XIII. letnik. V Gorici, dne^'20. ;i|>ril;i 1005. 16. številka. i/in|i >vtk«'etr'e II HIP 5.) Česa niso že poskušali sovražniki Kristusovi, da bi Ga le mogli zmagati? Zasledovali in preganjali so Ga vedno; konečno so Ga ujeli, po krivem — proti zakonom so ga obsodili in ga križali. Grob njegov so zapečatili in obdali z vojaki, češ — mir mu bo sedaj! A vstal je! Kakor solnce njegovo telo, kakor lilija njegova obleka, svitle kakor zvezde so njegove rane, kakor biser se mu blišči v roki križ-zastava. Zmagal je lev! Radujte se! Na vse načine preganjajo Kristusovo nevesto, sv. cerkev, njeni sovražniki. Z lažjo, s sleparstvom ji skušajo škoditi; s silo, z orožjem jo napadajo in ji zadajajo rane; s satansko hudobijo jo trpinčijo. Pred sodniji stol svoje krive znanosti in vede jo postavljajo, odrekajo ji pravico obstanka; že mislijo, da so zapečatili njen grob —: »cerkve nam ni treba več vpoštevati!« A glej! Kakor jutranja zora, mlada, lepa in slavna vstane spet, in njeni sovragi se morajo čuditi njeni lepoti. Tako vstaja cerkev s svojim ženinom! Kristus zmaguje!'Zmaguje lev. LISTEK 0 smrti velikega vladike .J. Zakaj Ti moral si umreti, božanski blagovestnik nam? Ti večno moral bi živeti, na vek nenadoinestnik nam! — Zakaj ti, neizprosna smrt, slep6 od kraja vse pobiraš, in črni svoj mrtvaški prt čez blage vse in zlf; razstiraš, zakaj?!... Zanesi njim ti vsaj, ki treba nam jih vekomaj! Zakaj v temne pogrezaš grobe mož<5, ki polni so vrlin, kot one, ki so polni zlobe, noben ne diči blag jih čin ? Mar hčeš ti vse uničiti, kar svet bi moglo dičiti? Izruj plevčl, zatri osat, a pusti rasti sadež zlat, ki zemljo bo pomlajal, pomlajal in prerajal, za rodom rod naslajal. O smrt, pošast ledena ti, Tudi jaz tudi ti h Kristusu pojdimo, Kristusu priporočimo se, z Njim združimo se! On je trta — mi mladike, On glava — mi udje, On je zmagal, On zmaguje. Z njim bomo zmagali tudi mi. Kristus je vstal, aleluja; radujmo in veselimo se, saj z njim vstanemo tudi mi. Društvo „Sloga“. Slovensko narodno-politično društvo „Sloga“ je imelo svoj redni občni zbor pretekli četrtek 30. marca v prostorih „Goriške zveze“ v nlici Vettarini. Udeležba je bila z ozirom na sedanje razmere v deželi dobra, zanimanje za društvo splošno. Predsednik dr. Gregorčič je omenil v svojem nagovora, kako je začel flfžavni 7.hnr pn__dolpmn n^rtviln zopet delovati, ter je izraziF željo, naj 61 ga v tem posnemala tndi „Sloga“, ki v zadnjem časa se ni silila preveč v javnost. ■V dci^norn zboru goriikon1 se je položaj v zadnjih letih promenil v toliko da imajo Italijani zdaj vedno !1 glasovalcev, Slovenci pa 10, da so torej poslednji vedno v manjšini, qiedtem ko za ča£SH?caiiir-S£aAeft~Coroninija so si stali Ivanci [n U&lija*L»aalwwnočni, vsak 1%. venet in ^lOotlgg&vi nasproti. Edinost Hovensl "slovenskih poslancev je dandanes le moralnega pomena in bi prišla samo v slučaja abstinence v poštev. V koliko so posamezni poslanci sposobni za tako edinost, pokazali so s svojem delovanjem tadi v zadnjem zasedanja. „S 1 o g a“ je nastala v časih, ko so rodoljubi v resnici imeli ljudske koristi kje ti sreč, kje so očf? Oči ti nf, srca ti ni! Ti slepa si, si vsa koščena, brezčutna, neizprosna žena! Zobe .brezmesne nam kažoč, vsem rogaš sc, vsevničnjoč, od rojstva strašna nam grozilka, vsevgonobljalka, vsemorilka!_ In tudi zdaj slaviš ponosno Zmagoslavo, ker strla si božansko glavos češ, da si jo za. vekomaj. A nisi je! — Živi še moč, ki grobna ne požre' je noč: to vzorov svetlih je spomini ki v narod jih je zasejal, spoininj kreposti in vrlin, ki v vek nam bodo vzgled svetal, Njegovi zlati to so čini, ki v čast in rast so domovini; teh ne končaš, zlorada smrt, teh blag spomin ne bo zatrl. Tel6 umoriš pač, smrt mu ti, a v delih mož na vek živi. Ko ti pa zadnje bitje strčš, tf, vsemorilka, tudi umreš; a On nesmrten, polen slave smrt tvojo gledal bo z višave! S. Gregorčič. pred očmi, ter si je v svojih pravilih začrtala svoj program, ki obsega vse javno življenje goriških Slovencev tedanjega časa. Društva je namen varovati in braniti pravice Slovencev na Goriškem in pospeševati njim na korist vse, kar sega v njihovo narodno, družbinsko ali socljalno, gospodarsko in politiško življenje, ter delati za napredek in pravo svobodo na verski katoliški podlagi. Vršeč to svojo nalogo, je draštvo že mnogo storilo, pa'ga čaka še mnogo dela. Ustanovilo je gospodarska in izobraževalna društva, katerim je prepustilo dol svojih nalog. S-ibi je pridržalo nadzorstvo in vodstvo vsega tega delovanja ter specilHno politične stroke, kakor tudi one, za katere do zdaj ni še preskrbljeno. Nekatere njegove ust anove zašlo so- v rokah odpadnikov na kriva pota; iz gospodarskih zavodov, ki naj pospešujejo blaginjo ljudstva, postala so bančna podjetja, ki stremijo po kolikor mogoče velikem dobička v strankarske in politične namene. Trgovec in kmet plačujeta visoke obresti s pripadki, da se posa-mo^iki šopirijo ki vtikajo ljudski denar