CEUE. 3. JUNIJA 1982 - ŠTEVILKA 22 - LETO XXXVI - CENA 10 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC CELJSKA TURISTIČNA ZVEZA DRUŠTVA NA RE$ETU Velika razlika v delavnosti turističnih društev Delo Celjske turistične zveze se zrcali tudi v dejav- nosti turističnih društev. Za- to območni turistični zvezi ni in ne more biti vseeno, ka- ko delajo društva. Ta tema je bila v središču pozornosti na prvi redni seji članov uprav- nega odbora Celjske turistič- ne zveze, ki je že bila pod vodstvom novega predse- dnika Staneta Cuježa. Na celjskem območju je 33 turističriih društev, od tega jih je 24 neposrednih članic turistične zveze, medtem ko se jih devet povezuje v dve občinski zvezi, pet v Gornji Savinjski dolini in štiri v ko- njiški občini. Ob oceni dela društev se je treba zavedati, da gre za or- ganizacije z amaterskimi de- lavci in navzlic temu za druš- tva, ki so v mnogih primerih edini nosilci turistične de- javnosti na svojih območjih, čeprav to ni njihova naloga. S turizmom po gospodarski plati bi se pač morale ukvar- jati ustrezne delovne organi- zacije. Toda, ker jih ni ali je njihova zavzetost prešibka, so velik del njihovih nalog prevzela društva. In to odlič- no, dobro in ponekod tudi pomanjkljivo. Po razgibanosti in uspeš- nosti dela sta na vrhu prav gotovo celjsko in šempetr- sko turistično društvo. Z izrazito turistično dejavnost- jo, tudi gospodarsko, se uk- varjajo zlasti društva v Lu- čah. Gornjem gradu in Sol- čavi, in potem je tu dolga vrsta društev, ki v svojih de- lovnih programih ohranjajo premnoge tradicionalne pri- reditve, skrbijo med drugim za turistično propagando, izlete, predavanja in podob- no. Na koncu te dolge verige, ki govori o bolj in manj uspešnem delu, je društvo v Šmarju pri Jelšah, ki ne kaže nobenega življenja. Sicer pa je treba še zapisati, da so vsa društva aktivna v prizadeva- njih za urejeno okolje. Za mnoga je to tudi glavni de- lovni poudarek. Razprava pa se ni ustavlja- la samo pri tej oceni, marveč še ob zahtevi, da mora ob- močna zveza nadaljevati z ustaljenimi in novimi priza- devanji za pomoč društvom in za njihovo večjo aktiv- nost. Zanimiv je bil poudarek v delu mladih v turističnih društvih. Tudi ta slika je zelo različna - odlična in slaba. In kot ena od prvih nalog, zlasti komisij pri turistični zvezi za celjsko območje, bo skrb za delo z mladino. Nadaljnji pomembni sklep je bil v tem, da morajo vsa društva, ki tega še niso, v čim krajšem času opraviti re- dne občne zbore aU delovne konference. M. B02lC NAJBOLJŠI ORODJAR Na sobotnem občinskem tekmovanju kovinarjev in stru- garjev občine Žalec, ki je bilo v SIP Šempeter in Ferralitu Žalec je med orodjarji zmagal Anton Zupane in se bo udele- žil republiškega tekmovanja v Črnomlju. Anton Zupane se nam je predstavil takole: »Izučil sem se v SIP Šempeter, kjer delam še danes kot inštruktor praktičnega pouka. Letos sem tekmoval tretjič in se tudi vsakič uvrstil na republiško tekmovanje. Lani in leto prej sem zasedel četrto mesto. Seveda sem s tem zadovoljen. Na teoretični del tekmovanja se bom že moral še pripraviti, za praktični del pa ne, saj kar znam. Ob številnih športnih srečanjih, ki jih pripravljamo v naši občini je delovno tek- movanje prav dobrodošlo. Kovinarji med seboj izmenjamo izkušnje, pa tudi nova prijateljstva se sklenejo.« Anton Zupane se, poleg tega da svoje znanje in izkušnje prinaša na začetnike, ukvarja še z novatorstvom. Številne izboljšave v delovnem postopku in na strojih, ki jih v SIP-u proizvajajo, so plod njegovega dela in sodelovanj?^ z drugimi J^^^<^\_ ^...............^....._^................_.......TJIAVCAR SLABŠA LETINA JABOLK NA KONJIŠKEM? Od starih sadovnjakov ne moremo pričakovati vedno dobre letine. Tako letos pri- čakujejo na 130 hektarjih sa- dovnjaikov v konjiški občini le malo boljšo kot polovično letino ali okoli 160 vagonov jabolk. Starejši palmetni na- sadi so lani bogato obrodili, letos pa bo letina slabša. Da se v prihodnje Kmetijska za- druga ne bi več srečevala z izmenično rodnostjo, bodo pričeli postopno obnavljati sadovnjake. Prihodnje leto nameravajo urediti 30 hek- tarjev gostih nasadov z 2500 drevesi na hektarju zemlje, ki omogočajo na hektarju 40.000 kilogramov pridelka. V novih sadovnjakih bodo posadili tudi nove sorte ja- bolk, saj starejše na tržišču niso več zaželjene, še zlasti na zahtevnem zahodnoe- vropskem, kamor so na pri- mer lani usmerih večino izvoza jabolk. Lanskih 1100 ton izvoženih jabolk bodo le- tos tako zaradi slabše rodno- sti kot zaradi starih sort le težko dosegli, seveda pa je marsikaj še odvisno od leti- ne v deželah, kamor usmer- jajo izvoz. MBP TRGOVINA V BISTRICI OB SOTLI_ 1. junija bo v Bistrici ob Sotli stekla gradnja nove tr- govine, katere investitor je trgovska delovna organizaci- ja Jelša - Mercator iz Šmarja pri Jelšah. Trgovina bo stala kot samostojen objekt, imela bo 700 m' prodajnih površin, na njenih policah pa bo mo- goče kupiti živilske, tehnič- ne in tekstilne izdelke, ponu- jala pa bo tudi gradbeni ma- terial. Gradnja trgovine bo veljala 45 milijonov dinarjev, šestdeset odstotkov sredstev zanjo bo zagotovil Mercator, ostala sredstva pa izvajalec del - Marles Maribor s kredi- tom in Ljubljanska banka Temeljna banka Celje. Trgo- vina bo brez dvoma velikega pomena za prebivalce Bistri- ce ob Sotli, saj na problem oskrbe opozarjajo že vrsto let. V Jelši pa zagotavljajo, da bo odprta že ob letošnjem prazniku repubUke. DS VOLILNA SEJA MS ZKS CELJE Jutri bo v Celju volilna seja Medobčinskega sve- ta ZKS Celje. Na njej bo- do poročali o dejavnosti sveta v zadnjem štirilet- nem obdobju ter ocenili samoupravne družbenoe- konomske razmere na šir- šem celjskem območju. Ob koncu zasedanja bodo izvolili tudi novega sekre- tarja sveta. Predlog je, naj bi namesto dosedanjega sekretarja Janeza Za- hrastnika poslej opravljal to dolžnost Emil Roje. VOLILNA SEJA MS ZSS CELJE Jutri pa bo v Gornjem Gradu volilna seja Me- dobčinskega sveta ZSS Celje. Tudi na njej bodo poročali o delu sveta v preteklem štiriletnem ob- dobju ter obravnavali programske usmeritve za delo tega organa v pri- hodnje. Na seji bodo izvo- lili tudi novo vodstvo Me- dobčinskega sveta. Pred- log je, naj bi namesto do- sedanjega predsednika sveta Ivana Kramerja po- slej opravljal to funkcijo Rafko Mlakar. MOZIRJE TUDI NOTRANJE SLABOS Več za večanje storilnosti! Gospodarski položaj v mozirski občini ni najbolj rožnat. Res je, da na to vpli- vajo tudi zunanji dejavniki, dejstvo pa je, da bi bil mar- sikje položaj mnogo boljši, če bi v mozirskih organiza- cijah združenega dela od- pravili tudi vrsto notranjih slabosti. Skoraj neverjetno pa se sliši, da v večini orga- nizacij o tem sploh še niso razmišljali in notranje sla- bosti so reševali z dvigova- njem cen. To so poudarili prejšnji teden na skupni se- ji OK SZDL in občinskega sveta Zveze sindikatov v Mozirju, pa tudi na seji ko- miteja občinske konference Zveze komunistov. Skoraj nikjer se niso pogo- varjali kako izboljšati storil- nost dela ter delovno disci- plino. Problem zase je, da manjka strokovno usposob- ljenih in prizadevnih kadrov in da ni bilo kakovostno pri- pravljenih razvojnih progra- mov. Posledice občutijo, saj so bile razultat vsega tega tu- di številne zgrešene naložbe. Zanimiva je bila ugotovitev, da v vsej Gornji Savinjski dolini, ki je tako bogata z le- som tega naravnega boga- stva niso znali izkoristiti. Ta- ko jim je les dajal le delo, zaslužka pa pravzaprav no- benega. Problem je tudi to, da de- lavci sploh niso kakovostno informirani - denimo o tri- mesečnih gospodarskih re- zultatih. V eni izmed organi- zacij združenega dela so tri- mesečno izgubo enostavno kar zamolčali. Precej pa je tudi tozdov, ki niso komiteju za gospodarstvo poslali niti ocen o tromesečnih rezulta- tih. Glede na to, da je sedanja