15.^11.1932 yt "■ Poštnina ofačana v P;’ V Lubljani, v Četrtek, dne 15 decembra 19B2 LetoV. DELAVSKA Glasilo Krščanskega delovnega ljudstva ■ T*ak (atrtek pop.) t «lute|a pra popre) — UrotUttroi [JublJa • — CMMI mi 1 1WB II Mp«MaMBlo-tM II >> — *>■«■■» W* *opow II Socialnost gospodarstvenika Tačarja Gospodarstvenik Tačar je naravnost ženij. Je kapitalist. To se pravi, da je bistvo njegovega gospodarskega nauka, da se najlažje živi, če drugi delajo zanj. Je precej težak. Po telesu seveda, pa tudi po svojem premoženju. Sicer javno tarna o izgubah in o veliki sitiski, svojim prijateljem pa tajno le resnico govori. Tako je prav! Če bi govoril resnico javno, kdo bi hotel še delati, namreč za gospodarstvenika Tačarja. Ljudje bi se Spametovali in bi rekli: »Naj se gre gospodarstvenik Tačar solit, mi bomo raje delali zase.« ’ Gospodarstvenik Tačar pa ni tak, da ne hi poznal življenja. »Vsi ljudje morajo živeti,« to je njegovo geslo. Gospodarstvenik Tačar dokazuje in seveda tudi dokaže, da mu gre gospodarsko strahovito slabo, vendar pa obratuje iz usmiljenja do ubogih delavcev, kaitere smatra naravnost za svoje otroke. Sicer mora, dasi zelo nerad, včasih znižati plače. Tudi — seveda s krvavečim srcem — reducirati mora, da reši kruh drugim. Ne dela tega za lastni dobiček! On je že vajen delati in svoj skromni ikošček kruha bo še vedno imel. Z ozirom na splošni blagor mora tako po-stoipaiti. Drugače je pa za to, da se ohranijo vse »moralne in materielne dobrine« človeštva. K človeštvu prišteva tudi svoje delavce. Je za to, da hodijo de-lavoi v ceflkev in da sploh veiro spoštujmo Vcaloo nedeljo jn praznik naj hi bili pri službi božji. Izjema je le tedaj, če mora podjetje iz ozirov na splošnost ob nedeljah in praznikih obratovati. 0, gospodarstvenik Tačar je dober in praktičen katoličan! 1 Tudi solidarist je. Delo in kapital — oba sta potrebna. Tako uči. Zato sta si potrebna tudi podjetnik in delavec. Lepo složno naj skupaj delata. Seveda avtoriteta mora biti. Zato mora delavec spoštovati podjetnika. Saj on daje kapital. Brez kapitala bi ne bilo delovne prilike. Zato gre pa 'kapitalu prednost pred delom. Kriza je kriza. Tej tudi gospodarstvenik Tačar ne more uiti kljub svoji ženijalnosti. Ker je pa socialno čuteč človek in ker mu je pri srcu dobrobit ubogih, zlasti delavcev, skuša njihovo bedo omiliti, če jp že odpraviti ne more. Zato organizira dobrodelne akcije. K tej dobrodelni akciji poziva vse sloje — od županov in drugih velikašev pa tja do cestnih pometačev. Na programu so tudi dobrodelni plesi, akademije itd. Da kliče rv krog teh socialnih delavcev tudi gospode župnike in drugo duhovsko gosposko, je samoobsebi umljivo. Tudi TPD je v krizi. Le gospodarski ženij ji more pomagati. Zato so gospodje upravni svetniki poklicali na pomoč gospodarstvenika Tačarja. Ker je navdušen za vse dobro, se je seveda odzval rade-volje. Svoje intenzivno delovanje je najprej prenesel v Hudo jamo. Tam so na njegov nasvet odpustili okirog 120 rudarjev. Sicer mdarji protestirajo. Pa gospodarstvenik Tačar je dosleden in neuklonljiv značaj. »Ne bomo se udali,« tako ukazuje. Ko so rudarji sklenili, da žrtvujejo visak peti teden za odpuščene tovariše, t. j. da darujejo TPD mesečno od 80.000 do 100.000 Din, je bil zopet gospodarstvenik Tačar, ki je ukazal, da naj TPD to solidarnost delavstva sicer pohvali, da je z moralnega stališča visoko kvalificarana, vendar pa mora brezpogojno to ponudibo zavrniti. To ne bi bilo v skladu z načrti, iki jih ima gospodarstvenik Tačar, da sanira krizo TPD. Sanacija pa obstoji v tem, da se znižajo socialne dajatve in plače. To pa je mogoče doseči le, alko starejše in v višjih kategorijah zavarovane rudarje odpuste. Delazmožne morejo pozneje zopet nazaj sprejeti, toda v nižje kategorije. Najbolje pa je, da vzamejo samo' mlade, še neizrabljene sile. Gospodarstvenik Tačar ni nasproten, aka .se ^estajiuo.4e_4ii ime. k;Qjifa;encc. V vsakem primeru pa ostane trden in jeklen. Njega ščiti zakon, kdo mu more kaj. Toda socialen moraš pa vseeno biti! Zato za brezposelno akcijo. Zbirajmo denar, ustanavljajmo pomožne kuhinje, žrtvujmo drobtinico sami, cenjene dame naj gredo do častite duhovščine, iz so-lidarizma povabimo tudi delavce. Tako bomo postali dobrotniki delavstva in javnost nas bo hvalila. Gospodarstvenik Tačar je tič. Toda delavstvo je že izpregledalo in spregledalo načrte gospoda Tačarja. Od svojih pravic ne odstopi nikoli. Mogoče se bo moralo udati nasilju, priznalo ga ne bo nikoli. Pa še neki drugi iaktor je stegnil svojo varno in čvrsto roko. Tisti, ki je postavil nravne in naravne zakone. Dosedaj je bil še vsak kaznovan, ki jih je prestopal. Tudi gospodarstveniku Bačarju in vsem njegovim piše ta nevidna, pa silna, nezmagljiva roka: Mane Tekel Fares Vzroki naše brezposelnosti Vprašanje brezposelnosti se rešuje s samimi debatami? zborovanji, spomenicami, kongresi, toda dejanskih uspehov i)i in jih ne more biti, dokler problema samega ne pričnemo reševati pri korenini. Gospodje, ki so se lotili reševanja tega vprašanja, morda ne vedo, ali no-Če|o vedeti, kje tiči zlo, zato vam priskočimo na pomoč. Začnimo pri vajencih. V sami Sloveniji (dravska banovina) imamo nad 14.000 vajencev in vajenk. Vprašamo: Koliko vajencev dela samo 8 ur na dan, čeprav zakon prepoveduje za mladoletne delavce preko 8 urno delo na dan. V Nemčiji je za mladino vpeljan 7 urnik. Zakon tudi prepoveduje nadštevilno zaposlenost vajencev po obratih. »Delavska Pravica« je že v št. 46 z dne 17. novembra t. 1. prinesla članek, ponatisnjen