v podjetja sumljive vrednosti. „Slogi“ mora biti na tem, da poseže z zdravilno akcijo vmes. Gospodarsko in politično življenje se vedno bolj razvija ; zeto ne zadostujejo suhe črke programov in načel, ki se izražajo, marveč treba iskati vedno novih potij in sredstev, po katerih se splošno načelo avede v življenje z ozirom na razne in različne krajevne in osebne razmere v posameznih krajih in raznih časih. Tadi „Sloga“ ne sme ostati starilna, marveč mora s časom napredovati. V tem ozira dobi veliko pomoči v razpravah shodov, ki se ujemajo z njenimi načeli, v prvi vrsti katoliških shodov, posebno slovenskih katoliških shodov, ki so nam najbližji in kateri se najlože ozirajo na domačo aktualne potrebe. V teh razpravah se nahaja mnogo praktičnega gradiva, ki se dA porabiti tudi pri nas. Ko .smo v načelih ed'ni, bodimo kolikor mogoče tudi v praksi in taktiki ; kjer pa ta edinost vsled posebnih razmer ni mogoča, pa bližajmo se drug drugema. Društvena pravila sama navajajo raznih sredstev, s katerimi se dk doseči društveni namen. Društveniki naj se shajajo in razgovarjajo o vsem, kar utegne hiti društvu v korist. Priporočajo in širijo naj so društvenim namenom primerni časniki in knjige. Po okoliščinah naj se napravi bralnica v Gorici. Izdaja naj se posebno društveno glasilo, ali pa naj se določi kak drag, društvene namene pospešujoč časnik, ki naj se duševno in gmotno podpira. Sklicujejo naj so ljudski shodi ali tabori ter naj se društvo pri tem ozira na dotična postavna določila. Imajo naj se poučni govori o vsakoršnih rečeh, ki so z društvenimi nameni v zvezi. Vsa ta sredstva navajajo že pravila, in gotovo bi so mnogo doseglo, ako bi so vsaj nekatera izmed njih temeljito rHbila; kaj pa še le tedaj, ako bi se društvo vseh teh sredstev v polni meri posluževalo ? Pričakovati je, da se bo to tildi godilo; nokatora znamenja in okoliščine kažejo na to. Splošna je želja po deželi, kakor pri- čajo došle informacije, naj bi se društvo zganilo pa naj bi začelo krepko delovati, ker nasejane je že preveč Ijnlike, katero je treba izriti, in prepuščeno je sovražnika preveč tal, katera mu treba odvzeti. Zavedni rodoljubi so pripravljeni združiti se v vrste pa pot zapreti pobalinstva in slepariji, ki se širi in šopiri po deželi. Vsak poštenjak se čati dolžnega nastopiti proti izmolževanja ljudstva in proti pohujšanju, ki se širi med našim narodom. Prikazujejo se mladi omikanci, ki so pripravljeni bojevati boj in vsestransko delovati za narodove svetinje in koristi, katere nekoji brezobrazniki z nogami teptajo in uničujejo. Vse te okoliščine budijo upanje, da bo konec dosedanjemu mrtvilu, da s pomladjo vred tudi „Sloga“ oživi in začne krepko delovati v znsmenju križa proti gostozobim grabljam sebičnikov in pohujševalcev ljudstva. V to ime pomozi Bog I Iz društvenega računa, katerega je prečital in razložil predsednik, je razvidno, da društvo je imelo v zadnji dobi dohodkov 429 K 64 v, stroškov pa 419 K 39 v, tako da je v blagajnici še znesek 10 K 25 v. Odborovo poročilo, katero je predsednik ustmeno podal, priča da društveno delovanje zadnjih let se ni omejevalo na volitve, marveč da se je raztezalo na razne panoge javnega življenja. Ceste na Kanalskem, Goriška ljudska posojilnica, ljudsko štetje, zakon o do-movni pravici, preosnova c. kr. kmetijske družbe, zatiranje Hrvatov, ljudsko šolstvo v Gorici, brezobrestna pošojila vinogradnikom, bojza pridobitev domovne pravice v Gorici, prizadevanje za razvoj društva, sodelovanje pri kulturnih in gospodarskih podjetjih so bili predmeti, s katerimi se je draštvo bavilo. Račan in poročilo je občni zbor vzel odobrajoč na znanje. Pri tej priliki se je vnela obširna razprava, katere so se udeležili razen poročevalca razni društveniki. Predsednik poročevalec je menil, da pomanjkljivosti, ki se nahajajo v dosedanjem delovanju društva, naj bodo novemu odbora kazalo, kaj mu je storiti in kako postopati. Zbori, shodi, posvetovanja, vsakovrstni pouk, dobro časopisje, delavni poverjeniki, živo delo na vso strani naj mu bo vedno pred očmi. Rodoljubi, ki delajo za dobro stvar, naj se no dajo prehiteti in premagati po ljudeh, ki delajo le za se, pa v kvar ljudstvu. Dr. Ferdinand Roj i c je priporočal, naj se poverjenikom plačajo poštni stroški, naj se sklicujejo pogosto zaupni shodi, naj se objavljajo njih razprave in sklepi v javnih listih, naj se iz Gorice širi življenje na VHe strani. Župnik Josip Cigoj je bil za to, da naj prihodnji odbor sestavi natančen jasen program svojega delovanja ter naj so pri tem ozira na sklepe slovenskega katoliškega shoda v Ljubljani. Dr. Andrej Pavlica je priporočal, naj odbor društva .Sloga'1 kot tak izrazi svoje mnenje o resolucijah, ki se bodo pripravljale za tretji slovenski katoliški^" shod, ki se bo obhajal to leto. Josip St r a n c ar je zagovarjal misel, da trebashfide skiicavaU v mirnem času, ka_dnhoyi niso razburjeni, ter tako V pripravljati ljudstvo raženj e ah času boja. Ivan