oskrba mozirskega gospo- darstva s surovinami in re- promateriali še slabša kot v začetku leta, lahko pričaku- jemo, da bodo gospodarski rezultati v naslednjem ob- dobju še slabši. Precej več bodo morali storiti še za po- večanje izvoza, ki predstav- lja sedaj le sedem odstotkov družbenega proizvoda v tej občini. Za boljše gospodarjenje pa se nakazujejo nekatere mož- nosti. Predvsem velja izkori- stiti to, da je struktura mozir- skega gospodarstva takšna, da ne rabi veliko surovin iz uvoza. JANEZ VEDENIK ROGATEC: ŠOLA EDVARD KARDELJ v soboto bo ob OS Rogatec slovesnost, ki bo povezana s poimenovanjem te šole po re- volucionarju, teoretiku in dr- žavniku Edvardu Kardelju. Učenci bodo pripravili kul- turni program, odkrili pa bo- do tudi doprsni kip Edvarda Kardelja. Slovesnosti, ki se bo pričela ob 10. uri dopol- dne, se bo udeležila tudi Pep- ca Kardelj. jjg MLADI GASILCI SLOVENIJE IN HRVAŠKE Na 15. srečanju pionirjev gasilcev Slovenije in Hrvaške v Žalcu je sodelovalo 2080 mladih, ki so pokazali kaj znajo. Več o tem srečanju berite na 3. strani. Foto: T. TAVCAR 2. stran - NOVI TEDNIK Št. 22 - 3. junij 1982 CELJE ZA SMOTRNO ORGANIZIRANOST Komunisti za izboljšanje zdravstvenega varstva Skrb za zdravje, za čim- bolj kvalitetno zdravstveno varstvo, ne more biti le skrb zdravstvenih delav- cev, tako kot tudi problemi, ki tako ali drugače vplivajo na uresničevanje zdrav- stvenega varstva niso le nji- hovi problemi. Izhodišče, da uporabniki morajo dobi- ti tisto, kar potrebujejo, je bilo tudi temelj obravnave samoupravne organizirano- sti Zdravstvenega centra Celje in svobodne menjave dela na seji Občinskega ko- miteja Zveze komunistov občine Celje pretekli teden. Izboljšanju zdravstvenega varstva v občini Celje so že v preteklem letu namenile po- zornost poleg Zdravstvene- ga centra tudi družbenopoli- tične organizacije, izvršni svet in skupščina občine Ce- lje. Zaradi nezaživete svobo- dne menjave dela na področ- ju zdravstva, zaradi skro- mnega dialoga med uporab- niki in izvajalci znotraj sa- moupravne zdravstvene skupnosti, je to še kako po- trebno. 2e lani so ugotovili nekatere temeljne po- manjkljivosti, sedaj pa je čas, da jih tudi odpravijo. Med temeljnimi ukrepi, ki bi naj zagotovili boljšo de- lovno-organizacijsko pove- zanost zdravstvene službe, boljšo izkoriščenost vseh zmogljivosti, racionalnejše poslovanje in trošenje druž- benih sredstev, popolnejše zdravstvene storitve ter več- jo dostopnost storitev upo- rabnikom, je dopolnitev sa- moupravne organiziranosti zdravstvenih temeljnih orga- nizacij, ki imajo sedež v Ce- lju. Po dosedanjih, pred- vsem strokovnih razpravah v Zdravstvenem centru, bi naj ostale nespremenjene te- meljne drganizacije s sede- žem izven Celja, Center so- cialne medicine in higiene, Nevropsihiatrija Vojnik in Preskrbovalno vzdrževalne službe. Osnovno zdravstve- no varstvo v občini Celje pa bi bilo organizirano v treh te- meljnih organizacijah Zdravstveni postaji Store in Vojnik ter Zdravstveni dom Celje. Med bolnišničnimi te- meljnimi organizacijami bi bili le Center za konzervativ- no in Center za operativno zdravljenje. Skupno s cen- trom skupnih medicinskih služb bi tako bilo v mestu Celje namesto sedanjih 11 le 6 zdravstvenih temeljnih or- ganizacij. Sama takšna ali drugačna samoupravna organiziranost seveda še ne zagotavlja kva- htetnega zdravstvenega var- stva. Zato so med predlaga- nimi ukrepi, ki jih je občin- ski komite podprl, tudi takš- ni, ki bi naj zagotovili pre- mik na področju druženo- ekonomskih odnosov v zdravstvu. Za uspešnejšo svobodno menjavo dela je potrebno izboljšati in okre- piti delegatski sistem v zdravstveni skupnosti ter oživiti samoupravno spora- zumevanje v njej. Pogoj za to sta zlasti boljše delo delega- cij, posebno še izvajalcev, in upoštevanje časovnih rokov. Znotraj Zdravstvenega cen- tra je precej nalog pri ureja- nju dohodkovnih odnosov, saj imajo posamezne temelj- ne organizacije neenake možnosti pridobivanja pri- hodka in ustvarjanja dohod- ka, sistem solidaraosti, zdru- ževanja sredstev skupne po- rabe in podobno, pa ni zaži- vel. Na vseh področjih, ki vpli- vajo na kvaliteto zdravstve- nega varstva, so naloge šte- vilne, so pa tudi časovno ostro opredeljene. Tako je na primer kljub velikemu ne- skladju med zahtevki zdrav- stvenih temeljnih organiza- cij in možnostmi občinske zdravstvene skupnosti rok za sprejetje sporazumov o svobodni menjavi dela 30. junij. Zdravstvo bo očitno moralo poiskati vse notranje rezerve, ki brez dvoma še so in to ne samo letos. Ne more- mo pričakovati, da bo druž- ba lahko namenjala za zdrav- .stvo več sredstev, kot jih se- daj. MILENA B. POKLIC ZA BOLJŠI KRUH v Merxovi Industrijski pe- karni v Rogaški Slatini je bil sredi preteklega tedna zani- miv posvet. Na njem so se namreč zbrali predstavniki pekarskih organizacij iz vse Slovenije skupaj s predstav- niki oljarske tovarne in pre- hrambeno biotehničnega in- štituta iz Zagreba z name- nom, da bi izmenjali mnenja in izkušnje v zvezi z uporabo aditivov, to je dodatkov pri peki posebnih vrst kruha. V času posveta so opravili tudi poskusno peko treh poseb- nih vrst kruha in listnatega testa ter analizirali kakovost novih izdelkov. Povedati še velja, da je pobuda-za to ko- ristno srečanje izšla iz kolek- tiva slatinske pekarne. DS KOLIKOR MEST, TOLIKO NAČINOV PRESKRBE Na sestanku odbora stal- ne konference mest Jugosla- vije za preskrbo so ugotovi- li, da je preskrba z mesom, mlekom in premogom v ju- goslovanskih mestih zelo različna. Kot je poudaril ge- neralni sekretar stalne kon- ference Božidar Popovič, je značilnost enotnega jugo- slovanskega tržišča - po- manjkanje. Klavnice odkupujejo živi- no po precej višjih cenah, kot je določeno, zato poslu- jejo z izgubami. Kilogram junetine (žive teže) stane na ■ tržišču od 85 do 90 ali celo 100 dinarjev - določena pa je cena 65 dinarjev; prašiče odkupujejo po 75 dinarjev, določena pa je cena 58 di- narjev; piščanci stanejo na trgu 60 dinarjev, uradna ce- na 51 dinarjev. Proizvodnja se povečuje zelo počasi, ov- čereja upada, poraba pa ra- ste. Stalna konferenca mest je o teh podatkih in ukrepih za izboljšanje stanja obvestila ZIS in druge pristojne insti- tucije. Opozorila je, da me- sta kljub različnim enkrat- nim in dolgoročnim ukre- pom niso sposobna prebi- valstvo normalno preskrbo- vati s temi najpomembnej- šimi živilskimi proizvodi, zamujamo pa tudi s podpi- sovanjem o kmetijsko-indu- strijskem kompleksu. Tudi Ljubljana opozarja na pomanjkanje živine in velike izgube v industriji, ki predeluje meso in mleko ter na resno kršenje enotne- ga jugoslovanskega tržišča, kar vodi do velikih razlik pri preskrbi mest. V Beogradu pokrivajo ra- zlike pri mesu in mleku iz proračuna, nekatere kmete pa stimulirajo s premijami. V Zagrebu kjer je preskrba trenutno zadovojiva, so sklenili, da bodo 0,4% do- hodka gospodarstva usme- rili v primarno kmetijsko proizvodnjo v okolici Za- greba. Podobno je v Saraje- vu, kjer izgube pri mesu po- krivajo, proizvajalcem mle- ka pa dajejo premije. V Splitu je mleko že dalj časa deficitarni proizvod, poseb- no pozimi, čeprav je mesto vložilo sredstva v proizvo- dne kapacitete v Sloveniji, Liki in Sla voniji. Na sestankih so ponovno načeli vprašanje pakiranja konzumnega mleka v ste- klenice, kjer je treba za proizvodnjo tetrapaka su- rovine uvažati. V Splitu razmišljajo o po- novnem dovoljenju reje koz. BORBA l!M'ilJ!i/:l;l ARGUMENTIRAJMO ODLOČITVE! Pred nami je mesec, v katerem bodo zasedale vse skupščine samoupravnih interesnih skupnosti v celj- ski občini in podobno bo tudi drugod na celjskem območju. Zasedale bodo tudi občinske skupščine, skratka, delegacije in delegati bodo v kratkem dobili predse kar dovolj gradiva. Na to bi radi opozorili! Naj ne bodo številne potiskane strani gradiva zgolj zadovoljevanje