iz »Obrtnika« po g. Vozliču iz Celja o naraščaju, ki pravi med drugim, da so obrtniki dolžni omejiti število obrtnega naraščaja na najmanjše, ne pa, kakor se v mnogih primerih dela, da marsikak mojster drži samo toliko časa vajenca, dokler mu dela zastonj, potem pa vzame zopet drugega. To ni pr^v in s tem sebi in obrtnemu stanu škoduješ, ki bo imel vedno več brezposelnih in bo moral prestajati vedno večjo konkurenco. Dokler ne bo obrtnik omejil števila našega obrtnega naraščaja, ne more računati na boljšo bodočnost, ker bomo samim sebi vedno delali krizo. To je napisal sam obrtnik v svojem stanovskem obrtniškem listu. Kaj pa naj mi porečemo k temu? Za danes navedemo nekaj podatkov, in sicer: Neki ključ, mojster v Ljubljani ima 5 vajencev in enega pomočnika. Prejšnjih deset izučenih vajencev je takoj odpustil, ko je pretekla učna doba. Zopet drugi ključ, mojster: Pri njem se je izučilo 17 vajencev, od teh je takoj 15 odpustil, ko je pretekla učna doba, le dva je obdržal nekaj tednov kot pomočnika. Tretji ključ, mojster ima sedaj 16 vajencev. Od 12 vajencev je takoj po preteku učne dobe odpustil devet iz dela in tako gre dalje in dalje. Pri kovačih je 90 odstotkov šamo vajencev zaposlenih. Modistirtje, šivilje, krznarji, čevljarji, krojači, peki — je p$ poseben kapitel o delovnem času zh va- jence — delajo po 10, 12 in tudi 14 ur na dan. Te delavnice bi bilo potrebno po pristojnih oblasteh strogo nadzorovati, koliko časa se dela z naraščajem prfeko zakonitega časa, in vse kaznovati v prid brezposelnemu delavstvu. Neka delavnica na Kongresnem, trgu je razsvetljena, ker je sezona za kožuhovino, v podstrešju še ob 23. uri zvečer. Inšpekcija dela bi lahko ugotovila potom policije marsikatero prekoračenje delovnega časa in s tem zaščitila delavsko mladino pred izkoriščanjem. V poročilu Delavske zbornice je statistika navedla pred leti, da dela nad 7000 vajencev popolnoma brezplačno vsa leta učne dobe. Dokazano je tudi, da je do 70%t vajencev takoj, ko poteče učna doba, vrženih na cesto. Na njihovo mesto vzamejo zopet nove brezplačne vajence v delo. Obrtni zakon v § 267 pravi sledeče: Učencu pripada po enem dovršenem letu učenja odškodnina za delo. Novi obrtni zakon je stopil v veljavo že 9. marca 1932 in je poteklo od takrat devet mesecev. Dodatek tega paragrafa pravi: Minister trgovine in industrije bo predpisal v sporazumu z ministrom socialne politike in narodnega zdravja in po zaslišanju zbornic obrtnih in delavskih z uredbo posebne odredbe o najmanjših zneskih te odškodnine. Delavske plače Pod tem naslovom je izšel v »Besedi« št. 10, aktualen članek, katerega priobčujemo v celoti. i Statistika in delo, ki je z njo v zvezi je zelo zamudno. Par številk, ki so včasih objavljene, so plod dolgotrajnega dela in študija. Veliko lažje je napisati splošen članek o politiki, o športu in ne vem o čem, kakor napisati razpravo, ki številčno prikazuje razmere delavstva ali vobče gospodarski položaj. Bolj nazorno kakor s statistiko ne moremo v najbolj dobro obdelanem članku podati slike razmer. Številke z matematično natančnostjo podkrepijo ugotovitve lin siEjo k razmišljanju vsakogar. Ugotoviti hočemo razmerje delavčeve plače do njegovega življenjskega standarda in obratno. Pri takilh razmotriva-nffh Je treba vzeti vedno delavca ene stroke z enakim številom družinskih članov in z enako potrošnjo. Navadno se jemlje za podlago življenjskemu standardu 1. 1914. Tedaj so bile razmere še nekako stalne in so prilično odgovarjale življenjskim potrebam delavstva. Pri primerjanju je vzet za primer kva-lilicirani delavec v večjem industrijskem kraju, kojega zaslužek spada v lil. kategorijo. Štiričlanska družina tvori osnovo za račun prehrane, in sicer mož, žena in dva otroka pod 10 let starosti. Po plačilnih kuvertah se je ugotovilo, da je tak delavec zaslužil meseca junija 1914 za 25 delavnih dni 144 Kron (razmerje 1:11) ali danes 1584 Din. Najmanjša potrošnja za hrano, obleko, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo in razno (za ženo je vzeto 80% moževih izdatkov, za vsakega otroka pa po 40%) je po tržnih cenah iz istega meseca ugotovljena na 121.46 K ali 1336.06 Din. Vidimo tedaj, da je družini ostalo po pokritju stroškov za življenje, ki so, poudarjam, kar najmanjši, Še vedno 22.54 K ali 247.94 D. Indeks, preračunan na isti podlagi za isto Število družinskih članov pa poka-zuje, da je v juniju 1931 za iisto količino in kakovost hrane, obleke, stanovanja, kurjave in razsvetljave napram 1. 19l4. bilo potrebnih 1924.58 Din. Tedaj se je to, kar delavec potrebuje mesečno za svojo družino, podražilo za 588.53 Din. Z drugimi besedami: indeksna številka, koje osnova, leto 1914., je 100, se je dvignila na 144, t. j. za 44%. Iz gornjega bi morali sklepati, da so se temu primemo dvignili tudi zaslužki. Toda to'ni tako. V juniju 1931 je znašala plača delavca v isti kategoriji samo 1344 Din; tedaj je padla za 240 Din. Na podlagi sorazmerja ugotovimo, da je napram 1. 1914., ki je vzeto kot 100, padla plača tega delavca na 84.84. Plača je tedaj nižja napram 1. 1914. za 15.16%. Zanimivo je sedaj ugotoviti, ali se je v enem letu eno ali drugo razmerje kaj ■spremenilo. Za junij 1932 moremo ugotoviti, da so padle cene življenjskim potrebščinam, predvsem živilom, tako da kupi delavec isto količino in kakovost kot l- 1914. ali 1931. za vso družino za 1746.15 Din. Tedaj za 178.43 Din ceneje kot v letu 1931. Indeks je tedaj v enem letu padel od 144 na 130.67 ali za 13.33%. Padec plač pa znaša v tem razdobju od mesečnega zaslužka 1344 Din junija 1931 na 1271 Din junija 1932. Padec tedaj za 73 Din. Vsled tega je padla tudi indeksna številka zaslužka, ki je bila v 1. 