DermaBtia je poudarjal, da-podrobno delo med ljudstvom bodi glavna naloga prihodnjemu odbora, ker le tako se narod poni!, da se ne da zapeljali po nasprotnikih. Anton Brati n a je podpiral predlog dr. Pavlice glede resolucij za prihodnji slovenski katoliški shod ter se je zadovoljil s pojasnili, katera je dal v tem ozira predsednik. Sprejet je bil odborov predlog, da ae občni zbor društva „Sloga11 pridružuje protestu slovenskih občin proti novemu občinskemu reda, ter se naloži, da novi odbor dotično motivirano izjavo pošlje namestništvu in ministerstvu. Prav tako je bil sprejet predsednikov predlog, da novi odbor naj skliče najkasneje v treh mesecih izreden občni zbor, kateremu naj poroča o svojem dotedanjem delovanje ter eventnalno o stvareh, ki do tedaj bi se pokazale za to godne ali potrebne. Sledila je volitev novega odbora, ki se je vršila povsem mirno in skoro soglasno, o katerem izida smo poročali že v zadnji številki. Bilo je že poldne, j je predsednik zaključil občni zbor. f Strossmayer. Pogreb škofa Strossmayerja. V četrtek popoludne so v slovesnem sprevodu prenesli smrtne ostanke pokojnega škofa iz škofijske palače v stolno cerkev. Sprevod je vodil posvečeni škof dr. Voršak. Sredi stolne cerkve je bil prirejen visok oder, obdan z ( eksotičnimi. cvetlicami in velikimi svečniki. Došlo je-na stot|ne__vencev D’ vsejuloianskih krajevT Posebno mnogo so jih poslali iz (ieike in Dalmacije. Vse popoludne in -do poznega" večera je občinstvo hodilo v /cerkev, da vidi še enkrat truplo pokojnega škofa. Stolna cerkev je bila vso noč odprta. Bogoslovci so molili in stražili ob katafalku. Vso noč so prihajali novi, .. venci. V petek v jutro je bilo vreme oblačno in deževno. Ob 8. in pol uri so pričele prihajati v stolnico deputacije in razna društva. Ob 9. uri so cerkvena vrata zaprli, in takoj je pričela svečana maša, ki jo je slažil zagrebški nadškof dr. Posilovič ob obilni asistenci. Maia je trajala, eno _tmu Po maši je bila absolucija ob ka-tafalkn, ki so jo po redu izvršili škofje Krapac, Švinderman, dr. Voršak, ter nadškofa dr. Stadler in dr. Posilovič. Okolo 11. ure je dr. Stadler pričel svoj govor. Isti je naglasil Strossmayer-jevo geslo: „Sve za vjeru i domovinu". Temu geslu je škof ostal veren vse do groba. Vatall so, rekel je govornik — dušmani, da uničijo Strossmavaiia krivim, trdeči, dfl ni_ bil veren sin Stolice. Ali njegovo življenje in vsaka njegova boBeda pobija to trditev. Veliki pokojnik je bil veren sin papeža. Sledimo mu torej in naj nam bo vzorem, ker tako se mu zahvalimo za ona velika dela, ki jih je on storil za nas, njegov narod. Okolu poludne so vzdignili krsto ter jo nesli iz cerkve v sprevodu. Pogrebni sprevod je krenil pod vodstvom nadškofa Posiloviča proti »Stros»mayerjevemu Trgu". Bil je to impozanten sprevod, ka-koršnoga še Djakovo gotovo ni videlo. Občinstvo je na ulicah delalo špalir. Na trga se je sprevod okrenil in se povrnil nazaj proti stolnici ter bil prenešen v kripto. Pogrebna svečanost je končala ob 1. ari popoludne. V soboto ob 10. uri dopoludne je bila, kakor poročajo iz Zagreba, v ta-mošnji prvostolni cerkvi slovesna za-dušnica za pok. škofa Strossmayerja. .Ob 9. nri so se zbrala oa vseučiliščnem trgo zagrebška društva in korporacije ter se od tam podala v sprevodu v stolno cerkev. V (tprprndn sta bila tudi puflkužapan dr. Srb in zagrebški žgpan jii^AmraS. ' V cerkvi, ki je bila natlačena občinstva, so bili med dragimi, prisotni tudi ban grof Pejačevič, zborni poveljnika fml. grof Rosenberg-Orsini, fml. Gerba, veliki župan Budisavljevič itd. Svečano zaduš-mcu je ob številni asistenci služil kanonik dr. Baron. Po dovršeni službi božji je bila v sokolovi dvorani slovesna aka-dimija na čast Strossmayerju Na koncu je pravnik Mirko Majar deklamira! Hra-nilovičevo pesem. Pokojni škof Strosamayer je daroval sm»a_za-cetkvfine in airodaejia-ment' 1.636 480 kron. " Rusko-japonska vojska. General Linevič je brzojavno sporočil carju, da je čete 16. in 16. sibirskega voja ter 17. in 10. armadnega zbora inšpiciral v njihovih bojnih pozicijah ter jih našel v izvrstnem stanju. Tudi čete, ki so nedavno dospele iz Rusije, so v izbornem razpoloženja. — General Linevič je v nedeljo brzojavil carja : Naše levo krilo je dne 12. t. m. ob 11. uri predpoludne pričelo pri vasi Touhoul, ležečo približno 7 verst vztočno od Me-jana, streljati s puškami na sovražnika, ki je zasedel na severozapada neko gorsko sleme. Ob 11. nri in polje pričel sovražnik zapuščati gorsko sleme. Naše čete, ki so prejele povelje, naj prodirajo ter zasedejo gorsko sleme, so sovražnika preganjale, ga potisnile nazaj ter obkolile oba boka, nakar se je umaknil do Lati-zainogele, 2 versti južno-zapadno od Me-jana. Poročila o nadaljnih gibanjih čet mi niso dospela. * * * Admiral Jonquieres, ki se nahaja na topničarki „Takou“, je odposlal križarja »Descartes* t zaliv Kaman, v čegar bližini je vsidranih več ruskih vojnih ladij. — Neka francoska