formalnim zahtevam po informiranosti delegatske baze. Namreč, na skupščinah bo tekla be- seda o spremembah v srednjeročnih načrtih, vemo pa, da bo morala biti stopnja rasti skupne in splošne po- rabe nižja kot doslej. Ker pa to ni enostavno in avtoma- tično spreminjanje, bo treba temu usklajevanju posve- titi kar največ pozornosti. To pa bo možno le tako, da bodo morale delegacije v sodelovanju z ostalimi so- udeleženci samoupravnega odločanja temeljito poz- nati gradivo, saj gre za odločitve, ki bodo imele svoje dolgoročne posledice. Sodelovati bodo morale vse strukture v združenem delu, enako v krajevnih skup- nostih. To je obenem ena prvih in večjih priložnosti, da delegati na začetku tretjega mandata ne ostanejo sami. Ta čas in te priprave bi kazalo tudi izkoristiti za argu- mentirane nastope v nekaterih skupščinah samou- pravnih interesnih skupnosti na ravni republike, saj izkazujejo v svojih programih manjši padec rasti, kar gotovo ni v skladu s posameznimi občinskimi pro- grami, ki pa so v večini. Namreč, ne bi si smeli privo- ščiti že v drugo, da bi pri planiranju ponavljali napake. Na mnogih skupščinah, ki bodo v prvih dneh meseca julija, bodo podane le prve informacije o smereh in metodah spreminjanja srednjeročnih načrtov, kon- kretne številke pa bodo znane na prvih skupščinah v jesenskem delu. Zato bo dovolj časa za temeljite raz- prave v vseh temeljnih delovnih in bivalnih okoiy.h slehernega delegata in delegacije. Ob vsem tem tudi ne smemo pozabiti, da je spet vedno bolj aktualno vprašanje viškov sredstev v sa- moupravnih interesnih skupnostih in njihovega vrača- nja združenemu delu. Nič novega niso težnje, da bi posamezne interesne skupnosti izkazane viške vračale neposredno, kar pa seveda predstavlja novo obremeni- tev pri izvajanju takšnega načina in seveda postavlja pod velik vprašaj učinkovitost teh sredstev. Zato ni nič nenavadnega, da se mnogi ogrevajo za način, kije bil v veljavi doslej, torej ta, da se viški upoštevajo pri načr- tovanju sredstev v naslednjem letu in se na ta račun zmanjšuje prispevna stopnja. Skratka, problemov za temeljito razmišljanje je dovolj in delegatski sistem je pred novo veliko preizkušnjo. D. MEDVED OBRAZI IGO CIZEJ Igo Cizej je eden izm.ed tistih ljudi v krajevni skupnosti na Gomilskem, ki se je kraju predal z vsem svojim srcem. Akti- vist v pravem pomenu besede. Kdo ve koliko let že! Ni je akcije v krajevni skupnosti, kjer ne bi bil Igo ena izmed glavnih go- nilnih sil. Na Gomilskem je sekretar osnovne orga- nizacije zveze komuni- stov, sicer pa je zaposlen v Ingradu na Gomilskem. Igo je človek, ki ga ima- jo ljudje zares radi. Eno- stavn, preprost in dela- ven. In vedno dobre vo- lje. Človek, ki ne inore brez tega, da ne bi pokle- petal s sokrajani o proble- mih, ki jih žulijo, o njiho- vih težavah, delu in načr- tih. Vidimo ga, s kakšnim ponosom govori o domu krajanov na Gomilskem in o številnih prireditvah, ki jih prirejajo v njem, vi- dimo ga, ko se pogovarja z gasilci in otroci v šoli, vidimo ga na poljih med hmeljarji in vidimo ga kot vestnega delavca v svoji organizaciji. Igo Cizej je primer ko- munista, ki jih marsikje pogrešajo. Angažiran je na delovnem mestu^ pa vendarle še nikdar ni niti za hipec pomislil, da v prostem času, popoldne, zvečer, ob sobotah in ne- deljah ter praznikih, ne bi bil aktiven. Z dolgolet- nim delom si je pridobil zaupanje sokrajanov, kot izrednega človeka pa ga poznajo tudi po vsej Sa- vinjski dolini. Čeprav ga že dolgo časa poznam, še nikdar nisem slišal, da bi govoril o sebi in svojem delu. Če kdaj, potem je vedno pripovedoval, da je na Gomilskem še dosti ta- kih ljudi, ki jim ne manj- ka volje do dela. Eden takšnih je Danijel Briš- nik, ki je pred kratkim prejel tudi visoko prizna- nje zvezne konference SZDL, pa Tiselj in še cela vrsta drugih. Brez teh lju- di, pravi Igo Cizej, bi živ- ljenje na Gomilskem prav gotovo ne bilo tako razgi- bano. Pa brez učencev in učiteljev na podružnični šoli, gasilcev, pevcev v dekliškem in mešanem pevskem zboru... Igo med tem že hiti na- prej. V tem času je treba urediti še okolico doma krajanov. Kar precej so že storHi, pa vendarle dela nikdar ne bo zmanjkalo. Tudi Igu ne! JANEZ VEDENIK DELAGATI GOVORIJO VSAK NI ZA DELEGATA Bojan Košak o izkušnjah svojega mandata Bojan Košak je bil že dru- gič izvoljen za delegata zbo- ra združenega dela skupšči- ne občine Laško. Na prvi se- ji zbora v sedanjem man- datnem obdobju so ga dele- gati izvolili za predsednika zbora. Izkušenj iz preteklega šti- riletnega obdobja ima veli- ko: dobrih in slabih. V razgo- voru je pripovedoval največ o slabih, o slabostih, z name- nom in željo, da bi bilo teh v bodoče čim manj in da bi de- lo delegatov in delegacij ter skupščine močneje zaživelo in doprineslo k hitrejšemu reševanju problemov ter ra- zvoju celotne družbenopoli- tične skupnosti na vseh po- dročjih. Ko ocenjuje slabo aktiv- nost delegatov v skupščini, vidi več razlogov za to. Meni, da v organizacijah združene- ga dela posvečajo še premalo pozornosti izboru kandida- tov za delegatske funkcije, da še vedno dajemo pre- dnost kadrovanju za samo- upravne organe, šele, nazad- nje razmišljamo o možnih kandidatih za zbor združene- ga dela občinske skupščine. »Delegacije v združenem delu so marsikje še vedno prepuščene same sebi, nima- jo podpore v poslovodnih strukturah in službah, ki naj bi jim dajale napotke za delo in pomagale pri obravnava- nju delegatskega gradiva. Strokovne službe bi morale veliko več pozornosti posve- čati delu delegacij, ker pa marsikje ni tako, le-te še ni-' majo svojega pravega mesta in praktične vloge. Poslovo- dni organi še vse preveč re-' šujejo probleme z osebnimi stiki, namesto da bi se obra- čali na delegacije. Zato se ne čudim, da so delegati na se- jah skupščine tudi takrat, ko se razpravlja o problemih go- spodarjenja, občinskem pro- računu in podobnem, nemi, razmišlja Bojan Košak. Na vprašanje, kaj meni o zmanj- šanju števila delegatskih mest v zborih laške občinske skupščine, odgovori: »Sploh ni bistveno, koliko ima delegacija delegatskih mest v zboru, če je predho- dno delo v delegatski sredini in delegaciji dobro. Pozitiv- no stran tega vidim pred vsem v povezovanju delega cij iz sorodnih dejavnosti, v konferencah, ki bodo morale pred zasedanjem skupščine svoja stališča in skupne inte- rese bolje uskladiti kot do- slej«. M. AGREi TEKMOVALE ENOTE CIVILNE ZAŠČITE Na drsališču v Mestnem parku je bilo IX. tekmovanje ekif za prvo medicinsko pomoč, ki sta ga pripravila Občinsk- sekretariat za ljudsko obrambo in Občinski odbor Rdečeg« križa Celje, sodelovalo pa je kar 42 ekip iz organizacij zdru ženega dela in krajevnih skupnosti. Letošnje občinsko tek movanje je bilo hkrati finalna prireditev, na katero so s« uvrstile le ekipe, ki so na sektorskih tekmovanjih pokazal^ največjo mero znanja in veščin iz prve pomoči. Tokrat je zmagala ekipa Železarne Štore pred Cinkarnoif Metko, sledijo pa Aero I, KS Slander II, Ingrad I, 2T0 I, K= Vojnik I, Moda I, OZD Skofja vas I itd. Prvouvrščeni ekipi bosta nastopili 25. septembra na rep^' bliškem prvenstvu v Novi Gorici. V nedeljo, 6. junija pa bo ob 8. uri še VI. občinsK? tekmovanje gasils lih enot civilne zaščite v organizacij' Občinske gasilske zveze in Sekretariata za LO občine Ije, in sicer na Lipi v Štorah. V vsaki ekipi bo po devf tekmovalcev, ki se bodo pomerili v dveh tekmovain"' skupinah: gasilske enote CZ iz KS in OZD, kjer so gasilsifj društva, in gasilske enote CZ iz KS in OZD, kjer ni gas'' skih društev in vse ženske ekipe. T. VRABCI §t. 22 - 3. junij 1982 NOVI TEDNIK - stran 3 SLOVENSKE KONJICE: HETRTI SAMOPRISPEVEK Bogate izkušnje in prido- Ijitve treh programov samo- prispevka v konjiški občini, katerih se zadnji letos \z- (eka in pa še vedno številne potrebe zlasti na področju [(omunalne