1931 84.84, junija 1932 na 80.33. Namesto da bi se plače dvignile, so padle za 4.61%. Torej vsled velikega padca cen bele-| žimo od junija 1931 do junija 1932 malo j izboljšanje, in sicer za 8.72%. To izbolj-j šanje gre na račun pocenitve živil, in je . razvidno tudi iz padca indeksnih številk, j ki so padle od 144 1. 1931. na 130.67 1. 1932. To bi bilo tedaj izboljšanje za i 13.33%, kar pa zmanjša odstotek zmža-I nih plač za 4.61%, tako da ostane de-. jansko le številka, ki sem jo že navedel — 8.72%. Seveda s tem ni rečeno, da je utemeljena zahteva naših kapitalistov po zni-žanju plač, kajti ne smemo pozabiti, da . živi ta delavska družina za 50.44% pod predvojnimi življenjskimi prilikami. Ugotoviti je treba, da so padle cene samo kmetskim proizvodom, predvsem živilom. Vse drugo pa stoji še zelo visoko, posebno stanovanja, ki so pretirano draga. Naglasiti moram, da sem vzel pri računanju tega indeksa za stanovanje znesek 200 Din. Za ta znesek se danes primerno stanovanje težko aii sploh ne dobi. Pri stvari sem hotel biti objektiven in polo-j žaja daleko ne pretiravati, da bi mogel ; kar najbolj nazorno ilustrirati delavčev I položaj. To pa je indeks plače kvalificiranega delavca. Gotovo pa jih je danes malo, ki bi imeli tak zaslužek. Zato so izvajanja še bolj utemeljena in kažejo, da mo* rajo delavci z mesečnimi zaslužki od 700 do 900 Din, ki so danes običajni, živeti v skrajni bedi. Delavcu dati zaslužek, da bo mogel primerno živeti, tq je danes prva njegova zahteva. J. R. Glavna skupščina ..Radničkesa stru-kovnesa saveza v Zagrebu V nedeljo, dne 11. decembra 1932 se je vršila v Zagrebu glavna skupščina hrvatsike krščanske strokovne organizacije RSS v njenih prostorih. Udeležba je bila zelo velika. Zastopano je ibilo tudi splitsko okrožje RSS po svojem predsedniku Radiči. JSZ je zastopal blagajnik JSZ. Poročila odbora so pričala o tem, da se organizacija počasi in stalno stabilizira ter izpopolnjuje, čeprav se mora boriti z zelo velikimi in ubijajočimi težkočami. Neumevanje krščanske strokovne organizacije je med Hrvati še zelo veliko, še večje seveda med Srbi. Vendar se pa kljub temu kažejo znaki sigurnega zboljšanja, nakar Poročila z delavskih bojišč Jugoslovanska strokovna zveza Kovinarji Jesenice-Javornik. Razsodišče se je vendarle sešlo. Njegova naloga je, da odloči, če je upravičena odpoved kol. del. pogodbe radi naraščajoče draginje. V petek 9. dec. se je vršila že tretja seja, na katero je bil vabljen tudi SMRJ kot stranka, ki je pogodbo odpovedala. Zahtevali so, da naj svoje ugotovitve tudi utemelji. Komisijo tvorijo zastopnik DZ g. Kopač, zastopnik zbornice za TOI g. Žagar, predseduje pa srezki načelnik iz Radovljice g. dr. Vidmar. Zastopniki delavstva so ugotovili, da so se v zadnjem času povišale cene življenjskim prilikam , ko so plače radi izgube praznikov in znižanja 5 odstotkov v splošnem padle za 30 odstotkov. Tej seji je predložilo tudi podjetje svoje ugovore. Predvsem ugotavlja, kakšni so zaslužki delavstva v posameznih obratih. Razsodišče bo na temelju tega materijala po izjavi predsednika stvarno in objektivno zadevo razsodilo. Pričakujemo, da v prilog delavstva, ki ije v svojih zahtevah docela upravičeno. Razsodbe do danes, ko to poročamo, razsodišče še ni izdalo. Jesenico. Razlogi so zadostni, da delavstvo dobi povišek, ker mu je z zvišanjem prehrane itd. plača prav za prav reducirana, medtem ko so se industrijski izdelki podražili glasom Trg. lista od 8. nov., med katerimi bodo tudi produkti KID, zato bi bilo go-rostasno, če delavstvo ne bi ničesar doseglo, da bi taki momenti koristili samo velepodjetjem, kar gotovo ni v interesu narodnega gospodarstva, zato bi morale oblasti takim mahinacijam posvečati več pažnje. Delavstvo pa bodi budno in borbeno za svoj obstoj in bodi v svojili strokovnih organizacijah s puško ob nogi v pripravljenosti. Rudarji Laško. V nedeljo 11. dec. je bil zelo dobro obiskan shod rudarjev v hotelu Hen-ke. Tovariš Lešnik je poročal o rezultatih raznih konferenc, ki so se vršile do danes in o sporazumu, ki je bil sestavljen dne 28. X. 1932. Na temelju tega sporazuma bi morala TPD sprejeti nazaj 36 socialno najšibkejših oseb. Dosedaj jih je sprejela nazaj le del, vseh še ne. Pravijo, da je kriv neki dvojnik neke vodilne osebe, ki marsikaj prepreči, kar bi bilo v korist delavstva. Tovariš Marinček je ugotovil, da ni temu krutemu postopanju toliko vzrok kriza, ampak načrt, da bi uničili strokovno organizacijo in zlomili borbenost med delavstvom. Rudarji so sklenili, da bodo podvzeli vse korake, da dokažejo, da je TPD tisti element, ki dela nemir med rudarji v Hudi jami. Rudarji so rekli: Ne damo se razbiti. Se tesneje se bomo organizirali. Trbovlje. Veliki rudarski shod, ki se je vršil pri nas v Delavskem domu predpretekli teden, je bil jasen odpor proti nakanam TPD. Shoda se je udeležilo nad dva tisoč rudarjev. Na shodu je poročal tajnik ZR iz Zagorja Arh Jurij in predsednik II. rudar, skupine Pliberšek Franc, ki je shodu predsedoval. Delavstvo je enodušno obsodilo nesocialno postopanje TPD in sprejelo tozadevno resolucijo. '1. december dan žalovanja rudarjev. Ves narod je obhajal spominski^ dan uedinjenja, a mi rudarji smo tega dne žalovali za h rast -niškimi ponesrečenci. Na eni strani dan veselja, na drugi pa dan žalostil Kdo je zakrivil smrt teh šestih rudarjev, je nadvse važno vprašanje, o