tvrdka v Saigonu je nakupila parnik »Eridan“, ki je te dni odplul od Saigana z raznovrstnimi živili, ki so jih naročili Rusi. I^nal^eBkadra, ki je ob svojem odhodu iz Rusije štela 18.000 mož, je do^sftdaj izgubil^ vsled b^leznH^8, mož. En ruski častnik, ki je obolel na bolezni »beriberi", se nahaja v bolnišnici v Saigonu. Japonci so ulovili mnogo ladij s premogom blizu obali, vendar so vsled bližanja ruskega brodovja vznemirjeni. Potrjuje se, da se na ruski lazaretni ladiji .Orel" ne nahaja noben ranjenec, ker ni bilo dosedaj še nobenega boja. Med malim številom bolnikov, ki se nahajajo na ladiji „0reIM, je tudi knez Kantakuzene. Šest Japoncev se je z neke anamitske džnnke Izkrcalo pri predgorju St. Jacques, toda isti so se kmalo zopet vkrcali. * # List „Daily Express“ poroča: Vesti o ruskem brodovju so tako pomanjkljive, kakor one o japonskem brodovju. Verjetno je, da se rusko brodovje nahaja ob obali Košinšina, kjer čistijo ladije za bodočo bitko. * * * Petrograjski dopisnik lista »Echo de Pariš" je svojemu listu sporočil, da ura, je neki častnik generalnega štaba vojne mornarice priobčil svoje mnenje, češ, da bo Roždestvenski poskušal vzeti For-mozo, da si tam vstvari operacijsko bazo. * * ♦ V Nikolajevi ladije/a božja služba. Ob 4. pouold.: Pete jtJtranjice. — Procesija z relikvijo sv. Križa, italijanska pridiga. Velika sobota: Ob 8*/a predp. kor; ob 9 blagoslovljeni« ognja, krstne vode itd. Ob 10'/a slovesna sv. maša. Ob 4. popoldne kor; ob l*/« vstajenje s procesijo. (V cerkvi sv. Ignacija bo vstajenje s procesijo ob 6. uri, v cerkvi sv. Vida ob 7., pri oo. kupucinih ob 7. nri zvečer, na Kostanjevici in pri Sv. Roku pa v nedeljo ob 6. uri zjutraj.) Za „Slovensko sirotišde“. — P. n. gg. Josip Godnič, kurat 1 K, Jakob Cristofoletti, lekarnar 1 K, M P. 1 K, »Slovenska beseda" 1 K. Gramofon g. Kavčiča jan. je zaslužil za »Slovensko sirotišče" 2 K (za »Šolski Dom" pa 6 K 50 v). Želimo, da bi se to še večkrat ponovilo. Gg. darovalcem posebno pa g. Kavčiču srčna bvala ! Bog vsem stotero povrni I —J SJ*4> c-r Vf e/ r / "/■ C vi’ -VI/ KS^ <-e^/ • ° / , /^6? rjuo, . tc,-^ /-L(c -KJv^ A par — Uprava „Prim. L “ je prejela 1 K za »Šolski Dom“, katero jo darovala družba „Slovonska Beseda11. Mafta 7<»duSnicaxy.a pokojnega biHkupa Strossmajei^a. — V soboto, dne 15. t. m- se je brala v znak hvaležnosti in ljubezni do preblagega nam biskupa Josipa J. Strossmayerja sv. maša zadašnica v tukajšnji semeniški kapeli, katero je daroval hrvatski bogoslovec ob navzočnosti vseh slovenskih in brvatskih bogoslovcev. — — Saj vzor si vedno bil nam Ti in dika, V ponos in čast, mogočni nam vladika; A mi po Tvojem geslu, ki glasi: „Za vero vse in domovino", Dal Bog, na veke da živimo! — Na Te spomin tolaži nas v življenju, Jasni nam pota v zmoti in trpljenju. — Smrtna kos«. — V nedeljo umrl« jo v Medani gospa Marija vdova Sfiligoi, mati veleposestnika in blagajnika „Cen-tralne posojilnice11 gospoda Ferdinanda Sfiligoi-a, v 84. letu svoje stareti. Pogreb je bil danes ob 10. ari predpoludne. Žalujoči družini izrekamo na tem mestu naše iskreno sožalje, pokojnici pa naj sveti večna Inč. Admiral baron Spaun je, za svoje zasluge, ki si jih je pridobil kakor člen komisije v hulski aferi, prejel od ruskega carja veliki križ red« Aleksandra Newskega, od angležkega kralja pa velik križ sv. Mihaela in sv Jurija- Avstrijski cesar je že prej poslal barona Spaunu laskavo pismo. Poziv! — Dne 26. t. m. pojde komisija, izvoljena od c. kr. kmetijskega društva v Gorici, na Tirolsko nakupiti plemenih bikov gorenjeinodolskega plemena, kateri se porazdele na Krasu, v vipavski dolini in v Brdih. Radi omejene Bvote denara pa ne bode mogoče toliko plemenjakov nakupiti, kolikor jih ti kraji potrebujejo v smislu novega deželnega zakona za živinorejo. Zato se pozivljejo občine, kakor posamezni posestniki, ki žele imeti čistokrvne bike, krave ali telice tega plemena, naj odpošljejo s komisijo, svojega odposlanca, ali pa pooblaste komisijo, da jim kapi živino po želji. Sprejme se pa naročila le onih strank, ki izroče denar prod odhodom komisije c. kr. kmetijskemu društva v Gorici, ali pa komenskemu odseku tega društva. Z nakupom telic in krav pridelovali bi lahko.doma čistokrvno plemeno živino, katera bi nesla lepih dohodkov, zato se posobno boljše posestnike v njih lastno, kakor tndi v občno koriBt posebno opozarja. — Komenski odsek c. kr. kmetijskega društva v Gorici. Bakreni vltrijol In žveplo sta pri „Goriški zvezi", že na razpolago članom »Centralne posojilnice11 in onih posojilnic po deželi, ki so vdružene pri „Goriški zvezi". Oni, ki so že naročili, naj pridejo po blago, oni, ki pa še niso naročili, naj poskrbijo, da to store čira preje, da ne bo prekasno. Cena v i t r i j o 1 u je K 57 za 100 kg, žveplu pa K 19 za 100 kg. Kemična preiskava je dognala, da ima v i tri j o 1 98 12% kemično čistega, kriRtalizovanega bakrenega sulfata, železa pa le 0164%, žveplo pa ima 38" Chancela. Razpisane