ureditve v kra- jevnih skupnostih, so v obči- vzpodbudile že lani ra- zmišlja"]^ o uvedbi tudi če- trtega samoprispevka. Na zadnji seji občinske skupšči- jii so imenovali poseben štab. Samoprispevka ne bi pla- čevali od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z var- stvenim dodatkom, prizna- valnin, otroškega dodatka. Štipendij učencev in študen- tov, od nagrad učencem v gospodarstvu in od regresa za letni dopust ter vsi tisti, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ali po- kojnin, ki ne presegajo mini- malnega osebnega dohodka v preteklem letu, objavljene- ga v Uradnem listu SRS. Do- slej je bilo to opredeljeno z naprej določeno vsoto, ki pa je z leti izgubila vsako zaščit- no vlogo pri zagotavljanju socialne varnosti tistih z naj- nižjimi prejemki. Med tisti- mi, ki samoprispevka ne bi plačevali, bodo po predlogu tudi kmetje, ki jim letni kata- strski dohodek ne presega 3000 dinarjev in jim je kme- tijstvo edini vir preživljanja., MBP TERITORIALNA ENOTA FRANJA VRUNČA-BUZDE 2e 9. junija 1978 je odredil Vrhovni komandant oboroženih sil SFRJ Josip BrozTito, da se Teritorialna enota, ki združuje pripadnike celjske, žalske, šentjurske in laške občine, poimenuje po narodnem heroju Franju Vrunču-Buzdi (rojen 1910, padel 1941)! Do te slovesnosti je prišlo zadnjo nedeljo v maju na športnem igrišču šole, ki nosi tudi ime Franja Vrunča na Hudinji. Postrojeno teritorialno enoto je pregledal tudi komandant TO v Slove- niji Miha Petrič, ki je zatem s številnimi gosti iz občin celjskega območja, Medobčinskih organizacij, JLA in drugih, prisostvoval priložnostni slovesnosti. Slavnostni govornik je bil dr. Emil Roje, ki je najprej govoril o velikem pomenu, da bo enota nosila slavno ime narodnega heroja, potem pa govoril o pomembnosti vsakodnevnega stalnega usposabljanja pripadnikov TE, kjer pa je treba v bodoče še večjo skrb posvetiti ženskam in ženski mladini ter jo aktivneje vključiti v obrambni proces. V kulturnem programu so sodelovali učenci Osnovne šole Franjo Vrunč na Hudinji. Delegacija pripadnikov je tudi položila venec pred spomenik Franju Vrunču, ki stoji ob vhodu v šolo. ___... ____^__^_ .... . ^ ._______...... TONE VRABL PRIZNANJE ZA ZŠAM CELJE Politika ekspres iz Beograda je ZSAM iz Celja podelila zlato pla- keto kot najboljšemu tovrstne- mu združenju v Jugoslaviji. Šo- ferji tega združenja pa so se izka- zali tudi na nekaterih tekmova- njih. Na republiškem tekmova- nju inštruktorjev, ki je bilo v so- boto v Ljubečni na tamkajšnjem avtomobilskem poligonu, je dru- go mesto osvojil Roman Mejač, četrto Branko Tovornik in peto Rudi JakSa. Ekipno so celjski in- štruktorji pri ZSAM osvojili tret- je mesto. Na zveznem tekmova- nju v Zagrebu pa je v kategoriji A zasedel prvo mesto Franc Cokle, drugo Slavko Veternik in tretje Ivan Divjak. V kategoriji C je drugo mesto osvojil Drago Smid. Inštruktorji ZSAM Celje so se udeležili tudi srbskega tekmova- nja in med desetimi ekipami osvojili peto mesto. ŽALEC NE LE SPRETNI Utrjevanje bratstva in prijateljstva v nedeljo je bilo v 2alcu 15. srečanje pionirjev - gasil- cev Slovenije in Hrvatske. Pripravila ga je občinska ga- silska zveza pod pokrovi- teljstvom SO Žalec. Pionirje iz vseh krajev obeh republik, bilo jih je 2080, so v zgodnjih jutranjih urah sprejeli pred domom SLO. Potem je para- da krenila proti stadionu v Športnem parku. Tu je goste Pozdravil Franc Jelen, pred- sednik pripravljalnega odbo- ■"a in jim zaželel prijetno bi- vanje. V imenu pokrovitelja, So Žalec, je govoril njen predsednik Viljem Petek (na sliki), ki je med drugim de- jal; »Veseli nas, da je prav Žalec, zibelka slovenskega Sasilstva, organizator tega srečanja. Z njim želimo pro- slaviti letošnje jubileje 40- l^tnico Zveze pionirjev Ju- goslavije, 90-letnico rojstva f^Hala Tita in 800-letnict) 'alca. Ne glede na to pa je to Srečanje še posebej po- '^embno zaradi čuvanja in prenašanja tradicij NOV, bratstva in enotnosti na mla- de generacije, ki že spreje- majo in bodo sprejemale kr- milo v svoje roke...« Med gosti sta bila tudi predsednik Gasilske zveze Hrvatske Branko Jarič in predsednik Gasilske zveze Slovenije Branko Božič, ki je organizacijo srečanja pohva- lil. Pionirji so na stadionu pri- pravili prikaz gasilskih spretnosti, potem so si ogle- dali zanimivosti Savinjske doline. Popoldne so imeli skupni kulturni program. Vsi udeleženci so prejeli spo- minske plakete. Zalčani so se izkazali kot dobri gostite- lji. Vsi pionirji so odšli s sre- čanja polni lepih vtisov. Mnogi so navezali nova pri- jateljstva, ki se bodo nadalje- vala po pismih in v pričako- vanju, da se kmalu spet sre- čajo. T. TAVČAR PREDSTAVUAMa CELJE: UTRJEVANJE DELEGATSKIH ODNOSOV JE TEMELJ ZA DELO Skrb za povečanje izvoza na konvertibilno tržišče, skrb za nemoteno odvijanje proizvodnje, preskrba ob- čanov z vsemi prehrambenimi artikli in ostalimi proi- zvodi široke potrošnje, nadalje poglabljanje delegat- skega sistema in samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v občini, so temeljne, ne pa edine naloge, katerim bosta v tem letu namenili glavno skrb občin- ska skupščina in izvršni svet občine Celje. Pogovarjali smo se z Edijem Stepišnikom, predse- dnikom občinske skupščine in Zvonetom Hudejem, predsednikom izvršnega sveta:^ . EDI STEPISNIK: »Na ša naloga s področja dele- gatskih samoupravnih odnosov je, da poiščemo take metode dela, ki bodo bolj kot do sedaj pritegni- le in povezale delegate v skupnem prizadevanju za naš nadaljnji razvoj. Gre za boljšo povezavo z dele- gacijami, konferenco de- legacij in s predsedniki delavskih svetov. Več- krat bomo sedli za mizo in dogovorili naloge, ki jih bo pozneje obravnava- la delegatska skupščina. Letošnji program dela občinske skupščine bo- mo dopolnjevali z aktual- nimi nalogami in proble- mi, ki se pojavljajo na ka- teremkoli področju živ- ljenja in dela v občini. Po- membno težišče našega dela bo tudi preskrba ob- čanov z vsemi prehram- benimi artikli. V ta na- men se povezujemo z ne- katerimi občinami v Voj- vodini, Somboru, Kaniži, kjer smo se že pogovarjali o sodelovanju. Med krat- koročne naloge trenutno sodi izpeljava referendu- ma za tretji občinski sa- moprispevek. Ob tem menim, da program tak kot je, mora prepričati občane, da smo se dejan- sko odločili za tiste objek- te, ki so v tem trenutku najnujnejši.« ZVONE HUDE J: »Po datki o izpolnjevanju re- solucije za lansko leto ka- žejo, da nismo dosegli za- stavljenih ciljev na po- dročju izvoza. Ker izvršni svet sam po sebi ne more napraviti nekih odločil- nih premikov, se bomo bolj povezali s tistimi or- ganizacijami združenega dela, ki so nosilke izvozne dejavnosti, obenem bo- mo bolje angažirali manj- še delovne organizacije, ki izvozu v preteklosti ni- so namenjale dovolj po- zornosti. Izvršni svet bo tudi zaostril odgovornost predvsem poslovodnih organov in jih skupaj z družbenopolitičnimi in samoupravnimi organi zadolžil, da se zagotovi re- sen in odgovoren odnos do tega področja. Ker je Celje pretežno industrij- sko mesto, bo potrebno zagotoviti tudi nemoteno proizvodnjo. V okviru sa- moprispevka se bomo an- gažirali, da bomo dolgo- ročneje reševali problem pitne vode. Glede po- dročja preskrbe s hrano pa menim, da bo potreb- na večja povezanost v šir- šem regijskem in republi- škem okviru, povezati se bo torej treba s tistimi ob- močji, ki imajo večje možnosti za pridelavo tržnih viškov. VVE ppGLEDvsvETs kovinotehna TEŽA VNO ZASEDANJE V HA VANI Čeprav na zasedanju koordinacijske- ga biroja neuvrščenih - najprej na ravni veleposlanikov, zdaj na ravni ministrov - vprašanje Bagdada kot kraja sedmega vrha neuvrščenih v govorih ni bilo pri- da omenjeno, ta problem očitno inten- zivno zaposluje delegacije iz 88 držav, malone vseh članic gibanja. Vprašanje je načela samo iranska delegacija, iraški predstavnik pa