GRADNJA POTI SPOMINOV INTOVARIŠTVA Spomenik Ljubljani mestu - heroju NOB I.jubljana je edino mesto, ki je bilo v II svetovni vojni v celoti spremenjeno v koncentracijsko taborišče. V noči z 22. na 23. februar 1942 je fašistični okupator obdal mesto z bodečo žico, dopolnjeno z žarometi in bunkerji s posadkami, misleč, da bo s tem zatrl vseljud-ski odpor. Zato ima Ljubljana' možnost in pravico, da to junaško obdobje trajno obeleži na poseben način. Sprejeta je bila pobuda Ijubljanske mladine, da v pro-storu, kjer je tekla žica, zgradimo drevored, imenovan Pot spominov in tovarištva. S tem je bila sprejeta politična odločitev, da Ljubljana dobi živ spomenik NOB in revoluciji, ki so jo vsestransko podprli prebi-valci mesta. Zamisel o PST Sedanji projekt PST je bil prvič predstavljen javnosti 22. julija 1972, odbor za gradnjo pod predsedstvom Franca Kimovca-Zige pa je bil ustanovljen 17. oktobra 1974. Pravilnik za izvajanje urbanističnega načrta PST je bil sprejet I. 1975 kot sestavni del odloka PST. Za zbiranje denarja je bil 2. septembra 1977 podpisan družbeni dogovor. PST bo 34.283 m dolg drevored, »zeleni prstan« okrog mesta s 4 m široko popeskano potjo, spominski-mi kamni (102) ob poti in spomeniki (6) ob vpadnicah. Praviloma bo PST obdajala na vsaki strani 8 m široka zelenica. Skupna širina PST bo torej 20 m. To bo sprehajalna pot s klopmi, brez motorizacije in brez kolesarjev, eno od redkih območij miru. V končni izvedbi ob PST park, velik 680.000 kv. m. V urbaniziranih in zgrajenih naseljih se bo PST seveda prilagajala obstoječi gradnji, glede poteka prek Golovca pa je bila naknadno sprejeta odločitev, da pot razširimo na 2 m in da povežemo vse spominske ka-mne, s čimer bo trajno omogočen Pohod po poteh partizanske Ljubljana, živi obroč mladih, športne pri-reditve, pohodi itd. GradnjaPST Pot spominov in tovarištva intenzivno gradimo od I. 1978, ko so začela pritekati večja sredstva po družbe-nem dogovoru. PST gradimo skladno z zakoni in pred-pisi o investicijah, ki jih odbor dosledno upošteva (gradbena dovoljenja, odpiranje akreditivov, nadzorna' služba in drugo). Dela izvajajo poleg mladinskih delov-nih brigad tudi Komunalno podjetje Ljubljana, tozd Komunalne gradnje in TOZD Rast. Pobuda prvobro-cev v preteklem letu, da bi večja gradbena podjetja v Ljubljani gradila posamezne odseke PST, še ni mogla biti uresničena zaradi vrste objektivnih težav pri pri-pravi gradnje. Vloga mladine Aktivnost Ijubljanske mladinske organizacije (mest-ne in občinskih) v zvezi z gradnjo PST se je uveljavila predvsem pri pripravi vsakoletnih poletnih delovnih akcij. Lani in letos so bile organizirane tudi enodnevne akcije srednješolske mladine, ki so bile zelo dobro sprejete. Na uspeh mladinskih delovnih akcij za gradnjo PST seveda ne smetno gledati samo z vidika rentabilnosti, čeprav tudi prihranek pri gradnji ni zanemarljiv. Delo v brigadi je za udeležence posebno doživetje tako v delovnem, družbenem, družabnem, vzgojnem in v še marsikaterem pogledu. Vse pojave v bngadirskem življenju, pozitivne, a tudi negativne, je treba gledati skozi to prizmo. Zato lahko rečemo, da je bil končni rezultat delovnih akcij v minulih letih pozitiven. Letos - žal - nismo mogli pripraviti mladinske de-lovne akcije, ker smo imeli na voljo eno samo gradbe-no dovoljenje za odsek Murgle III v dolžini 591 me-trov. Strokovna služba je že 11. 