ustanove za rokodelske učence. — Finančno minister-stvo je razpisalo več ustanov (štipendij) in učnin za rokodelske učence (Hand-vverkalehrgeld) na račun zaklada iz do-hodarstvenih kazni. — Pravico prositi za tako ustanovo imajo vsi službujoči in umirovljeni uradniki finančne straže in finančni stražniki, potem uradniki doho-darstvenih uradov, kateri so najmanj 6 let pri finančni straži služili in so bili trajno sprejeti, kakor tudi njih vdove in otroci. — Prošnje se morejo vložiti najkasneje do 1. majnika t. I. pri tukajšnjem finančnem nadzorništvu, kjer prosilci dobč tudi navodila. Ista dobč prosilci tudi na vsaki postaji finančne straže. Posebni vlaki. — V soboto bodeta vozila med Trstom in Gorico dva posebna vlaka, in sicer odide prvi it Trsta ob 12'45 uri popolndne, dragi pa ob 425 uri popolndne. Zadnji vlak, ki pride v Gorico ob 610 uri pop., se ne bode tikal Nabrežine. Tudi v pondeljek odide iz Trsta ob 1246 uri pop. v Gorico poseben vlak. Iptega dne se odpelje iz Gorice proti Trstu posebeu viak, in sicer ob 6'37 uri P°P Y iorek bo istotako odšel iz Trsta v Gorico poseben vlak ob 4 26 uri pop. Vojaške vesti. — Dne 28 t m. zjutraj se pripelje po železnici v Gorico lovski bataljon št. 7., od koder se podajo 3 stotnijo v Kanal, jedna pa v Tolmin. Vabilo k občnemu zboru „Hra-nilnice in posojilnico v Solkanu11, ki bode dne 7. maja t. I. v šolskih pr istorib, koj po popoldanski službi božji. Dnevni red po predpisih. Vabilo k občnemu zboru „Hranil-nice in posojilnice”1' v Černičah, ki bo dne 30. aprila t. I. v navadnem prostoru ob 4. uri popoldne. Vipavska železnica. — Mnogo časa že se trudijo razni faktorji, da bi se vipavska železnica podaljšala od Ajdovščine do Postojne, Logatca ali Vrhnike. DoBlej so bili vsi dotični koraki brez vspeha. Glavni vzrok so neugodne terenske razmere, ki bi provzročile ne-razmerno visoke stroške za gradnjo železnice iz vipavsko doline do Razdrtega, oziroma preko .tedla ob Nanosu do Čr-negavrha in Godoviča. Ministerstvo za železnice se edino radi velikih troškov ne more sprijazniti z idejo, da bi se goriška proga podaljšala do Postojne. Pač pa je upati, da se v bližnjem času zgradi železnica od Štanjela na Krasu mimo Senožeč do primerne točke ob južni železnici na Notranjskem. To je tudi želja vojaških krogov, ki so doslej brez vspeha zahtevali podaljšanje vipavske železnice. Po daljših razpravah se jo posrečilo pridobiti goriško dražbo, da je te dni aložila prošnjo za predkoncesijo v to svrho, da se goriška proga podaljša vsaj do St. Vida nad Vipavo. Pozneje bo morda možno to progo zvezati z nameravano črto Štanjel-Postojna. Razglas. — Razpisujejo se 4 prostori ustanovljeni od vis. deželnega zbora v spomin rajnega deželnega glavarja Nj. E. grofa Franca Coror\ini za brezplačno zdravljenje v prvi morski kopelji v Gra-dežu štirih ubogih škrofuloznih ali raki-tičnih dečkov oziroma deklic te dežele za letošnjo dobo kopelji. Prošnje, ki morajo biti opremljene z mnenjem občinskega zastopstva, spričevalom o cepljenja koz in spričevalom pristojnosti prosilcev v kako občino Goriške in Gradiške, kakor tadi sč spričevalom uboštva in zdravniškim spričevalom bolezni prosilcev naj se vlagajo pri deželnem odbora do 15. maja t. 1. Izgredi v kaznilnici. — V nedeljo je nastal v kaznilnici v Gradišča med kaznjenci, ko so bili zjutraj na vrta, pretep, pri katerem so bili nekateri kaznjenci še precej poškodovani. Vsled tega nastalo je razburjenje med kaznjenci, ki so se izrekli za jedno ali drngo stranko, še precej veliko, ki je v pondeljek še bolj naraslo, ko so bili nekateri ne-mirneži od dotičnih predstojnikov kaznilnice kaznovani. V pondeljek bo se nemiri nadaljevali, in kaznjenci so začeli bndo groziti jetniškim stražnikom in uradnikom. Ker se nahaja v kaznilnici le pol stotnije vojaštva, ki se vsak mesec menjaje, prihajajoč tje iz Gorice, in je to število premajhno, da bi zadušilo izgrede, ako bi se jih udeležili vsi kaznjenci, katerih je tam nad 300, pozvali so tje v pondeljek popolndne še* jedno Btotnijo vojakov tuk. pešpolka št. 47, ki se je odpeljala v Gradišče v pondeljek s popoldanskim poštnim vlakom. Povod npmirom so dali baje nekateri kaznjenci, ki so svoje tovariše, da bi se prikupili s tem predstojnikom kaznilnice, ovajali, ako so ti kadili ali Bploh uganjali kaj takega, kar je kaznjencem prepovedano. Darovi za pogorelce v Čepovauu došli preč. knezonadškofijskemu ordina-rijatu: Iz Bovca 18 K, Iz Livka 12 K, iz Devina 18 K, iz Doberdoba 5 K 40 v, iz Brestovice 10 K, iz Temnice 6 K, iz Škrbine 10 K, iz Jageršč 12 K, iz Čez Soče 16 K, iz Soče 8 K, iz Plavij 47 K, iz Krmina 20 K 10 v, iz Marijana 4 K, iz Bracana 6 K, iz Koprive pri Krminu 6 K, iz Mirnika 11 K, iz Kronberga 40 K. iz Cerknega 40 K, iz Šebrelj 20 K 28 v, iz Orehka 12 K, iz Podmelca 40 K, iz Volč 16 K, iz Karanega 20 K, iz Oblok 20 K, iz Stržišč 10 K 86 v, iz Gradišča 19 K 38 v, iz Brume 6 K 36 v, iz Romansa 6 K 66 v, iz Topoljijana 10 