je iranska izvajanja za- vrnil. Druge delegacije problema ne na- čenjajo. Jasno pa je, da o njem razmišlja- jo in se posvetujejo med seboj. Zaskrbljenost zaradi nadaljevanja iraško-iranske vojne je razumljiva in potrebna. Možnosti za mirno rešitev zdaj po iranski vojaški zmagi v bitki za Horamšar, niso videti nič bolj obetavne kot doslej. V resnici so se vse mirovne misije - odposlanca OZN, konference islamskih držav in štirih članic neuvr- ščenih - vseskozi vračale praznih rok. Irak izraža pripravljenost na mirno poravnavo, ni pa povsem jasno, kakšne pogoje postavlja. Iran nasprotno zelo ja- sno postavlja sila ostre pogoje, ki so za Irak težko sprejemljivi, razen za ceno vtisa, da je kapituliral pred sovražni- kom. Teheran namreč terja vrnitev ira- ških čet na položaje pred vojno, se pra vi na mejo med drža vama, dalje plačilo ve- like vojne škode (slišati je zahteve v raz- ponu od 50 do 150 milijard dolarjev), vrnitev beguncev v Irak in naposled sodbo in obsodbo iraškega režima. Medtem ko je prvi pogoj s silo orožja že v dobršni meri izpolnjen in bi bilo Piše: JOŽE ŠIRCEU mogoče s pomočjo arabskih naftnih držav morebiti odšteti velike denarje, pa sta tretji in četrti pogoj za iraško vodstvo silno nevarna, nesprejemljiva. Begunci, ki so prišli iz Iraka v Iran (ali bili iz Iraka izgnani zaradi pripadnosti šiitski veri, predvsem pa zaradi simpa- tij do Homeinija) bi bili ob vrnitvi ra- zumljivo možna rezervna armada za boj proti sedanji vladi v Bagdadu. Četrti pogoj pa - kot je razbrati iz izjav iran- skih politikov - v resnici pomeni zahte- vo, da bi iraško vodstvo javno, tako re- koč skrušeno priznalo, da je agresor, da je začelo vojno, da je krivo za vse preli- vanje krvi. Na to se vežejo zahteve, da je potrebno odstraniti iraškega predsedni- ka Sadama Huseina. Skratka, iransko vodstvo nastopa s pozicij sile, zmagovalca v vojni, pri če- mer svari ali grozi arabskim zavezni- kom Iraka (bolj tihim kot javnim) in zahteva svoje mesto pri odločanju o stvareh Zaliva. Samozavest iranskega režima je zrastla tudi zato, ker se jim je posrečilo najti izhod iz nevarnega polo- žaja s tem, da so pripra vili obe supersili, da sta Iranu diskretno, vendar izdatno priskočili na pomoč z orožjem, večidel prek drugih držav, kot sta na eni strani Izrael in na drugi Sirija. Supersili sta - ne da bi docela pustili na cedilu Irak - pomagali in pomagata Teheranu iz med- sebojne bojazni, da bi katera od njiju dobila prevelik vpliv v Iranu. Z drugimi besedami, zadeve so zelo zamotane, ker konca vojne še ni videti, tudi zato ne, ker sile od zunaj priliva jo olje na ogenj. Neuvrščene zato čaka težavna naloga, najbrž ena najtežavnejših doslej: najti kakor hitro se da in kolikor se le da izhod iz te vojne in zagotoviti čimprejš- nji sestanek šefov držav in vlad neuvr- ščenih. Kot smo že večkrat poudarili, je takšen sestanek nujen tako zaradi te- mnih oblakov na svetovnem obzorju ka- kor tudi zaradi razmer v gibanju sa- mem, ki spričo izzivov sodobnega sveta potrebuje večjo enotnost, večjo učinko- vitost. 4. stran - NOVI T^NIK Št. 22 - 3. junij 1982 KRIŽI IN TEŽAVE TOVARNE TRAKTORJEV ŠTORE DODELATI SANACIJSKI PROGRAM Predložena sanacija ni šla skozi republiško rešeto Štorsko tovarno traktor- jev spremljajo že od samega rojstva stalne težave. Zače- la je obratovati sicer v ko- njunkturnih razmerah ob siceršnjih jasnih in dokaj ugodnih poslovnih aranž- manih z italijanskim Fia- tom. Gospodarske razmere v svetu, še bolj pa domače, so lani povzročile akutno pomanjkanje oskrbe z re- produkcijskim materialom, tako iz domačih kot še bolj iz uvoženih virov. Razmere so za štorskega proizvajalca zapletene še toliko bolj, ker od uvoza ni samo on preveč odvisen, ampak tudi veliko število domačih kooperan- tov. Zaradi vseh teh težav proi- zvodne zmogljivosti, ki so bi- le načrtovane na 10.000 trak- torjev letno, niso dovolj izko- riščene in »pridelek izgub« je logičen in dokajšen. Za lanske izgube je krivda prav v tem, istočasno pa je proi- zvodnjo zaradi svojih težav zaviral tudi Fiat. Ce že ugo- tavljamo veliko uvozno odvi- snost pri proizvodnji štor- skih traktorjev, potem mora- mo poudariti, da so v Storah sicer osvojili več sestavnih delov, pri čemer so si za cilj postavili le pet odstotni de- lež uvoženih sestavin. Tudi to je res, da so se do- mači traktorji, posebno tisti s programom na štiri kolesa, dobro uveljavili in je vsak traktor praktično sproti pro- dan. Kljub temu, da so štorski traktorji tudi izvozno zelo za- nimivi, pa je zaradi neizkori- ščenih proizvodnih zmoglji- vosti zlasti začel naraščati delež večjih proizvodnih stroškov na enoto proizvoda in finančni rezultati tovarne traktorjev so začeli »plava- ti«. Ob tem so se začele kopi- čiti zaloge nedokončane proizvodnje, trajnih obrat- nih sredstev pa v tovarni ta- ko nikoli niso imeli kaj pri- da. Zaradi tega so si pomaga- li lahko le s kratkoročnimi posojili, zanje in za njihovih obresti rast pa tako vsi ve- mo. V Štorah se zavedajo, da je sanacija razmer odvisna vendarle samo od naložbe v trajni vir obratnih sredstev ob sočasnem znižanju zalog do »zdrave« količine. Pri dosedanjih izgubah je železarna Store zagotovila pokritje za skoraj 13 milijo- nov dinarjev, medtem ko so za ostanek izgube - nepokri- te, zaprosili sklad skupnih rezerv v višini 14 milijonov in LB - Splošno banko Celje za nekaj manj kot 3 milijone dinarjev. Izvršni svet skup- ščine občine Celje se je stri- njal s predlaganim načinom pokrivanja izgub, čeprav je nad to odločitvijo ves čas bdela zavrnitev sanacijskega programa s strapi republike. Izvršni svet je nadalje od že- lezarne Store zahteval z ro- kom do konca leta dolgoro- čen koncept razvoja proi- zvodnje traktorjev, pri tem pa še posebej podčrtal večje možnosti osvajanja lastne proizvodnje, povečevanje izvoza, samoupravno organi- ziranost znotraj SOZD Slo- venskih železarn in same de- lovne organizacije ter v po- vezanosti s proizvajalci kme- tijske mehanizacije. Sanacij- ske razmere pa je potrebno ponovno preveriti še z mož- nostmi, ki jih nudi sodelova- nje s Fiatom in predvsem z domačimi kooperanti. Mnenje celjskega izvršne- ga sveta je še, da se zaradi pomembnosti proizvodnje traktorjev s širših vidikov vključijo v prihodnje tudi nekatere druge organizacije in skupnosti na ravni repu- blike Slovenije. Vsekakor pa bo potrebno sedanji sanacij- ski program pri proizvodnji traktorjev temeljito in zelo na hitro ponovno preučiti, to pa v enem mesecu, do pri- hodnjega zasedanja republi- ške skupščine. Ne bi zeleh kakorkoli prerokovati o uso- di štorskih traktorjev, toda dosedanja dejstva govore v prid ugotovitvi, da sama proizvodnja traktorjev v Što- rah glede prihodnjega razvo- ja visi še zelo v zraku. MITJA UMNIK NOGA VICE V IZVOZ v 42-članskem kolektivu obrata Tekstilne tovarne Pre. bold v Pristavi so letos zagrizli v zelo odgovorno delo: za zahodnonemškega naročnika šivajo kakovostne ženske hlačne nogavice, ki jih poprej stkejo v matični tovarni \ Preboldu. Dnevno sešijejo v obratu v Pristavi okoli 15.00( parov teh nogavic, jih pakirajo in pošiljajo naročniku. Za radi visoke kvalitete izdelkov, ki grede v celoti v izvoz,) obratu v Pristavi dosegajo dobre poslovne rezultate, ki ni bodo izostali tudi v letošnjem polletju. DS KOR$!»DA« ZA DELO 570-članski kolektiv de- lovne organizacije Kors iz Rogaške Slatine je kljub zadržkom nekaterih de- lavcev sprejel izredno po- membno odločitev: zara- di obilice domačih in tu- jih naročil po zimski kon- fekciji bodo delavci delali do konca septembra vse sobote, razen ene v mese- cu, ki bo v popoldanskem času prosta, ob tem pa b.odo tudi prvotno plani- ran šestnajstdnevni ko- lektivni dopust v juliju skrajšali za pet dni in ga izkoristili v jesenskem oziroma zimskem času. Odločitev delavcev Korsa je izrednega pomena predvsem zato, ker je