katerem' ibomo še pisali. Samo za osem milijonov letno gre TPD. Akcija TPD bo sigurno upropastila starostno 'blagajno rudarjev. Ravno pred sabo imamo podatke od rudarja kopača, ki dela pri družbi 25 let in je predlagan m kategorijo učnega kopača. Ta rudar je plačal v teh letih za starostno zavarovanje 8842 Din. Sedaj je star 45 lett in mu manjka po sedaj veljavnem pravilniku brat. sklad še 15 let. Ako dela pri družbi še 15 let, bo dobit v primeru upokojitve 480 Din mesečno. V še 15 letih pa bo prispeval za pokojninsko blagajno 9000 Din v premeščeni kategoriji. Skupaj; torej v 40 letni delavni dobi 17.942 Din, letnih obresti po 5%. je 892.10 Din, ali v 40 lertih 36.160 Din. Glavnica in obresti v dobi 40 tet znašajo 54.002 Din. Torej toliko prispeva rudar za svoje starostno zavarovanje. In sedaj ga hoče TPD zaradi lastnega kapitalističnega pohlepa uničiti. Takih primerov ni na svetu. Lesni delavci Rimske Toplice. Opozarjamo tovariše odbornike in namestnike, da bo 17. XII. 1932 ob 2 popoldne pri tovarišu Majcenu odborov« seja. Na seji bomo obravnavali vse tekoče zadeve, zlasti tudi, kdaj bo občni zbor skupine. Udeležba pri odborovi seji je za vse obvezna. Predsednik. Elektrotehnični uslužbenci Žirovnica, 11. decembra 1932. Danes se je ob zelo številni udeležbi vršil strokovni sestanek uslužbencev KDE v Žirovnici. Sestanek je razpravljal predvsem o izrednih razmerah, ki so nastopile radi številnih prisilnih dopustov. Na sestanku je poročal zastopnik centrale tov. tajnik Rozman. Prečitala se je vloga, ki se je odposlala v zadevi dopustov in nadzornika na ravnateljstvo KDE, kakor tudi odgovor, ki ga je dalo na to vlogo ravnateljstvo. V tej vlogi ugotavlja ravnateljstvo, da je trenutno želji težko ugoditi, skušalo pa bo najpotrebnejše zaposliti. Nato je poročal tov. tajnik o intervenciji, ki je bila izvršena pri ravnateljstvu z zastopnikom Del. zbornice. Ob tej priliki je vodstvo poudarjalo, da so se že sedaj izvrševala dela, ki niso bila nujno potrebna samo radi tega, da se delavstvo ni pošiljalo na dopust. Delavstvo je stavilo tudi predloge: Da se vzdrži delavnica in zaposle najbolf potrebni, naj se odslovi iz službe novi nadzornik, ki je popolnoma nepotreben. Sredstva za delavnico so na ta način zasigurana in gotovo je, da bo KDE imela od tega več koristi. Poleg tega pa bodo dobili zopet delo naši delavci jugoslovanski državljani. Ker je gotovo, da banska uprava ne bo denarja, ki se bo nabiral za brezposelne in v item slučaju imamo do tega pravico tudi mi, razdajala kar tako, naj se začne s čiščenjem bajerja na Završnici in struge elektrarne v Bohinju. Poleg tega pa je tudi drugega dela dovolj v delavnici in na prostih vodih, in sicer tako, da bi se dve par,tiji tedensko menjavali. Za čas te krize naj pošljejo na dopust upokojence, ki že itak imajo pokojnine in jim bo vsekakor lažje, da se preživijo, kakoi* nas eden, ki nimamo ničesar. Zato naj se, dokler ne pride zopet do redne zaposlitve, namesto teh upokojencev zaposlijo najbolj potrebni. Tudi glede starostnega zavarovanja se je sklenilo z novo vlogo na KDE, kakor tudi na bansko upravo urgirati in zahtevati končno rešitev. Nekateri so pri elektrarni zaposleni že nad 15 let in je nujno potrebno, da se jim oskrbi nekaj za starost. Drugače bo v resnici tako, kakor je eden šaljivo pri- pomnil, da bo treba dobiti licenco za beračenje. Izrazila se je tudi želja, da naj bi biio v zimskem času v opoldamakem času samo pol ure odmora. Kajti zunaj na prostem, je mrzlo in vsak rajši dela takoj naprej in gre potem na večer pol ure prej domov. Ako imajo pri naših podjetjih kruh tuje:, ki našo dobroto samo izkoriščajo, imamo tedaj mi toliko večjo pravico kot državljani, da se nam da delo in kruh. Končno je bil še govor o volitvi delavskih obratnih zaupnikov in občnem zboru skupine. Tov. predsedniku se je soglasno dala zaupnica za njegovo požrtvovalno delo. S krepkim pozivom: »Na delol«, je bil ob pol 14 lepo uspeli sestanek zaključen. Viničarji Tajništvo v Mariboru. V' uradnih dnevih tajništva »Strokovne zveze viničarjev« 3. in 4. decembra v Mariboru se je zopet izvršilo polno ukrepov v borbi za pravice viničarjev, predvsem pa za izvajanje viničarskega reda. Krivice, ki se gode viničarjem mariborske okolice so tako kričeče in neznosne, da vpijejo naravnost do neba. Navedemo naj le nekatere primere: Podhostnik Jožef, viničar v Čreti pri Slivnici ima odpovedano službo z 26. septembrom brez opravičenega vzroka. Službeno knjižico mu je gospodar izročil šele komaj koncem oktobra, po trgatvi. Gospodarju ni prav, da si je viničar napravil 00 litrov jabolčnika iz odpadlega sadja in to že pred meseci. Prositi bi moral, če bi smel sploh jabolčnik delati. Pogojeno pa je, da vse odpadlo in nezrelo sadje pripada njemu, tedaj tudi pravica, da sme s tem sadjem storiti kar hoče. Službena odpoved je torej protizakonita. Dotičnega vinogradnika se je opozorilo s posredovalnim pismom, da ni ravnal v skladu z določbami viničarskega reda. da odpoved viničarju Podhostniku prekliče, najši pa mu naj da pripadajočo nagrado, katero mu že za vsa štiri leta dolguje in znaša že 1600 Din. — Veis Aloji, viničar v Creti pri Slivnici je bi.l po gospodarjevi krivdi dejanski napaden. Zdravnik je ugotovil, da trpi radi sunka in ipadca težje notranje poškodbe, ki mu povzročajo hude bolečine. Ker sam kot reven in star ni imel denarnih sredstev za zdravniško spričevalo, mu je posodila organizacija. Vložila se je tožba po odvetniku, obenem pa tudi predlog viničarske komisije za dolgujočo nagrado 200 