K, iz Vileša 6 K, iz Št. Petra 26 K 26 v, iz Vrtojbe 14 K 20 v, iz Sovodenj 13 K 20 v, iz Renč 22 K 34 v, iz Bilj 10 K, iz Gradišča 3 K, iz Vogerskega 20 K, iz Flumičela 44 K. iz Srpenice 10 K, iz Grahovega 10 K, iz Viskona 2 K 64 v, iz Bonjana 3 K 50 v, iz Komna (dekanat) 122 K 34 v, iz Ločnika 14 K 96 v, iz Fojane 10 K, iz Št. Martina v Brdih 8 K, iz Podgore 25 K, iz St. Florjana 23 K, iz Cerovega 10 K, iz Ogleja 16 K 62 v, iz Sv. Križa 15 K 63 v, iz Batuj 10 K, iz Črnič 9 K 48 v, preč. mons. Cibič 10 K, iz Gorice 36 K, iz Solkana 24 K 66 v, preč. g. Kolavčič 20 K, p. n. g. polkovnik Hanibal Grimmer 10 K, iz Grgarja 36 K 63 v, iz Ravnice 25 K, iz Ruttarsa 4r K, iz Št. Lovrenca pri Moši 23 K, iz Crauglio 16 K, iz Strasnlda 4 K, iz Terza 12 K. — Skupaj 1130 K 58 v. Za novo župno cerkev na Livku so še blagovolili darovati naslednji p. n. gg. France Marinič 40 K; Jurij Peternel 10 K; dr. France Sedej 5 K; Gotard Pavletič 10 K; posl. Ivan Lapanja 10 K; dr. France Pavletič 10 K; notar Miro Premrou 5 K; dr. France Franek 4 K; Anton Juretič (Fedrig) 20 K; Ivan Med-vež 10 K; Josip Kutin 10 K; župan Manfrčda 6 K; Anton Kurinčič 5 K; Ivan Kosti 8 K; Karol Benčina 8 K; Andrej Strosser 214 K ; Bajt ivan 3 K; Miha Lok 7 K; Andrej Čaučar 2 K; Andrej Flajs 2 K; Josipina Juretič 10 K ; France Černič 4 K; Ivan in Marija Venturin 10 K; Matija Kenda 120 K; Josip Koršič 7780 K; Katinca Peršič 2 K; Karolina Drufovka 10 K; mladenič iz Topolovega l K; Mina Hrast 60 K. Vsem tem tu najsrčnejše izrekamo: Bog stotero povrni! Dr. France Knavs, žapnik; France Štarm, župan; Anton Hrast, podžupan. Strossmajer o znanosti. — „Med sveto vero“ — piše Strossmayer — „in med znanostjo ter umetnostjo ni nobenih nasprotij. Ako so pa nasprotstva, niso nastala iz stvari samih, ampak le iz strasti, slabosti in zlobe ljudi*. Redek slučaj smrti. — Zakonska Jakob, krčmar v Renčah po domače Pepe pri Lukežičih in njegova žena sta umrla v teka 36 ar za pljučnico. Oba sta bila pred jednim tednom še zdrava. Žena je umrla 15. aprila v starosti 63 let in mož pa 17. Btar 70 let. Izžrebani porotniki za prihodnjo porotno dobo. — Za prihodnje porotno zasedanje izžrebani so bili sledeči porotniki, in sicer: Skolariš Anton, posestnik, Vipolže; Dekleva Jakob, posestnik, Fiumicello; Toraasella Nikolaj, posestnik, Turiaco; Jakončič Jožef, posestnik, Kozana ; Zorn Franc, posestnik, Prvačina; Mervič Josip, posestnik, Št. Peter; Švi-ligoj Janez, posestnik, Imenje (Sv. Martin); Lnzatto Emil, inženir, Gorica; Ličen Maksimiljan, posestnik, Rihemberg - Britof; Macorig Aleksander, posestnik, Bracan; Blasig vitez Aleksander, posestnik, Ronchi, Munich Josip, krčmar, Gorica; Makuz Jožef, raehaniker, Gorica; Braulin Angelj, krčmar in posestnik, Sv. Peter ob Soči; Franzoni vitez Emilij, posestnik, Medea; Šinigoj Jožef, posestnik, Dornberg; Pe-tronio Peter, c. kr. profesor v. p., Gorica ; Trpin Janez, posestnik, Št. Ferjan; Prinčič Anton, posestnik in krčmar, Biljana; Lonzar Jakob, pbsestnik, Tržič; Marinič Mihael, posestnik, Podsabotin; Lazzari Gvido, posestnik, Aiello; Bratina Franc, posestnik, Ajdovščina; Pallich pl. Jožef, knjigar, Gorica; Budin Janez, posestnik, Zalošče (Dornberg); Stanič Valentin, posestnik, Bate (Kanal); Geotti Alojzij, trgovec, Ajelo; Kopač Jernej, svečar, Gorica ; Paljk Andrej, posestnik, Velike Žablje; Rollet Janez, trgovec, Lokavec; Štolfa Anton, cvetličar. Gorica ; Vertovec Franc, posestnik, Velike Žablje; Caneva Onorato, trgovec, Chiopris-Viscone; Micea Jožef, posestnik in obrtnik, Altare (Per-toole); Kokošar Peter, tigovec in posest., Podmelec; Gnot Mihael, posestnik in obrtnik, Krmin. Namestniki: Nardini Viktor, trgovec, Gorica; Gironcoli pl. Avgust, lekarničar Gorica; Fabbro Jožef, klobučar, Gorica; Fiegel Andrej, krčmar, Gorica; Paaletig Franc, posestnik, Gorica; Soller Alek sander, posestnik, Gorica; Godina Janez, trgovec, Gorica ; Pontoni Cezar, trgovoc, Gorica; Macaz Jožef, trgovec, Gorica. Od c. kr. linanf nega nadzorni&tva ' v Gorici, dobili smo ta-le dopis: Vsled odloka c. kr. finančnega ravnateljstva v Trstu z dne 10. februvarja 1905 štev. 1711 in nanašaje se na svoj dopis z dne 23. decembra 1904 štev. 7176 vsojam si doposlati v prilogi nov imenik inozemskih podjetij katera se pečajc s prepovedano prodajo srečk in promes, veljaven za konec leta 1904 s prošnjo z nova svariti bralce pred njimi. Osobito nevarne so sledeče tvrdke, pred katerimi naj bi se občinstvo svarilo. 1. Fischer & Riess v Budimpešti (naslednika bivše tvrdke Ma-ximilian Fischer v Monakovem). 2. Cn-garische B mk- und Wecbselstnben Aktien-gesellschaft v Budimpešti osnovana od Arpada Balog. Te tvrdki prodajata srečke na delno plačilo v novi, pa vendarle tndi po zakonu z leta 1878 kaznivi obliki, to je v obliki posojilnih ali pa pokladnih nagodb (Darlehens odor Depot Vertriige.) 