuhov (anarhistov» Poslednič še odgovarja na vprašanji „Kam s tem pridemoin: ..Kaj naj se zgodi?" Ko tedaj bodo mnogi prebirali in študirali pre-izverstno Leonovo en«-ikiiko o delavskem vprašanji, jim utegne vštric prav dobro služiti tudi ravno o-menjena knjižica s stranmi o mednarodnem so-cijalizmu. — 0 tej priliki bodi zopet priporočena silo važna in p« »trebna .okrožnica Leona XIII o naj teh t niši h dolžnostih kerščanskih der-ža vi j a nov. < V Katol. bukvami). Take nauke je treba čit.ati in zopet citati. Pes-pot o vanje z .luj?a skoz Slovenijo v Rini. i I»aii.-. i V baziliki sv. Nikolaja Tol. je vstanovljena družbena bratovščina sv. Nikolaja Tolentina za duše v vicah. Bila sva pri slovesni konventuvalni sv. maši v baziliki. med kojo so redovniki lepo koralno peli. Ljudstvo verno, osobito Napolitanci, vedno dohajajo v to veliko in milostno svetišče; najbolj pa I o. septembra in vso osmino; kajti praznuje se god sv. Nikolaja, nedeljo v osmini, pervi po prazniku svetnika, so popolni odpustki. „Toties quoties". ko-likorkrat — tolikokrat, kedo skesano spovedan in postavno odvezan. vredno obhajan obiše omenjeno b.iziliko. zadobi vselej popolni odpustke za duše v vicah, ktere zamore za nje v priprošnjo Bogu darovati. Časti vreden redovnik avguštinec in ravnatelj omenjene družbe, mi je med mnogim drugim povedal tudi naslednje: Že mnogokrat, tudi v sedanjih letih, ko je kolera razsajala in morila ljudstvo v Italiji, jo v mesto Tolentino in okolico ni bilo: ker seje ljudstvo skesano in zaupljivo zateklo k sv. Nikolaju Tolentinu Šla sva v gostilno jest in pit; vse sva dobila prav dobro in jako po nizki ceni; čast poštenim To-lentincem. Gerdo, gerdo in nečastno za deželo je. kjer ljudje tujce za denar žalijo! Fej jih bodi. kteri tako delajo! Ali še in še sem tekel v ljubljeno in milostno svetišče, veliko in mnogo priporočal in prosil milega in čudodelnega prijatelja in ljubljenca Božjega. sv. Nikolaja Tol. Osobito sem mu priporočal mnoge uboge duše v vicah, kterih velik pomočnik in zagovornik je on pri Bogu. Škoda, da naše vemo slavensko ljudstvo skoro še pozna ne tega velikega svetnika in pomočnika živih v telesu na zemlji in onih. kterih duše so teles ločene in se nahajajo v terpljenju čistilišča. Mesto Tolentino stoji v lepi okolici na zahodnji strani dolge in precej široke ravnice, in je prav prijazno in čedno mesto. Obiskala sva še stolno tolentinsko cerkev, ki stoji na vzhodnji strani mesta prosto na lepem tergu. P rezala sva jo dalje po lepi ravnici med drevoredi proti vzhodu, uro in pol hoda. Tu se zavije cesta na severo-vzhod. Prešla sva ravnico in začela polagoma iti na prijetne lepo obdelane griče. Cesta, jako lepa, vodi med krasnimi vertovi po berdih nad potjo in pod cesto. Izdeluje se železna cesta iz Lorete v Tolentino in dalje. Pred nama na krasno obdelanem hribu stoji veliko mesto Mačerata. Tovariš je počival in se krepčal pred vhodom v mesto, jaz sem pa šel v lepo mesto, ki stoji ob verhu podolgovatega, precej visocega hriba. Obiskal sem krasno stolno cerkev in bil v nji pri slovesnem blagoslovu z Najsvetejšim Potem šel sem na tergu pred stoljno cerkevjo v kroglo svetišče z lepo kupolo. V tem svetišču se osobito časti presv. Trojica. Okolo svetišča je lepo hodišče s čudovito umetnim in pretresljivim sv. kri-ževim potom; za tem pa. še druge ginlj i ve predstave iz britkega terpijenja Kristusovega in žalostne Božj" Matere; vse je pomenljivo in umotvorno rezbarsko delo Osobito ginilo me je. ker sem vidil mestne in kmetijske mladenče v naj lepših letih, ki so spodbudno svetišče in britke, žalostne, a silo koristne predstave obiskovali in na obeh kolenih kleč»' pobožno molili. Prav je, dragi mladenči! Le glejte in premišljujte britko terpljenje