Din za leto 1902. — Kolednik Filip, viničar v Vinšek-u pri Hočah je tudi dobil službeno odpoved šele 28. avgusta knjižico pa 8. novembra. To zategadelj, ker baje ni vsak dan prišel delati na gospodarjev dom, kar pa ni bil pogoj«ii. Go«podar mu dolguje nagrade 100 Din. Pravijo, da dotični vinogradnik sploh ne priznava nobenega viničarskega reda, ker se je tako izrazil in da bo nadaljne nove viničarje najemal samo za dobo 14 dni. Vendar se mu je zaenkrat poslalo le posredovalno pismo, da odpoved umakne, prizna naj zakonito obveznost viničarskega reda, izplača naj viničarju nagrade in odgovor naj da do 8. decembra viničarju bodisi organizaciji. — Krajnc Jože!, viničar v Polanci p. Limbuš ima tudi sedaj na zimo službo odpovedano brez pravega vzroka. Nekaj se je zameril le šafarju in ta ga tišči sedaj vstran, dočim pravi gospodar o zadevi najbrž nič ne ve. Poslalo se je posredovalno pismo in dotični šafar se je takoj osebno oglasil v tajništvu dne 4. t. m. Navajal je vzroke, ki pa jih ne more dokazati kot tako težke, da bi se mogli smatrati za prestopke po § 20. viničarskega reda. Šafar je zaprosil, da naj k njemu pošljemo viničarsko komisijo! Bomo. — Repina Franc, viničar v Dragučovi pri Sv. Marjeti ob |Pesnici, ni dobil od prejšnjega gospodarja izplačanega zaslužka. Storil se je zadnji opomin. Denarja za okrog vozariti se po svetu in za razno nepotrebno imajo še vsi dovolj, le za viničarja plačati, tistega denarja ni nikjer, le tega povsod primanjkuje, ravno tu je pri mnogih že več let najhujša kriza. — Vindiš Ivan, viničar v Pekrah zahteva izplačilo letošnje nagrade v vsoti 300 Din. Vinogradniku je bilo predloženo pismeno posredovanje. Morda bo šlo brez komisije. — Breznik Janez, viničar v Košakih pri Mariboru je hudo postal prizadet radi kršitve pogodbe, po kateri ima pravico rediti si dve svoji kravi, manjkajočo krmo kupi gospodar in ima dobiti 8 kubičnih metrov bukovih drv. Naenkrat pa mu je bilo ukazano, takoj eno kravo spraviti v stran, sena ne dobi nič več, namesto bukovih drv pa mu je odkazal le vejevje iz sadonosnika. Ako se s tem ne bi mogel strinjati, pa se naj kar za osem dni izseli. Kdo je tedaj spet postal nevaren javnemu redu? Ali viničar in njegova organizacija, ki ne more privoliti v kršitve [>ogodbe in v pogaženje postav, ali pa oni, ki nasilnim potom hoče odvzeti viničarju eksistenco sedaj pozimi ko ga hoče oropati za njegov krvavo-žuljavi zaslužek. Tudi tukaj smo, vkljub perečemu položaju, še poprej vinogradniku poslali pismeno posredovanje s pripombo, da je treba pogodbo dosledno izvajati. — Ker Vinko, viničar v Hrastju pri Limbušu pa ima poseben slučaj. Gospodar mu je odpovedal službo sicer pravočasno, ni pa mu dal prilike in časa, da bi si potem tudi poiskal drugo službo. Obilna sadna letina, potem pa enaka trgatev je storila, da je viničar bil zaposlen ob nedeljah in delavnikih. Na njegovo mesto pa hoče tak, ki ima svoje posestvo, je sedaj to tembolj opravičeno, da se dosedanji viničar obdrži vsaj še za eno leto v službi. Predlagana je bila viničarska komisja županstvu Vrhov dol. — Pri županstvu Rošpoh se je 3. decembra vršila viničarska komisija radi predčasne službene odpovedi viničarju Čop rež Jožetu. To je ravno tisti slučaj neposlušnosti, ko ni hotel basirati gospodarjevi družbi v kleti pri pitju. H komisiji sta prišla še dva občinska odbornika in občinski tajnik. Tako je bilo navzočih vseh skupaj sedem mož, da razpravljajo o tem sporu. Viničarja je zastopal tajnik Peter Rozman. Razr prava je bila zelo zanimiva in po triurni debati 'e dosledno izčrpala energijo vseh nasprotnikov viničarja. Žo v začetku so kar planili po viničarju in ga ožigosali kot najslabšega človeka na svetu. Nihče od občinskih mož ni mogel niti besedice v obrambo, ali v prilog viničarja. Končno pa se je zmaga zasuknila na stran viničarja in njegovega zastopnika. Najprej so se sprijaznili s pra- =F Upton Sinclairr DOLARJI roman bo postala organizacija močan faktor, Tudi finančno stanje organizacije je zadovoljivo, čeprav organizacija nima podpor in je odvisna le od članarine. Predsednik Petek in podpredsednik Ščetinac sta imela dobra referata o brezposelnosti in zavarovanju. Skupščini so bile predložene na temelju referatov o obeh predmetih stvarne obširne resolucije, ki jih je skupščina sprejela in sklenila, da se odpošljejo ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje. Skupščina je spremenila tudi sistem plačevanja članarine in uvedla plačilne razrede po višini plače. Ravno tako je z odobravanjem sprejela poročalo o enotnem deta obeh strokovnih central v Ljubljani in Zagrebu in potrdila tozadevne sklepe, ki so bili napravljeni med organizacijskimi zastopniki v Belgradu za časa (kongresa delavskih zbornic. Pri volitvah je bil izvoljen po večini stari odbor. Pri slučajnostih je bil razgovor o listu. Poudarilo se je tudi, da nameščencev® ni zadovoljno z neko namero, po kateri bi se pokojninski zavod združil s SUZOR-om in tako kril njegove izgube, ker se mora delavsko zavarovanje drugače sanirati. (Naslov v izvirniku: Monntain Ci4y) Jed se je podvizal, da ga je prekinil. Da se ni nikdar dolžil. Hvaležen mu je za ponudbo, a lahko dela in je dela vajen. Vso dolgo zimo je kuril peči, prav zatrdno bo zdaj možno najti kako delo na vrtu ali kaj podobnega. Warrener je odvrnil, da potrebuje njegov vrtnar vsako pomlad in poletje pomočnika in ni dvoma, da bo dela tudi za Jeda. Jed je bil zelo hvaležen in ni štedil z vidnimi dokazi za to, — a poznal je družabne razmere dovolj, da je vedel, ce sprejme