bila, sprejeta v času, ko se go- spodarske razmere zao- strujejo in ko je zagotav- ljanje nemotene proi- zvodnje ena osnovnih na- log vseh delovnih kolek- tivov in subjektivnih sil v' njih. Zato je »da« za delo tudi izraz zavesti in odgo- vornosti delavcev Korsa v smislu zagotavljanja proizvodnje, povečanega izvoza in ne nazadnje ure- sničevanja splošnih ciljev za stabilizacijo gospodar- stva. DS CINKARNA CELJE IZVOZNE PREUSMERITVE Z manj devizami po več deviz na konvertibilni trg Morda je na prvi pogled podnasov nelogičen: z manj devizami po več deviz, ven- dar ustreza sedanjim zao- strenim gospodarskim ra- zmeram, ko bo moralo zdru- ženo delo zaslužiti z izvo- zom več deviz, pri tem pa bo razpolagalo z manj deviza- mi. Velik del jih bomo zdru- ževali v zveznem solidar- nostnem skladu, predvsem za zagotavljanje državne likvidnosti. Zadnje zaostrene izvozno- devizne razmere bodo zahte- vale ponovno preračunava- nje in preusmerjanje znotraj vsake organizacije združene- ga dela, čeprav ta hip še niso znani vsi količinski podatki. Kljub temu so v Cinkarni Celje zastavili vse svoje sile, da bi poslovanje in gospo- darjenje pripravili na bistve- no spremenjeno tekočo go- spodarsko politiko. Pri tem je bistvenega pomena, kako iz svojih izdelkov potegniti devizno-uvozne sestavine, ki v večjih deležih praktično povzročajo nerentabilen izvoz. S predsednikom RPO Cinkarne dipl. ekon. Mak- som Bastlom smo se pogo- varjali predvsem o tovrstni, izvozno-devizni preusmeri- tvi proizvodnje v Cinkarni Celje. Titanovega dioksida bodo morali izvoziti več, kar bo po drugi strani povzročilo lahko motnje v oskrbi domače ke- mične predelovalne indu- strije, ki ga uporablja pred- vsem v proizvodnji barv in lakov. Nadalje računajo v Cinkarni na usmeritev v do- delave, pri tem pa pospešeno oblikujejo dokončno proi- zvodno podobo nove valjar- ne. Tretje usmeritve bodo iskali v železo-oksidnih pig- mentih, ki bodo bazirali na domačih surovinah, delno na odpadnem železu pa tudi stranski proizvodnji ferosul- fatov pri proizvodnji titano- vega belila. Posebej kaže poudariti, da omenjenih pig- mentov v Jugoslaviji do se- daj nismo izdelovali in bi bi- la takšna proizvodnja tudi iz vidikov širše družbene skup- nosti pri nadomeščanju uvo- ženih izdelkov več kot zani- miva in potrebna. Doseči želijo tudi večji de- lež uvoza iz klirinškega po- dročja, kjer kot eden največ- jih izvoznikov v Demokratič- no republiko Nemčijo raču- najo prav z možnostmi večje- ga sodelovanja s tem trgom. Pri tem gre za velike napore, ki rojevajo redkejše plodove, saj se z velikimi težavami uk- varjajo tudi na klirinškem tr- žišču. Tako so motnje celo pri nekaterih sestavinah za proizvodnjo samega titano- vega belila. Na splošno pa so v Cinkar- ni Celje letos izvozno zelo dobro začeli. Tako so v prvih petih mesecih z izvozom za- služili tri in pol milijona do- larjev, lani pa v vsem letu 5,7 milijona dolarjev. Povečanje je torej očitno, čeprav bodo za večji del letošnjega leta spet veljali drugačni, težji pogoji gospodarjenja in po- slovanja. Ker pa računajo z nekaterimi novimi proizvod- njami in naložbami, si kljub temu upajo zadržati fizični obseg na lanski ravni, četudi so prvi načrti predvidevali 14-odstotno rast. Izvozno usmerjena proizvodnja tudi znotraj Cinkarne Celje bo imela vsepovsod prednost. In to proizvodnja, ki računa z največjimi deviznimi učin- ki. Prednost pa bodo imeli tudi tako imenovani »topli« obrati, tisti, ki zaradi narave dela zahtevajo nemoten proi- zvodni proces, saj bi ustav- ljanje in ponovno obratova- nje tega procesa bilo poveza- no s prevelikimi škodljivimi posledicami. V teh obratih gre v glavnem za proizvod- njo titanovega belila, cinko- vega belila in litopona. V prednostnem vrstnem redu so tudi proizvodi, ki so do- hodkovno učinkoviti, sicer pa bo tudi v Cinkarni Celje obstojala možnost ukinjanja nekaterih delov proizvodnje. V Cinkarni Celje znajo poudariti, da jim tudi v zao- strenih gospodarskih razme- rah ne manjka realnega po- slovnega optimizma, kajti ni rešitve za tistega, ki v ostrej- ših razmerah gospodarjenja in poslovanja ne išče izho- dov in rešitev, ker svoj polo- žaj v zaostrenih razmerah ocenjuje kot brezizhodnega. MITJA UMNIK DNEVI MLADIH RAZISKO- VALCEV Včeraj so se s podelitvi- jo nagrad in priznanj za raziskovalno-inovacijsko delo in dosežke mladih iz Celja končali Dnevi mla- dih raziskovalcev Celje 1982. Z nagradnimi akci- jami za spodbujanje in- ventivne dejavnosti mla- dih so začeU v Celju že 1978. leta, letošnja akcija je tako že peta. Akcijo ob sodelovanju zlasti men- torjev na šolah vodi celj- ska občinska raziskoval- na skupnost. Za letošnje raziskoval- ne naloge je značilno, da prevladujejo naloge iz na- ravoslovnega in tehnične- ga področja, kar je še po- sebej razveseljivo. Po šte- vilu nalog prednjači celj- ska Gimnazija, takoj za njo je Tehniška šola Ce- lje. Letošnje vrste mladih raziskovalcev so prvič po- množili tudi učenci eko- nomske šole, in to z zelo dobrimi nalogami. Velika želja mladih ra- ziskovalcev, njihovih mentorjev in komisije ob- činske raziskovalne skupnosti v Celju pa je, da bi se lahko čvrsteje po- vezali z razvojnimi oddel- ki in službami v organiza- cijah združenega dela, da bi v teh okoljih tudi črpali ideje za raziskovalne te- me in dobivali tudi stro- kovno pomoč. Zelo odprti za želje mla- dih raziskovalcev so v ra- zvojnem oddelku celjske Libele. Njihovi strokov- njaki že več let pomagajo učencem različnih celj- skih šol, z dobrim sodelo- vanjem pa se lahko'po- hvalijo še pri Etolu in že- lezarni Štore, prav tako je Studijska knjižnica Edvarda Kardelja v Celju pripravila obširen sez- nam možnih raziskoval- nih tem iz celjske kultur- ne zgodovine. Orneniti moramo še sodelovanje z delovnimi organizacijami Nivo, Merx, Hmeljarski inštitut 2alec in RŠC Ti- tovo Velenje in drugih, vsepovsod, kjer so mladi raziskovalci dobili izčrp- ne podatke za svoje na- loge. . O nagradah in prizna- njih bomo poročali obšir- neje v prihodnji številki, vsekakor pa že sedaj lah- ko zapišemo, da akcija Dnevi mladih raziskoval- cev dobro uspeva ir* predvsem, da iz leta v leto pridobiva na množično- sti. MITJA UMNIK DONAT V INTEGRALU POT DO DEVIZ V mednarodno transportno mrežo 130 delavcev enovite de- lovne organizacija Prevoz- ništvo Donat iz Rogaške Sla- tine se je z nekaj stotink manj kot devetdesetimi od- stotki glasov odločilo za združitev s sestavljeno orga- nizacijo združenega dela In- tegral Ljubljana. O tem je go- voril direktor Prevozništva Donat Hinko Halužan. »V Donatu smo že nekaj zadnjih let razmišljali o po- vezovanju z drugimi soro- dnimi organizacijami. Zara- di hitro razvijajočih se po- treb šmarske občine in regije po transportnih uslugah smo uvideli, da ne bomo kos za- htevam. Zaostajali smo po razvoju avtoparka, tako da smo morali marsikdaj nare- diti tudi več praznih voženj, le da smo obdržali partnerje. Pokazale so se potrebe po zgraditvi ustreznih prosto- rov za skupne službe, ki de- lajo trenutno v nemogočih pogojih, in za zgraditev ustreznega parkirišča za vo- zila, vendar pa nalogi sami ne bi bili kos. Izčrpah smo se ob dograditvi nove mehanič- ne delavnice. In končno še vse te težave z devizami in z zagotavljanjem rezervnih de- lov in gum za vozila - vse to so bili razlogi, ki so nareko- vali našo odločitev o združi- tvi v sozd Integral. Cilji zdru- žitve pa so naslednji: najprej, preko Integrala se bomo lah- ko vključili v mrežo medna- rodnih prevozov in si tako zagotovili potrebne devize za nakup rezervnih delov in gum.. Dalje, Integral ima ra- zvejano mrežo poslovalnic doma in v tujini, ki skrbe za racionalizacijo prevozov. V sozdu se bomo vključili v in- terno banko, preko katere bomo lahko krojili svoj ra- zvoj in razvoj vseh članic sozda. Omeniti moram še prednosti avtomatske obde- lave podatkov, skupnega na- stopa na tržišču in skupno nabavo transportnih vozil v okviru sozda. Skratka, pre- dnosti, ki jih prinaša združi- tev za nas, so izredno velike in pomembne za zagotavlja- nje hitrejšega razvoja.