Gospoda našega Jezusa Kristusa in žalosti Device Marije, Božje in naše Matere; s tem si sprosite pomoč v svojih lepih, a silo pogubljivih in nevarnostnih letih. — Na ta način pristudil vam se bode greh. — Zanetila se in vspla mentila bode vam v sercih ljubezen do Jezusa in Marije, do kerščanskega krepostnega življenja. Blagor vam, ako bodete se bojevali serčno in stanovitno zoper spačeni svet, zoper poželjivost grešno telesno in zoper oholega satana. Krono slavno in vekovito. vam že pripravljata kralj in kraljica nebeška, Jezus in Marija. Kaj pa vi, predragi slovenski mladenči ? Bi li vi ne hoteli take krone? Vedite, da poštenv kerščanski mladenči v Italiji imajo mnogo večji za. peljivosti, hujši nevarnosti, obilnije kužne prilike, kakor vi na Slovenskem. Ali oni se obvarujejo. — Povedal sem že, kje in pri kom pomoči iščejo. — Storite. tudi vi enako, preljubi! (Dalje nasl.) Razgled po svetu. Sedinjena Italija. Ko je bil papež svojega posestva oropan, so bili tudi prostomišljaki s tem zadovoljni. češ. s tem bo ustreženo laški narodnosti, ker bo Italija zedinjena. Previdni možje so pa precej spoznali, da ta strahovit rop je za Italijane naj veči nesreča, in napovedovali so tudi. da sploh ne bo miru v Evropi, dokler bo papež jetnik. Od tistega časa. od 1 1870. so se kar verstile silovite nesreče v tej poprej tako srečni deželi. Nasledovale so po-vodnji. potresi, kužne bolezni, tatvine in ropi, ne le premoženja, ampak tudi ugrabljanje bogatinov samih, ktere morajo družine z velikanskimi zneski denara odkupovati od tolovajev, „brigantov" in druge nesreče. Raznotere reve in bridkosti nastajajo tolike, da vsak. kdor ima um in oči. mora spoznati, da tukaj se maščuje višji moč zarad tolikih krivic, ki so se godile in se še godijo I)eržavno gospodarstvo, kakor „Vaterland* s številkami dokazuje, gre vedno huje navzdol, pritiska se z davki ubogo ljudstvo, pa z vsem tem ni nič pomaga no. Najhujše se godi, kakim 500.000 nekacih sramožljivih revežev vsih stanov in pa 4 do 5 milijonov delavcev, po mestih ki nimajo druzega kakor vsak dve roki, s kterima bi moral sleherni vsak dan zaslužiti, kar je njemu in družini treba za živež, obleko, stanovanje itd. Ljudstvu po deželi se komaj godi kaj bolje. Za „pellagra" (boleznijo vsled stradeža) terpi 500.000 oseb po Italijanskem. I. Bratovske zadeve molitvenega a p o s t o 1 j s t v a Nameni za mesec juni (rožnik), a) Glavni namen: Ljubezen k. obstoj in prospeh katoliške občine obdane od nevereev. 10. S. Marjeta. Škotsko. OUi^n«- gosp«'-. Popolnoma zapuščene vdove. Mlada dekleta v nevarnosti. 1 I. S. Barnaba. Kdiimst v delu in l»»ju za dobro stvar. Ljudski uiisijmii in «luhoviie vaji-, pa njih vodniki. Telesno bolni. 12. S. «Mih t ri j. Zaničevanje svet i in njegove neči-inernosti Preniaganje genlili uapak na zuaeaju. Važne skušnje. 18 S Anton P a d u v a u s k i. Vstavi sv. Fiam-iška. Pridigarji, spovedniki in dušni vodniki. Zadeve več ledov. .14 S. Mazili j. Sv. Orkev na .lutrovi-ni. Sv. veda. Hud* skušani in nestanovitni. 15. S Vid. ««ga na zemlji v svojem presv. Sercu in ga še zdaj hvališ brez konca v zakramentu sv. Rešnjega Telesa po vsem svetu, in v posnemanje presv. Serca brezmadežne De vire Marije Tebi darujem danes vsak trenotek. vs»- svoje namene in misli, vse čutila in želje, vsa dela in besede. (100 dni odpustka enkrat na dan. Li-on XIII 1ss.">.( Posebno pa ti jih darujem za ljubezen do križa, kakor tudi za vse zadeve, ki so priporočene udom molitvenega apostoljstva v tem mescu in današnji dan. 0 sladko Serce mojega Jezusa, daj. da te vedno bolj ljubim. Amen. (Vsakrat 300 dni odpustka iu če s.