v Warrenerjevi hiši kakršnokoli ročno delo, ga ne bo »But-ler« nič več spoštljivo sprejemal in ga vodil v knjižnico. Pripovedoval je Warrenerju o svojem življenju na samotnih planjavah, o starem Hinksu in njegovih govedih, konjih in babah in kako je Jeda pretepal, o govejem mestu in igralnicah in pivnicah in o dolgih bojih z očetom. Česa takega Warrener v svojem življenjn ni nikdar poznal in zazdelo se mu je še težje, kakor pa je zares bilo. Jed je popisoval, kako je obstal vlak in mu prvič v življenju pokazal bogate, v udobju živeče ljudi. _ Pravil je, kako so se selili v Zion, in o življenju pe-sarjev, o sladkornih trampih in o tovarni, o ženskah in o otrocih, ki se plazijo po polju in opravljajo težko delo. Warrener je hotel vse to natančno vedeti; zdelo se je, da zbira statistične podatke, ki jih bo potem priobčil v kakem listu agrarnih reformerjev. Jed je pravil, kako dobivajo meksikanske družine, mož, žena in pol tucata otrok, za delo celega leta v najrazličnejših dobah — sajenje, pletev, obrezovanje, pobiranje — komaj po šeststo dolarjev. War-rener je dejal, da je to strašno — da una sam nekaj delnic Rocky-Mountainske sladkorne, dividenda je znašala zadnje leto trintrideset procentov, družba pa trdi, da ne more delavcem dati zadostne mezde. Vse to izvira iz okoliščine, da je špekulantom z zemljo dovoljeno, da odtegujejo zemljo obdelovanju in tako ustvarjajo ogromno armado ljudi, ki nimajo niti pedi zemlje, in ki mešetarijo na delovnem trgu drug proti drugemu. Spet muha starega gospoda! Berite Henrya Georgea! Začel je novo predavanje, ki ga je Jed z zanimanjem poslušal, čeprav je Warrener ponavljal prav iste stvan, ki jih je pravil pred slabe pol ure. Jed je že zapazil, da bo šlo tako dalje brez konca in kraja; stari gospod bo pripovedoval vedno natančno tisto, kar je govoril prej; pričakoval pa bo od poslušalca, da ga bo poslušal s prav takim zanimanjem kakor vprvo. Le na koncu predavanja se mu je malce oglasila vest, v zavesti krivde se je nasmehnil in rekel: »Ampak to sem vam že vse povedal, — zdim se vam grozno dolgočasen?« Jed je brž odgovoril: »Ne, prav nič ne, stvar je tako važna, da bi jo rad temeljito razumel,« na kar je njegov pokrovitelj mislil, da mora začeti znova. Jed je zdaj dobival tiste skušnje, o katerih mu je tako grenko tožil kancler Saybuch. Ali je moral kancler poslušati osnovne razlage evangeljskega krščanstva in pridige o^ nujni potrebi verske vzgoje za mladino, in kako je važno, da ščitimo lastnino in pobijamo »rdeče«? IV Warrener je obljubil, da bo poskusil in premišljal o tem, ali bi se dala najti kaka prilika, da bi se izkazali Jedovl talenti. Jed je odšel in se pripravil na čakanje, kar je le mogel potrpežljivo. Čakal je dan, dva dni, tri dni, prihajal je jest v pension in boječe izpraševal za pisma. Gostje so izvedeli, kaj namerava, bili so prav tako polni pričakovanja ko on in so preiskovali postopki je prihajala dvakrat na dan. Ves pension je čakal štiri dni, pet dni. Jed se je razgovarjal s sestro, ali bi ne bilo prav, če bi kar še enkrat šel tja. Tedaj pa je nenadoma pridrvel nekdo izmed študentov s pretresljivim poročilom iz zadnje izdaje »Rocky-Mountain-Posta«: »Uglednega meščana zadel mrtvoud. Claudius G. War-rener se je zgrudil v urada « Poročilo je slikalo, kako je glavarja ene najstarejših in najuglednejših rodbin v Mountain Cityu zadel mrtvoud v njegovem uradu v Fourth National Bank Buildingu in da so ga v bolniškem avtu prepeljali domov.^ Poklicali so več zdravnikov, a ni še podatkov o preiskavi. To je bil hromeč udarec za Jedove sne in nade. Vse pro-učavanje Warrenerjeve rodbine, množica podatkov, ki jih je zbral o psihohogiji mnogokratnega milijonarja »n agrarnega reformerja: zapravljen trud, razmetana moc. Pn mizi je kar brnelo od razburjenja. Kaj bo Jed zdaj storil. Ah ga bo obiskal in mu izrazil svoje sožalje? če ni mr. Warre-ner umrl, ali pojde na pogreb? Kdo bo po njegovem, mnenju podedoval premoženje? Agrarni reformerji? vico in z določbami viničarskega reda občinski očetje, potem pa se je nazadnje še moral udati obtoženi vinogradnik in preklicati viničarju sedanjo službeno odpoved. Očividno pa je žlo tukaj za čisto poseben manever. Viničarju se najprej služba odpove. Sedaj na zimo pa ni lahko druge služr be dobiti. Zato bo viničar prisiljen prositi, da ostane še naprej. Prisiljen, bo pa tudi sprejeti slabše pogoje. Pravi namen torej je bil poslabšati pogodbo za prihodnje leto. Tukaj pa zaenkrat ni šla sreča v klasje, zmagal je viničar. Tistega »muškatelca«, ki ga je dotični vinogradnik v nahrbtniku prinesel na komisijo, da bi ž njim proslavili na koncu po odhodu viničarja in njegovega zastopnika zmago vinogradnikov nad viničarji, nad našo strokovno organizacijo in našo zakonodajo, tistega >muškatelca« je potem dal vinogradnik prostovoljno natočiti vsem kot sporazum, po katerem viničar ostane pri dosedanjih pravicah. — To bodi naši javnosti vsaj v približno ilustracijo razmer, v kakšnih žive danes viničarji in steni tudi v potrebno prepričanje merodajnim činiteljem, da je za izboljšanje takih nevzdržnih razmer, ki tarejo tisoče in tisoče viničarskih družin, kot pretežni del slovenskega naroda tukaj ob severni meji, potrebna najprej močna samoobramba po strokovni organizaciji, in da je treba predvsem viničarski red še izboljšati, nikakor pa ne poslabšati, ali odpraviti, kakor to stalno zahtevajo nekateri vinogradniški krogi. HALOZE. Zavrč. Predlagana viničarska komisija za tov. Kokot Stefana se je vršila 11. dec. ob 2 popoldne pri županstvu