3. Schon & Breitner v Budimpešti. Ta tvrdka Bkuša spečali v Avstriji prepovedane ogerske srečke kraljice Elizabete po agentih na delno plačilo in hoče v svojih vabilih z opazko, da srečke Elizabetinega Sanatorija niso v Avstriji prepovedane razredne srečke (Klassenlose) na nečist način občinstvo zapeljati, češ da je promet s temi srečkami v Avstriji dovoljen. 4. VVeiser & Co. Bankgeschiift Globus v St. Gallnu na Švicarskem aj zelo nevarna tvrdka, ktera se peča b prodajo sreček v serijah in je že večkrat v časnikih oznanila objavila. Nje imetnik JoBip Weiser je zet slaboglasnega Janeza Woytana, nekdanjega predstojnika, zaradi goljufij zaključene tvrdke za srečke „Avstria“ v Duisburgu. Služba cestarja je razpisana v Divači, stavbenem okraju Trst. Prositelji morajo biti zmožni slovenskega in italijanskega jezika ter morajo vsaj nekoliko znati čitati in pisati. Prošnje je uložiti do 15. maja na c. kr. namestništvo v Trstu. Vznemirljiva vest o razmerah med Italijo In Avstrijo. — Dne 14. t. m. ob 8. ari 30 minnt zvečer so iz lorta Forno zapazili italijansko torpedovko, ki je krožila okrog polotoka Barbarige. Takoj je bila alarmirana cela stotnija ta-mošnjih topničarjev, ki so takoj zasedli sosedne baterije Galuci in Benedetto. Iz forta Forno so ustrelili iz 28 cm-terskega topa na švigajočo sovražno torpedovko. Kroglja je padla kakih 5 m za torpedovko, ker je ista z bliskovito hitrostjo napravila 5 m dolgo pot, ko je topničar zažgal top, in zginila z vidka. Z neverjetno hitrostjo so bili obveščeni sosedni forti : Tegetthof, Brioni nunore in Beueda. Na fortu Forno in na baterijah je bilo pri vsakem topa pripravljenih 20 topničarjev, gotovih za boj. Po drugih trdnjavah se je patraliralo celo noč. Narodno Izdajstvo na Kranjskem. — Dne 7. t. m. se je vršila dopolnilna volitev iz veleposestva v kranjski deželni zbor. Kakor je bilo samo ob sebi umevno, sta bila soglasno izvoljena kandidata barona Schwegla grof Radolf Margheri, deželnovladni svetnik v pokoja, in Fr. Galle, posestnik v Bistri. Baron Schvvegel je ta dan žel zopet enkrat, kakor že tolikokrat v teh zadnjih 10. letih sadove iškarijotske politike izvestnih „narodno-naprednih“ krogov ! Iz Aleksandrije smo dobili. — Dne 14. aprila je amrla Terezija Gabršček iz Tolmina, previdena s sv. zakramenti. Dne 15. popolndne so se odpeljali slovenski romarji iz Egipta v Jeruzalem. Straik železničarjev v Italiji. — V Italiji so začeli železničarji v nedeljo štrajkati, a štrajk se jim je to pot jako slabo sponesel, in so postali med seboj koj v začetku nesložni. Za prvi dan štrajka bil je tovorni promet na italijanskih železnicah ustavljen, a se je deloma že koj drugi dan zopet avedel, ker se železničarji drng za dragim vračajo k dela. Ponarejeni denar. — V pondeljek je vzel na tak. železniški postaji nekdo vozni listek za Trst. Plačal ga je z zlatim denarom, namreč z jednim komadom od 20 frankov. Ko je dobil listek, zapustil je postajo. Kasneje ao se prepričali, da je bil denar, s katerim je plačal listek, ponarejen. Rnia|#j| Spominjajte se o vsak I lUjaiVI. ppiiiki „šolskega doma11. Vabilo občnemu zboru »Hranilnice in posojilnice v Tolminu", ki bode v nedeljo 30. aprila ob 3. uri pop. v uradnih prostorih v Tolminu. Dnevni red: 1. Nagovor in poročilo o računskem zaključka za leto 1904. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Slučajnosti. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. V Tolminu, 14. aprila 1905. Načelništvo. v obilo naročilo. Ivan Bajt Placula št. 28. — Gorica. ———— C. kr. krojaški kroji, vsakteremu razumljivi, raznih velikosti. Cena za celo obleko 18 K, s-mo telovnik in jopa 10 K. = M. Poveraj = v Gorici na Travniku. \ ojaiha in uradniška krojačnlca. Trgovina z manifaktumim blagom In gotovih oblek. Nizke cene brez konkurence. Vse priprave za duhovnike in vojaštvo. Častniške in uradniške uniforme z orožjem. Anton Breščak Gorica, gosposka ulica St. 14, (blizu lekarne Olroncoll). Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu. Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno poništvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne lapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. V zalogi Ima najelegatnejšo sobno opravo, na katero se še posebej opozarja p. n. občinstvo! Karol Draščik, peko\‘-Ui mojster na Kormi v (lurici odlikovan i častno diplomo nnjvišjvga priznanja Jubilejno razutavn na Uunnju I. 1898. n v Gorici na razstavi I. 1900 a zlato svetinjo izvršuje naročila vsakovrstnega peciva ! tudi najtinejega, za nove maše in godove i kolače za birmo in poroke itd Vsa naročila izvršuje točno in na tančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje. v mestu ali okolici. Nastopi lahko 15. maja ali pozneje. Eventualna vprašanja na upravnišlvo »Primor-skega Listu, podžitVo ..