9. 1980 vložila v občinah Moste-Polje in Vič-Rudnik zahtevo za izdajo lokacijskega dovoljenja za 7 odsekov v skupni dolžini 9391 metrov, vendar uspeha v času, določenem za akcijo ni bilo. Prostih, enostavnih odsekov, ki bi bili idealni za delo mladinskih brigad pa praktično ni več. Zato bo bodoče delo mladine in brigad predvsem dopolnjevalo gradnjo PST v okviru dela izvajalcev, kot ga bo določil odbor za izgradnjo PST. Omeniti pa velja prispevek mladine in starešin JLA, ki je tudi to pot dokazala svojo tesno povezanost z delovnimi ljudmi in letos spomladi zgradila 1.300 m dolg odsek na Golovcu. Denarna vprašanja V letih 1977/78, 1979 in 1980 in v prvih petih mesecih t. I. smo na podlagi družbenega dogovora o izgradnji, urejanju in vzdrževanju PST zbrali 37.131.424,20 din in porabili 29.831.916,05 din. S porabljenimi sredstvi smo zgradili in bolj ali manj hortikulturno uredili 12.476 m PST. V lokacijskem in premoženjsko-pravnem postopku je 9.847 m PST. Pbleg tega je izdelanih idejnih načrtov še za 3.707 m. V izdelavi so načrti za 3.825 m. Odseki po obstoječih ulicah so dolgi 2.350 m. Dolžina odsekov, ki jih bodo zgradili drugi investi-torji, je 2.068 m. Za leto 1981 imamo-polegzaostan-kov, ki jih bomo še zbrali - z družbenim dogovorom zagotovljenih še 12.500.000 din, potrebno pa bo zgra-diti 21.807 m poti. Sestavljalci družbenega dogovora pri oceni stroškov za gradnjo PST niso mogli upošteva-ti nekaterih nepredvidenih stroškov, podražitev in in-flacije. Na tej osnovi je ocena dokončne izgradnje še 125.039.388 din. Cena za tekoči m PST pa se je povečala od prvotnih 1500 din na 6.167,50 din. Kako priti do manjkajočih sredstev Dokončana izgradnja PST je vnesena v srednjeročne , Podpisriiki, ki so že ali še bodo pristopili k samoupravnemu sporazumu za združevanje sredstev, potrebnih za financiranje gradnje Poti spominov in tovarištva, nakazujejo svoje prispevke na zbirni račun pri SDK: Prispevki za uresničevanje izgradnje Poti spominov in tovarištva Podpisniki v občini na žiro račun Ljubljana Bežigrad 50102-842-024-67731 LjubljanaCenter 50100-842-025-67731 Ljuhljana Moste-Polje 50103-842-026-67731 I.jubljana Šiška 50104-842-027-6773 1 LjubljanaVič-Rudnik 50101-842-028-67731 plane občin in mesta. Občinske konference SZDL, občinski sveti ZS in občinske konference ZSMS se morajo potruditi da zagotovijo večje število podpisni-kov samoupravnih sporazumov, kajti po prvem odzivu (60%) se stvari niso bistveno spremenile. Tu je naj-boljša Šiška, najmanjši pa je uspeh na Viču - Rudniku. Z družbenopolitičnimi skupnostmi (splošna poraba) in samoupravnimi interesnimi skupnostmi) bomo posoli-darnostnem načelu sestavili anekse oz. posebne spora-zume. Težave pri nadaljevanju akcije Ob trasi PSTse pojavljajo potrebe po novih stavbah, rastejo nova naselja, v načrtih so družbeni objekti (vrtci iz samoprispevka II stanovanjska naselja, most nad Kamniško progo, vojaška bolnišnica) in podobno. Pri teh stroških bo odbor PST prispeval sredstva v višini poprečne (nove) cene za tekoči m, razlika nad to ceno pa naj bremeni investitorja objekta, saj bi v nasprotnem primeru stroški za gradnjo PST še narašča-li. Prav tako otežkoča hitrejšo gradnjo