občine Turski vrh. Vinogradnik je izvajal zadnji čas na viničarja tolik pritisk, da se je ta rajši izselil. Bo mu pa plačal zato še selitvene stroške. Volevinoglraduik Ulm je v zadevi posredovanja tajništva S. Z. V. pismeno odgovoril, da odpovedi tov. Lazar Ivanu ne more umakniti. Ugotavlja neke nepravilnosti radi sena in slame in da ga ravno to ovira, da vztraja na svojem stališču, da se viničar vkljub 44-letni službi mora sedaj izseliti. Zadevo bodemo še podrobnejše preiskali. Št. Vid piri Ptuju. Krajm- Franc, viničar v Dravinjskem vrhu je predlagal viničarsko komisijo zoper vinogradnico Kazimir Terezijo. Razprava bo dne 16. decembra ob 11 dopoldne pri županstvu občine Vareja. Umrla je 19-1 etna Fras Hedvika od družine tov. Mulec Antona od skupine Gor. Radgona in se je nakazalo posmrtnine 500 dinarjev. Kleparji Ljubljana. Redni letni občni zbor »Strokovne skupine inštalterjev, kleparjev in monterjev JSZ v Ljubljani se vrši v nedeljo dne 18. dec. 1932 ob pol deseti uri dopoldne v prostorih Jugoslovanske strokovne zveze, Miklošičeva cesta 22-1, s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Volitve novega odbora. 5. Poročilo o smernicah za bodoče leto. 6. Poslovnik o obvezni štednji. 7. Razno. Občni zbor. Pogled nazaj, korak naprej. Odbor bo polagal račune o svojem delu. Začrtali bomo smernice za bodoče delo. Marsikaj je sicer ostalo neizvršenega. Premalo smo imeli moči in opore, katero bi morali imeti tovariši pri tem težkem delu. Predvsem je krivo to, ker je še mnogo tovarišev, ki niso organizirani. Tovariš! (Prepričani smo, da prideš na občni zbor in pomagaš tudi v bodoče pri tem težkem delu. Ker so gospodarske razmere vedno slabše, bodo gotovo naši mojstri hoteli spomladi znižati plače. Kako nam bo uspelo, da odbijemo ta napad? Le in samo z organizacijo. Toda, ne samo to. Mi moramo doseči tudi ugodno kolektivno delovno pogodbo. Zato ni dovolj, da se samo udejstvuješ in prihajaš na sestanke, marveč bodi agitator in aktivni sodelavec za izboljšanje našega položaja. Ne odnehajmo prej, da bodo vsi, ki spadajo v naše vrste, tudi organizirani. — Odbor. Stavbinsko delavstvo Skupina pleskarjev sobo- in črkoslikarjev priredi skupno z Jug. strok, zvezo Silvestrov večer. Naša skupina pa bo ob tej priliki imela tudi božičnico za naše vajence. Marsikdo izmed njih nima niti toiple obleke. Ker pa naša skupinska blagajna ne zmore večjih stroškov, emo se obrnili g prošnjo na naše mojatre, da priskočijo pri našem humanem delu na pomoč. Upamo, da bodo mojstri imeli dovolj uvidevnosti in da se bodo odzvali vsi naši prošnji. Vas tovariše člane pa tudi prosimo, da naj vsak po svojih močeh agitira za božični večer. Pokazati moramo, da delamo. Odborova seja se vrši v torek, 13. decembra ob 5 popoldne v naši pisarni. Tovariši odborniki, prosim za številnejši obisk kot je bil pri zadnji seji. — Predsednik. Ponovno opozarjamo vse člane, da poravnajo zaostalo članarino, da ne bo neljubih zamud z obračunom pri centrali. Čestokrat ismo že pisali in dopovedovali, da mora vsak član prinesti potrdilo od mojstra, ko odide na brezplačni dopust. Kdor tega ne prinese, se mu zaračunava članarina vseeno. Zato Vas opozarjamo zadnjikrat, da vsak prinese potrdilo, ker je to le Vam v korist. — Odbor. Rszno Maribor. Ekspozitura J. S. Z. je sklicala za 27. november na Teznu v gostilni Pulko javen delavski shod, katerega se je udeležilo precejšnje število delavstva tekstilnih tovarn, kakor tudi splošne železoindustrije in tovarne Kovine. Na tem shodu sta poročala t. Furlan in tov. Kores. T. Furlan je v svojem načelnem govoru o potrebi organizacije predvsem omenil, da je J. S. Z. zgrajena na strogo strokovni podlagi, ki nikdar ne podira in razdira, kar je kdo zgradil, marveč teži za tem, da se zgradi mogočna zgradba delavskega pokreta. Zato smo upravičeni, da dramimo delavske vrste in jih kličemo v boj, ne za meglene cilje, marveč za skupen dobrobit. (Povedal je delavstvu o postopanjih delodajalcev z delavci v zadnjem času, o vseh krivicah, ki jih doslej delavstvo mirno prenaša. To stanje se pa brez skupnosti in sloge ne bo moglo odpraviti. Strokovna organizacija je edLna, katera more braniti delavstvo pred izkoriščanjem. Toda delavstvo se mora zavedati, da organizacija niso njeni poslovni prostori, njena štambiljka ali mogoče oseba predsednika, marveč fronta živih delavskih prs, nepremagljiva sila delavskega duha in njegovega dela. Apeliral je na prisotne, da naj se otresejo mlačnosti in da naj s pristopom poja-čajo naše vrste. Nato je govoril tov. Kores. V svojem govoru je točno orisal položaj delavstva. Označil žalostno stanje brezposelnih in nesocialno postopanje podjetij v naši državi, ki se ne ozirajo pri redukcijah niti na družinske očete, ki so že leta in leta zaposleni v podjetjih. Da bo zlo še večje, naj stradajo še nedolžni otroci. In to samo zgolj radi gonje po večjem dobičku danafinje kapitalistične družbe. Posebno je poudaril, da nosi delavstvo samo precejšen del krivde nad današnjim žalostnim položajem, v katerem se nahaja. Krivo je v toliko, ker se ni zavedalo in se ui odzvalo na klice strokovnih organizacij, ki so dovolj opozarjale neorganizirano delavstvo na nevarnosti, ki mu prete. Ker se nam obetajo še težji časi, je zadnji čas, da se delavstvo zbudi iz spanja in stopi v vrste organiziranih. Le v strnjenih vrstah more stati na braniku svojih pravici To smo dolžni storiti, da nas ne bo preklinjal poznejši rod! Delavci so z zanimanjem poslušali oba predavatelja. Delavska mladina Pplhov gradeč. Naša družina