« DS KOVINARJI SO TEKMOVALI Minulo soboto so občinska proizvodna tekmovanja kovi- narjev izvedli na pobudo sindikatov Celja še v Žalcu in Titovem Velenju. V Žalcu, v SIP Šempeter in Ferralitu je tekmovalo na občinski ravni 45 kovinarjev in livarjev iz 11 delovnih organizacij združenega dela in iz zasebne obrti. Najbolje so se odrezali: pri rezkalcih Leon Metelan, pri strugarjih Anton Hajnšek, pri ključavničarjih Oto Zagorič- nik, pri orodjarjih Anton Zupane, pri varilcih MAG in REL Ivan Rat in Franc Slokan in pri livarjih Ferdinand Novak. Zadnja dva sta iz TT Prebold oziroma iz Ferralita, vsi ostali iz SIP Šempeter. Žalsko prizvodno tekmovanje kovinarjev je bilo drugo, medtem ko se je šestega tekmovanja v Titovem Velenju udeležilo okrog 90 tekmovalcev. Najboljši se bodo pomerili na republiškem tekmovanju kovinarjev od 11. do 13. junija v Krškem, Črnomlju in Novem mestu. TT-UM gt22 - 3. junij 1982 NOVI TEDNIK - stran 5 DELEGATI CELJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE ODLOČNO ZA SAMOPRISPEVEK Program Je odraz dejanskih potreb in možnosti Vsi trije zbori občinske skupščine so na seji, ki je bila prejšnji četrtek v Ce- lju, soglasno podprli izvedbo referenduma za tretji občinski samopri- spevek. Referendum bo v nedeljo, 13. junija. Sredstva iz samopri- spevka naj bi delovni lju- dje in občani Celja pričeli zbirati od 1. avgusta tega leta do 31. junija leta 1987. po stopnji 1,4 odstotke od neto osebnega dohodka. Na četrtkovi seji so imeli delegati nekaj pri- pomb, ki pa so se v glav- nem nanašale na izpelja- vo referenduma, ne pa na sam program. Tudi do- polnitve, gre za manjše spremembe, ki so jih na osnovi že izdelanega pro- grama predlagale nekate- re krajevne skupnosti, so delegati sprejeli. V svojih razpravah so delegati več- krat poudarili, da gre za dobro pripravljeno akcijo in natančno izdelan pro- gram, ki dejansko vklju- čuje trenutno najbolj ak- tualne potrebe občanov, krajanov in delavcev s področja družbenega standarda. Glede na širo- ko in odzivno javno raz- pravo v vseh okoljih pa pričakujejo, da bo tudi odločitev na referendu- mu potrdila nekajmeseč- ne priprave in razprave o programu tretjega občin-, skega samoprispevka. Sonja Kraševec Ivan Kajtna Ob koncu razprave o samoprispevku smo vprašali nekatere delega- te, kaj menijo o programu tretjega občinskega sa- moprispevka in kakšen je odziv delavcev v njihovih delovnih organizacijah: SONJA KRAŠEVEC, delegatka v zboru združe- nega dela iz Aera: »Rezul- tati prejšnjih samopri- spevkov, ki jih lahko sle- herni občan Celja vidi in občuti, so nedvomno pri- pomogli k zaupanju ljudi v takšno obliko solidar- nostnega združevanja sredstev za zadovoljeva- nja potreb s področja družbenega standarda. Menim, da je program za 3. samoprispevek izredno dobro obdelan v vseh gra- divih, ki so bili na razpo- lago občanom. V naši de- lovni organizaciji je tekla intenzivna razprava i/ vseh samoupravnih in družbenopolitičnih orga- nih. Razpoloženje naših delavcev do samopri- spevka je pozitivno, kar so potrdile dosedanje raz- prave. « IVAN KAJTNA, dele- gat v zboru združenega dela iz delovne organiza- cije Tkanina, tozd Malo- prodaja: »Osebno ocenju- jem, da je ta samoprispe- vek potreben in da je tudi program dobro izdelan. Mislim, da je okoli tega samoprispevka tudi širo- ka in poglobljena razpra- va pripomogla, da je pro- gram dejansko izraz naj- bolj nujnih potreb na eni strani, po drugi pa ne pre- sega možnosti, ki jih ima- mo v občini. Kar pomeni. Stane Božič da so realne možnosti, da tudi ta program, kot prejšnja dva, v celoti iz- polnimo. Tudi naši delav- ci so pozitivno ocenili sa- moprispevek. Pripombe so bile, vendar smo jih us- kladili.« STANE B02IC, dele- gat družbenopolitičnega zbora, delavec v Klimi: »Program je dobro pri- pravljen in opredeljen. Tudi priprave na vseh ravneh so dobro "poteka- le, kar se odraža na današ- nji seji. V Klimi je bila zelo živahna razprava s številnimi predlogi in pri- pombami kar je že pozi- tivni odraz vseh priprav. Bistvenih pripomb na program ni bilo, zato me- nim, da bo program na re- ferendumu sprejet.« VVE IZ SEJE SO ŠENTJUR UKREPATI NEMUDOMA! Programi sanacij do 15. Junija Domala v polnem številu so se pred dnevi zbrali na sejah delegati zborov skupščine Šentjur. Ena izmed osrednjih tdčk sicer obsežnega dnev- nega reda je obravnavala dosežke o' poslovnih rezultatih gospodarstva ob- čine v prvem četrtletju. Neglede na to, da smo že skoraj ob koncu druge- ga tromesečja in da so se medtem po- nekod rezultati izboljšali, ponekod morda poslabšali, je bilo čutiti za- skrbljenost, pobude in poziv, da je potrebno dati izvozu in ekonomskim odnosom s tujino kar največjo skrb in pozornost. Med TOZD v občini sq__ pri uresničevanju na teh področjih opazne vidne razlike, kakršne vladajo tudi pri izpolnjevanju njihovega za- stavljenega plana. Sedem TOZD v občini je to obdobje-^ končalo z izgu- bo, ki je skupno štirikrat večja od istega obdobja v lanskem letu. Prika- zale so jo štiri TOZD v Kmetijskem kombinatu: Klavnica, Transport in TOK ter Trgovina, ob njih pa še Merx-prodaja in KOP. Čeprav so vzroki, je bilo obrazloženo na seji, v glavnem sezonskega vpliva, bo po- trebno nemudoma izvesti vsebinske in sanacijske dopolnitve in se prila- goditi razmeram na tržišču. V občini in regiji, so menili na seji, se je "po- trebno dokončno izreči za status klavnice in se dogovoriti, kdo vse, ra- zen Kmetijskega kombinata, bo sani- ral izgube, če bi do njih še prihajalo. Tako imenovanim »izgubašem« je bil na seji skupščine dan rok, da do 15. junija predložijo vsebinsko-sanacij- ske programe Izvršnemu svetu skup- ščine občine. To pomeni, da je po- trebno ukrepati nemudoma, ob tem pa delavcem ničesar zamolčati! METEJA PODJED CELJE TRI POSOJILA Oenar tudi za vodovod Izvršilni odbor Ljubljan- ske banke Splošne banke Celje je na zadnji seji, v pe- tek, 28. maja, med drugim odobril tudi tri nova posoji- la. Tako v višini 6,2 milijona dinarjev za izgradnjo primar- f^ega povezovalnega vodovo- da ob Teharski cesti v Celju. Gre za naložbo v vrednosti 15,5 milijona dinarjev in za dela, ki bodo omogočila po- vezavo velikega rezervoarja f^a Teharjah z vodovodnim on:irežjem. Tako bo tudi za- gotovljena nemotena in ka- l^ovostna oskrba s pitno vo- do stanovanjskih naselij na Jugovzhodnem predelu Celja pa tudi v stanovanjskem de- lu Stor, Lipe nad Štorami in ^^lezarne. Uresničitev te na- '•^žbe pomeni izpolnjevanje sprejetih nalog iz vodno go- spodarskega dela celjskega ^rbanističnega programa, ^»^vestitor teh del je Občin- ska komunalna skupnost v Celju. Drugi dve posojili sta do- bila kolektiva Kovinotehne in Ingrada v Celju, oba zara- di istega namena. Gre za nju- na deleža pri sporazumni sa- naciji TOZD Cement Skala v okviru delovne organizacije Salonit Anhovo. Tako so odobrili Kovinotehni 45,8, Ingradu pa 30,8 milijona di- narjev posojila pod pogojem, da bo Temeljna banka Ljub- ljanske banke v Novi Gorici podelila celjski splošni ban- ki Ljubljanske banke finanč- ni kredit v višini obeh poso- jil, torej v vrednosti 76,6 mili- jona dinarjev. To tudi pome- ni, da se zaradi tega posojila obema celjskima kolektiva skupni kreditni potencial Ljubljanske banke Splošne banke v Celju ne bo zmanj- šal. M. B02IC Z DELOM PREMAGUJEJO TEŽA VE Delavci lesno industrijskega kombinata Savinja Celje, so se odločno spoprijeli z gospodarskimi težavami, da bi v prvem polletju letošnjega leta dosegli načrtovani poslovni uspeh. Ze večkrat so dokazali, da so pripravljeni dati svoj prispevek s prostovoljnim delom. Torat so se zanj odločili delavci temeljne organizacije 2aga in delavci delovne skup- nosti skupnih služb, z delom v proizvodnji, na prosto soboto 22. oziroma 29. maja. I. M. tednikov intervju DOGRAJEVATI DOBRO ZAČETO DELO Bojan Planinšek je bil ro- jen v Beogradu, kjer so pred drugo svetovno vojno služ- bovali starši. Otroštvo je na- to preživel na drugem kraju Jugoslavije in sicer v Slo- venjgradcu, od koder se je podal v različne šole. Tako je v Ljubljani končal osnovno šolo in tedanjo klasično gi- mnazijo ter dodal še študij prava. 