Štajerka 20“. T.o1roi*nfl " CristolMi v Gorici Pravo In edine žel. kapljic« e znamko sv. Antona Pado-vanskega. Zdravilna in o č leh kapljic je ne-prekoaljiva. — Te kapljice uredijo re d n O prebavljanje, če se jih dvnkrat na dan po jedno žličico (Varstvena mamka) p0pjje. — Okrepi Selodec, storč, da zgine r kratkem času omotica in Si-votna Ičnost (mrtvost). Te kapljice tudi atorč, da Človek raje ji. ^ Cena steklenici 60 vin. m mm "imr " Teodor Slabanja, srebrar v Gorici, v ulici Morelijevi hiš. št v. 12. Prodaja cerkv. orodja že izgotovljena v posrebrnjenih in postajnih kovinah po znižanih cenah Izvršujejo se vsakovrstna delu, bodisi i/ dragocenih ali »edragocenih kovin, bodisi v urezanem ali ne-urezanem slogu in to za cerkve kakor za zasebno rabo. Ppopravljajo in prenavljajo se cerkv. orodja, po-zlafujejo in po-srebrujejo se v ognju jiod vodstvom veščega in izurjenega delovodje. V trgovini se iz-dolbujejo vsakovrstne črke in napisi. Na željo pošlje tudi cenike s podobami. Vse po najnlžjih cenali. Vse pošiljati/c se pošiljajo Mo. Saunig E Dekleva ulica Municipio št. (iorirn. Vidiku tovarniška z:ilnp;i Hvalnih slro-jev kakor /a šiviljo, krojačr črevljarjo, m Ituli /a umetno voza njo (rokamiranjo) V zalogi r o lii.ii nalin jajo angleška tlvoko lesa „Helical }*rr mirr" in slamorrani stroji, samokresi in razno /mike lastna moli popravljalni,'«, (•lavno zastopstvo za Primorsko: Centrifug ,.Westfalla“. And. Fajt, p«‘ku\ tiki mojster, (iurlcn, — tekališoe Fr. Josipa st.2 (lastna hiša), In podružnica št. 70. f Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi naj finejšega, kakor za nove maše in godove, kolače za birmance in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po belji naročnikov. Ima in prodaja različne moke, fina peciva, fina vina in likerje po zmerni ceni. Za Veliko noč posebno gbriško pinco in potice itd. m r in« * s - j*, —• •» * '■ * f*i ^ v * 'i * s**i — •» * g e/: MM C Odlikovana svečarna no paro ‘ ^ Gori a — ulica Sv. Antona 7 Priijomča preč. diihovnikoiii, crkvenim sta-rešinslvom p. n. slavnemu občinstvu svečo iz |irisltioga čebelnega voska kg. |ro K 4‘90. Za pristnost jamčim s K 2000. Sveče za (»ogrebe, za božična drevesa, voščene zavitke, in med naj finejše vrste |»o jako nizki ceni. > 9t««f Anton Kuštrin f Fr. Leban, Delavnica cephDenih pa In cerhtfenega opodja v Gosposki ulici št. 25, v Gorici, priporoča častili duhovščini in »lavnemu občinstvu v mestu in na deželi avojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Portoriko i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfb iaterako in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko it. 0, 1, 2,8,4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč od ’/, kila in ob enega funta. Testenine iz tvoruice , Žnideršič A Valenčič v II. Bistrici. Žve- ' plen ke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka i iz Majdičevega mlina v Kranju in z 1 Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago | prve vrste. Gorica, Magistralna ulica Steli. 8. Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reci. Blago so razpošilja Mo. ]axoB Šuligoj, urar c. kr. železnic GORICA — Gosposka ulica št. 25. — GORICA »Centralna posojilnica" reglstroVana zadruga D Gorici, ulica Murini hiš. šteu. 9. L Po h oj uj e svojim članom od 1. aprila 1905 dalje : na menico po S1!*0!* na vknjižbo pa po 5°|0 1 upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge ostane nespremenjena. Priporočam veliko zalogi I uk tj in pri Sv. Luciji ob Soči šivalnih strojev. Imam jih mnogo na izbiro naravnost iz tovarno, ki.so jako dobre in trpežne. Dajem ludi pismeno jamst.o do 10 let, ter dajem stroje po čudo nizkih cenah. Drugod ne morejo tako, ker imajo svoje pelovalce (agente), 1 ki šivalno stroje hvalijo in silijo okrog, pa plačani so le od tistih, ki jih vkupijo. K tdi I ga imajo pri šivalnih strojih zvišane cene, kar pri ineni ni. To lahko vsak izpregleda. Pri meni so »troji veliko ceneji kakor pa pri tistih, ki imajo svoje potovalen in so tudi veliko boljši in bolj trpežni ko drugi. Dajem tudi na obroke. najbolje stiskalnice za vino in /,u M A SLIIV M so sliiskalnice „ER('OLK " naj novejšemu in izvrstnega sestava s pri-str jem za d'ost reki in trajni pritlsek: zajamčena največa izraba, veča od vseli drug h stiskalnic; najbolje ailtOITiatiČne škropilnice *a patent. MV Pllšt V I % “ k oje delajo same, M , brez obračanja. Mlini za grozdje, večje in musline. Kobkaluiee z mnstiloni zn grozdje. Plugi zu vinograde, sušniee za vočje, kakor tud i za vse proizvode rastlinske, živinske in rudne. II j dr i ulične sti-skaluiee, stiskalnice /a seno, slamo ild. za Samodelujoča ročno delo. Mlatilo za pšenico, čistilo za žilo. škropilnica pr birolo mečkalo za krmo in mlini za brašrsu. ročni iu. razne velikosti. plllgi, ter vseh drugih gosdodaokih strojev Iadelujejo in popravljajo s jamstvom kot posebnost najnovejše, iabomo, obistinite, pripoznate najbolje in odlikovane tvrdka PH. MAYFARTH IN DR. gospodarskih in vinarskih strojev, na Dunaju, Taborstrasse štev 71. Odlikovani v vseh državah sveta z več kot o30 zlatih, srebrnih ln počastnih kolajn. Iustrovanl ceniki ln mnogobrojna Izpričevala pohvalna. Prekupci ln zastopniki dobro došll Stiskalnica za vino.