vendarle dela, pejjrav se v našem delavskem kotičku malokrat oglasimo. Imeli smo skioptično predavanje, ki je zadovoljivo uspelo. Naša družina mi delavska v ožjem pomenu besede, ampak bolj kmečka. Prepričani smo, da načela, ki jih propagira naša organizacija, niso samo za tovarniškega delavca, ampak tudi za kmeta. Vsi delovni stanovi se moramo združiti v borbi za novi družabni red. Vrhnika. Pretekil mesec smo imeli štiri sestanke, na katerih so bila tri predavanja in ena deklamacija. Po poročilu v zadnji Delavski Pravici smo mi v širiteljski akciji prvi. Dobro se nam zdi to. Pa še ne bomo odnehali. Huda jama. Na zadnjih dveh sestankih smo imeli predavanji o delavski mladini in strokovni organizaciji ter o današnjem družabnem redu. Na obeh sestankih smo govorili tudi o širaku. Mislili smo, da bomo prvi, pa so nas Vrhničani prehiteli. Častno mesto pa vendarle še zavzemamo. Našim fantom se to zelo dobro zdi. Pa bomo še poskrbeli, da nas drugi ne prehite. Sedaj se ipriipra vil jamo na akademijo, ki jo priredimo v januarju. Trbovlje. Širak napreduje. Gotovo ne bomo zadnji ob zaključku širiteljske akcije. Pridobili smo večinoma mlajše fante. Pa tudi starejši so se poživeli in nas podpirajo. Pripravljamo se na agitacijo za naše časopisje. Kakor smo se dobro odrezali pri članski agitaciji, tako se hočemo tudi pri časopisni. Vajeniški kotiček Stavljeno mi je bilo vprašanje: Že več kot 9 mesecev je v veljavi novi obrtni zakon, ki ima v § 267 določbo, da pripada vajencu po enem letu učne dot« otškod-nina za delo. Višino o najmanjših zneskih te odškodnine ima po zaslišanju obrtnih in delavskih zbornic predpisati min. za soc. politiko s posebno uredbo. Tako obrtni zakon. Vse kar je v dobro delodajalcem, se točno izvaja, zato j© naša zahteva, da naj se uredi tudi to, kar je predvidenega za delavce in vajence. Delavska zbornica kot razredna zastopnica delavstva naj to zadevo pokrene kakor ta določa zakon. Ne potrebujemo zakonov, Ki so samo na papirju. To, kar so nam po njem daje, naj se uredi tako, da se bo tudi v polni meri izvajalo. Trgovska zbornica (obrtna) gotovo na tem nima posebnega interesa — zato pa mi izrečno zahtevamo, da naj delavska zbornica v interesu vajencev to forsira na merodajnih mestih, sicer lahko na to uredbo čakamo tudi več let Spor z Bolgarijo preiskuje komisija. Francoski poslanik v Sofiji je zahteval •pri bolgarski vladi, da se sedanji spori razčistijo in preprečijo bodoči. V Zadra so bile hude demonstracije fašistov proti Jugoslaviji. O takih demonstracijah poročajo tudi iz notranjosti Italije. Demonstracije pod varstvom italijanske policije so naravnost izzivalne. Slovenskim koroškim pevcem, ki so inameraviali prirediti v Sloveniji tudi koncerte, je koroška deželna vlada odklonila potmi list za Jugoslavijo. Lačni se zgrinjajo iz vse Amerike proti predsedniškemu mestu Washing-toniu. Vlada je že pripravila policijske oddelke, da bodo lačne razgnali. Namesto kruha pendreke! Taka je danes parola kapitalizma! Med Poljaki se je začelo svitati. Izjava bivšega ministrskega predsednika in voditelja ljudske stranke Witosa ka-že, da je kmetsko ljudstvo spoznalo lažnivost sedanjega družabnega reda in zahteva radikalnih sprememb. Witos je dejal z ozirom na Poljsko, da bi v sedanjem parlamentu ne smelo biti nikogar, ki hoče zastopati resnične interese ljudstva! Nemški parlament je bil te dni otvor-jen. Predsednik je Hitlerjevec Lohring. Po otvoritvenih običajnostih pa je bil parlament odgoden. Za ta neprostovo-. ljen počitek so našli lepo himno: »bo- žično premirje«. Diktatura pač ne rabi parlamenta. Parlament je na »božičnem premirju«, vlada se »bori« za vojaško enakopravnost z drugimi državami in pripravlja »nujne« socialne in gospodarske ukrepe, razcapani in lačni delavci naj pa žive od zraka. 15. decembra bodo morale evropske države plačati Ameriki ogromne vsote zlata na račun vojnih dolgov. Anglija se je odločila plačati. Francoska vlada tudi. Parlament bo pa glasoval proti. Zaito bo moral Herriot odstopiti. Evropske države pravijo, da je to zadnje plačilo. Japonci so izvedli v Mandžuriji veliko ofenzivo na kitajske armade in jih razpršili. — V Ženevi se diplomati prerekajo, kakšne pravice ima Japonska na Mandžurijo in kakšne Kitajska. Vse kaže, da bo konec zopet tak kot vedno v Zvezi narodov: prazna resolucija, katere nihče ne vzame resno. Dejansko pa bo zmagal močnejši, to je Japonska, katero že vseskozi podpira Francija, sedaj pa tudi Anglija. Perzija je odpovedala Angležem koncesijo za pridobivanje petroleja. Angleži sumijo, da je storila Perzija to pod vplivom Rusije. Zato hočejo podaljšanje koncesije izsiliti in so poslali pred perzijska pristanišča svoje vojne ladje. V Bolgariji je nastalo pravo klanje. Vsak dan leže po sofijskih ulicah mr-| tveci, žrtve neumnega političnega boja. Zakon o zaščiti kmeta ise bo z nekaterimi izpremembami zopet podaljšal in sicer za nedoločen čas — do tedaj, da bo to vpraSanje urejeno z novim zakonom, katerega vlada že dolgo pripravlja. V razpravi o uradniškem zakonu se je pokazalo iz govora ministra MaJksi- Doma in po svetu moviča in drugih poslancev, da se namerava stalnost uradnikov sploh odpra-rviti. To načelo da je postavljeno že v ustavi. Na jugoslovansko poslaništvo ▼ Berlinu {je bil izvršen napad. Neznanci so razbili vse šipe na Oknih. V. kongres del. zbornic v Belgradu Dne 3. in 4. decembra 1932 je zboroval v Belgradu V. kongres Delavskih zbornic, katerega so se udeležili številni zastopniki vseh zbornic Delavske pravice« in ureja: Peter Lombard*.