-vsak dan moli, enkrat v mescu popolni odpustek. Pij IX. 20. nov. i s?l» j Sladko serce Marijino, bodi moje rešenje. (Vsakrat 800 dni odpustka. Pij IX 1852.1 Sv. Jožef, prijatelj najsvetejšega Serca. prosi za nas. (100 dni odpustka enkrat na dan. Pij IX ISTl.i Sv. nadangelj Mihael, sv. Bonifacij, zvel. Peter Kancij. prosite za nas! II Bratovske zadeve N. lj Gospč presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: Na uiilostljive priprošnje N. lj. (i presv. Jezusovega Serca, sv. Jožeta, sv. Nikolaja, ss. Ilermagora iu FortunaU. naših angeljev varhov in vsili naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore iu samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje iu vse nečistosti, sovraštva prekliujevanja in vse pošastne pregrehe iu velike nesreče. — Odvernjeiije neke neljube zadeve. — Nastopen mašuik, da bi mogel postati dober duhovni pastir. — I »«dan g duhovni pastirza zdravje, če je H volja. — ha bi B«»«r na priprošujo N. lj. Gospe dodelil vgoduo vreme. — Presen-no s«- priporočaj» v molitev bratom in sestram naše ljube tisoč prebivalcev. Po jeziku so Poljaki. Rusini. Nemci. Rumunci in Armenci. Katoliška družba ima prihodnji torek, 2 junija, letos pervikrat na Rožniku zjutraj ob petih sveto mašo za žive in mertve svoje ude z navadnim darovanjem za uboge iz Vincencijeve družbe. K obilni vdeležitvi vabi odbor kat. družbe. Briksen. 0 pomanjkanji duhovnov škofje hitijo s posvečevanjem; v Briksnu je posvečevanje novih mašnikov 24. in :»1. maja. pa 28. rožnika. V zadevi sv. Detinstva: Prihodnji četertek bo v nunski cerkvi v Ljubljani ob osmih sveta maša za rmjce deležnike sv. Detinstva. Pri tej sveti maši pričujoči deležniki prejmejo popolni odpustek pod navadnimi pogoji, ki se more tudi dušam v vieah v prid obe m i ti. Junak — begun. Časti je vreden korenjak, ki bije Kervavi boj za: „vero, dom, cesarja", Stoji kot hrast sred bojnega viharja, Ne vmakne se; on raji kri prelije. Nevreden pa, da solnce nanj posije, Nezvestež je. ki proti geslu udarja, Zneveri sam se, odpad zagovarja; Zločin je ta, je madež domovine! Slovensko geslo je n erazdel ji v o, Kdor vero psuje, doma ne varuje: Zvestobe vera je podlaga prava. *> «PntsMjubna». razun peščice drujrovercev. vsa katoliška Ljubljana se do/daj d«> tega še ni povzdignila. <"e tudi tč. oo. veliko ti i »• . Scla po»I SnmbD-gu 4'.* «ld. — J»»s»'iiiee 7 gld — St. Jakob v Ljubljani zopet lo «Id — Komenda »o g|d — Haujaloka 1 •"> »»Id. 20 kr. — Neža Stojič 12 kr. Po čč. ^ir. I ršulinareali v Ljubljani 1? «Id. i?1,, kr. — Dobrova pri Ljubljani 47. irld. — Poliea 23g:ld. 20 kr. — Stopiče 21 gld. lo kr. — št. Lambeit i» «ld. 03 kr. — Prežgani»- 10 «Id. 50 kr. — Javor S «ld. 50 kr. — Sora 10 gl«l. — St. Juri pri K ran ji 32 «Id. — Vogli»» 10 gol — Križevo pri Kostanjevi«-! 14 gld. 20 kr. — Preska S «ld. 55 kr. Z a v s t a u ovit »* v stal n e v e e j i r e z i d e n <• e č e. 0 o. Jezuitov v L i u bi j a n i m e s t o s e d a n j e g; a „ p r o-v i zor j a": 1'ršula N. 1 gld. 20 kr. — Ljubljanski «g. bogoslovij mesto nameravane slavnosti 70 «Id. Za dijaško mizo: N. N. 10 gld. — Neimen. po pu. gosp. prel. C. r»0 gld. — <". g. župnik Jan. Kapuz 2 «ld. - Ms. M. P. 20 gld. Za sv. Detinstvo: Po Barbi Lukan «» gld 30 kr. — J. K. 50 kr. — Iz Poljan po e. g. kapi. J. a. Cebašku 2» gld. 14 nI*. — Ms. M. P. 10 gld. — 0. g. Simon šmitek, kapi. v Vel. Lasičah, 0 gld. 22 kr. — (t. Kristina 1 gld. 74 kr. — Marija (iruden 1 gld. 20 kr. — l isa Kristan 4S kr. — C. g. Simon Zupan, nunski katehet v Skotji Loki, 4o gld. Za razširjanje sv. vere: Oast. g:. Simon Zupan nunski katebet v škofji Loki 40 gld. Za stradajoče italijanske r e d o v n i •• e : C g. župnik Jan. Kapuz 2 gld. Za Marijan išče: V. č. gos p. župnik Matej Tavčar 20 gld. Ms. I'. M 10 gld. Za m i si j on v M a r i an h i 11 u : Neimenovan 2 gld. — Ms. M. P. 10 «1.1 - A. M. D.