dejstvo, da zaščiteni koridor PST postaja mestoiociranja predvi-denih komunalnih napeljav. Ponekod nam to povsem •onemogoča gradnjo, dokler ne bodo komunalno opremljena cela območja (Rakova jelša) -. , Gradnja PST v letošnjem poletju in jeseni Zaradi zahtevnih postopkov za pridobivanje zemljišč in gradbenih dovoljenj je letošnji rokovnik gradnje razdeljen na poletno in jesensko obdobje. V poletnem obdobju delajo na odsekih, ki so bili delno zgrajeni še lani, in na odseku Murgle III. Jeseni pa bodo gradili na odsekih, za katere je predvidena izdaja gradbenega dovoljenja v avgustu in septembru, kar je v skladu s stališčem predsedstva MK SZDL Ljubljana, da najprej »prebijemo« traso PST v celoti in jo zatem postopoma dogradimo. Glede sajenja dreves ob PST obstaja možnost, da se povežemo z akcijo »88 dreves za tovariša Tita«, zlasti v KS, ki nimajo možnosti najti ustreznega prostora za posaditev parka ali drevoreda. Vzdrževanje in ohranjanjj podobe PST Vzdrževanje PST postaja ena izmed ospovnih nalog odborov podpisnikov dogovora o varstvu spomenikov NOB, ob podpori občinskih skupnosti in zveze komu-nalnih skupnosti ter v sodelovanju strokovnih organi-zacij. PST je objekt, ki povezuje Ljubljano in terja enotno vzdrževanje. Pripravljenost šol in delovnih or-ganizacij za vzdrževanje PST je potrebno pozdraviti in sprejeti. PST mora biti vzorno urejena vsak dan ne samo enkrat ali dvakrat na leto. Hkrati je treba na vse možne načine preprečiti, da bi PST postala poligon za objest-ne motoriste in mopediste ali celo avtomobilska obvoz-nica, kar je v nasprotju z njenim spominskim in rekrea-cijskim namenom. Tudi sajenje raznih drevesc in sadik (primer v Mur-glah), je treba preprečiti saj - ne glede na verjetno dobro voljo posameznikov - kazi podobo enotnosti in monumentalnosti celotnega objekta, ki je drevored. Organizacijske zadeve Odbor za izgradnjo PST, ki šteje 30 delegatov, vodi vsebinski del akcije pri gradnji PST. ©b njem deljujeta še sekretariat kot izvršilni organ in operativni odbor, ki skrbi za izvedbeni del akcije. Operativni odbor vodi generalpodpolkovnik Jože Ožbolt. V minulem letu so bili v vseh občinah formirani odbori podpisnikov družbenega dogovora o gradnji PST, ki pomagajo pri reševanju problemov v posamez-nih občinah. Predsednik odborov so: v občini Bežigrad Janez Alič, v občini Center Emil Troha, v občini Mo-ste Polje Srečko Čož, v občini Šiška Jože Šetina in v občini VičRudnik Janez Grašič. Strokovna služba šteje sedaj 3 Ijudi: Franci Kastelic, dipl. ing., Mitja Omersa in Anča Smrekar. PST prodrla v zavest Ljubijančanov Zamisel o Poti spominov in tovarištva že globlje prodira v zavest Ljubljančanov. PST je sicer spomenik, ki bi moral govoriti sam zase, loda izkušnje kažejo, da brez nenehnega in aktivnega, mobilizacijskega dela ne bomo uresničili projekta, ki smo ga sprejeli. Brez podpore vseh družbenih dejavnikov, ki že imajo mo ralno podporo velike večine Ljubljančanov, si ni rao-goče zamisliti racionalne in učinkovite gradnej PST, še posebej ne v današnjih razmerah, ki niso naklonjene akcijam te vrste, čeprav z gradnjo PST - dokaj pozno -poravnavamo dolg junaški vlogi Ljubljane za našo nacionalno in socialno osvoboditev. To poročilo nam je za objavo posredoval Odbor za izgradnjo PST pri MK SZDL Ljubljana.