1. januarja 1963 je sle- dila nova selitev, tokrat v Ce- lje, kjer je začel kot priprav- nik na sodniji. Potem je po- stal sodnik Občinskega sodi- šča v Celju, predsednik Ob- činskega sodišča v Sloven- skih Konjicah, sodnik Okrožnega sodišča v Celju, občinski javni tožilec in zdaj je javni tožitec Višjega javne- ga tožilstva Celje. Poleg služ- be, ki zahteva vedno in pov- sod povsem celega človeka, največ časa že vrsto let po- sveča delu na telesnokultur- nem področju. Do nedavne- ga je vodil Izvršni odbor Te- lesnokulturne skupnosti Ce- lje (tega so ob začetku nove- ga mandata ukinili), zdaj pa je podpredsednik Republi- ške skupščme TKS. Slednje je tudi bil glavni motiv za Tednikov intervju. NT: Prosti čas? BOJAN PLANINŠEK: »Ga praktično ni. Kar pa ga je ostane za knjige, ki jih be- rem »po listih", ker za kaj več ni časa. Morda še kakšen sprehod po gozdu in nabira- nje gob.« NT: Kakšno delo vas čaka na področju repu- bliške Telesno kulturne skupnosti? BOJAN PLANINŠEK: »V prvem mandatu so postavili sistemske okvire za neko de- lo, drugi mandat je bil že konkretnejši, saj je te sistem- ske oblike razvijal dalje in pri tem dosegel lepe uspehe. V zadnjih letih je bilo na po- dročju telesne kulture v Slo- veniji veliko narejenega, vse to pa smo lahko dosegli, ker smo že pravočasno našli skupni jezik pa čeprav je povsod veliko različnih inte- resov. Zelo pomembna je bi- la tudi širša družbena akcija, ki smo jo izpeljali skupaj s SZDL kot samoupravne sfe- re za čistejše in poštene odnose v športu. S strani SZDL je bilo ob koncu lan- skega in v začetku letošnjega leta veliko prizadevanj za ureditev materialne situaci- je. Slovenija je tudi veliko naredila pri koordinaciji te- lesno kulturnih skupnosti po republikah in pokrajinah. Slovenija je tudi dala pobu- de glede tekmovalnih siste- mov V.Jugoslaviji in organi- ziranja velikih mednarodnih prireditev. Zanimivo, da s strani koordinacije ni nobe- nih zadržkov za slovenske pobude.« NT: Kako naprej? BOJAN PLANINŠEK: »Nalog je veliko. Sreča je v tem, da smo zagrabili delo na dobro pripravljenih teme- ljih. Nekaj bistvenih nalog: ureditev centrov tekmoval- nega športa v Sloveniji. To mora biti res center za svoje območje. Gre za strokovno pomoč in skrb za razvoj do- ločenega športa, znotraj tega pa je treba vnaprej določiti pogoje prehoda igralcev ali tekmovalcev iz epe v drugo selekcijo. Ta akcija je širšega družbenega, ne lokalnega pomena, kot še marsikdo mi- sli. Naloga tega mandata bo nadaljevati in do konca izpe- ljati dosežke, ki so že v Slo- veniji in si istočasno prizade- vati za isto tudi v Jugoslaviji. Slovenija igra pri tem po- membno vloeo." NT: Zdaj ni več Izvrš- nih odborov TKS. Kaj to pomeni za nadaljnje delo _^po Dosameznih občinah? BOJAN PLANINŠEK: »Zaradi tega bo delo občin- skih TKS verjetno v začetku nekoliko oteženo, ker se bo treba znajti v novih okvirih. Odbori, ki so, morajo enotno delovati in skrbeti za to, da se izpolnjujejo sprejeti pro- grami. Predlog mora priti na skupščino usklajen ter pred- loge ne gre samo sprejemati, temveč tudi izvajati. Doseda- nji lO ni delal samo za skup- ščino, temveč se je ukvarjal s čisto konkretnimi problemi, ki so se pojavili pred posa- meznimi osnovnimi organi- zacijami. Celjska telesna kul- tura je rezultat dolgoletnega dela kopice predanih ama- terskih delavcev, ki žrtvujejo svoj prosti čas!« NT: Na kakšno mesto uvrščate celjsko telesno kulturo? BOJAN PLANINŠEK: »Telesna kultura je v Celju sigurno med najrazvitejšimi v Sloveniji in ima glede tega tudi določen ugled. To zago- tovo vem iz številnih pogo- vorov z drugimi telesno kul- turnimi delavci.« NT: Kako pa je s tele- sno kulturo v celjski re- giji? BOJAN PLANINŠEK: »Po pogovorih s predstavniki s področja telesne kulture v drugih občinah celjske regi- je se kaže težnja, da bi na tem področju morali v regiji tesneje sodelovati. Treba je se je samo sestati, pogovoriti in utrditi sodelovanje, ki do neke mere že obstoja. Verjet- no bi lahko pomembno vlo- go odigralo Celje zlasti na področju tekmovalnega športa, seveda pa ob tem ne gre prezreti izkušenj, ki jih imajo tudi drugi. Zanimiv je recimo primer Rogaške Sla- tine, kako so rešili problem ženske košarkarske selekci- je. Takšnih ali vsaj podobnih primerov je še več, lahko pa bi jih bilo še mnogo več. So- delovanje v regiji bi omogo- čalo skladnejši razvoj tele- sne kulture in pri takšni ure- jenosti bi lahko tudi regija dejansko imela večji ugled v Sloveniji.« NT: So kakšni zadržki za sodelovanje v regiji? BOJAN PLANINŠEK: ■ Prav nobenih ni, žal pa ve- dno zmanjka časa.« NT: Imate kakšen kon- kreten primer, ko regija že deluje? BOJAN PLANINŠEK: »Imamo regijski šolski cen- ter za vzgojo amaterskih ka- drov, kar je tudi dobro. Ta center je lepo zaživel in že tudi dal prve konkretne re- zultate.« NT: Imate ob vsem tem. kakšno zanimivo misel? BOJAN PLANINŠEK: V glavnem vse sloni na amater- skem delu, le pri nosilcih vr- hunskega športa še delajo honorarno ali redno profe- sionalno. Sedanji sistem je treba ohraniti, vendar poce- niti. Kaj potrebujemo, kaj že- limo in kaj prenesemo, do vsega tega bi se enkrat že morali prebiti.« TONE VRABL 6. stran - NOVI TEDNIK Št. 22 - 3. USPEH STANETA PETROVIČA Organizatorji II. slikar- skega Ex tempora Trevi- so-Casier so povabili k so- delovanju tudi celjskega likovnika Staneta Petro- viča-Cončija. Ex tempore je trajal od 28. do 30. ma- ja, sodelovalo je 74 slikar- jev iz različnih krajev Ita- lije. Dela je ocenjevala po- sebna strokovna žirija, ki so jo sestavljali člani - predstavniki mest Pado- ve, Firenc in Casierja. obe likovni deli Staneta Pe- troviča sta bili ocenjeni kot najbolj izvirni in do- vršeni v svoji tehniki pa tudi po likovni opremi. Svojo odločitev je stro- kovna žirija potrdila tudi s tem, da je omenjeni deli razstavila, čeprav je vsak sodelujoči lahko razstavil samo eno delo. To je gotovo veUk uspeh za celjskega avtor- ja, saj gre navsezadnje za priznanje njegovemu ve- dno bolj avtentičnemu li- kovnemu izrazu, obenem pa tudi za uveljavitev skupnih prizadevanj za kakovostno rast likovne- ga ustvarjanja v okviru Društva likovnih amater- jev Celje. D. M. ŽALEC 25 LET GLASBENE SOLE Ob jubileju več prireditev Glasbena šola Risto Savin v Žalcu je prejšnji teden praznovala 25-letnico svoje- ga obstoja. Začetki, ki segajo v leto 1957, so bili dokaj skromni. Sola ni imela niti lastnih prostorov, zato je edi- ni glasbeni učitelj poučeval na večih krajih. V pr\'em šol- skem letu je bilo vpisanih 62 učencev. S pomočjo občinske izo- braževalne skupnosti, občin- ske kulturne skupnosti, de- lovnih organizacij in občin- skih organov je šola v 25 le- tih dosegla lep uspeh. Danes imajo lepo, funkcionalno šo- lo in oddelke na Vranskem, v Preboldu in na Polzeli. Obiskuje jo 345 učencev, ki se učijo igranje na klavir, violino, harmoniko, kitaro, pihala in trobila. V okviru šole delujeta harmonikarski in pihalni orkester ter pevski zbor. Šolo, v kateri teče pouk sedaj, so otvorili leta 1972 in jo poimenovah po skladate- lju Frideriku Sirci, ki je bolj znan pod psevdonimom Ri- sto Savin in je živel in delal v Žalcu. Ob jubileju so pripravili več prireditev. Absolventi šole so pripravili absolvent- ski večer, na večeru mladih skladateljev in popularnih melodij je sodelovalo 29 go- jencev, zaključna prireditev pa je bila v petek v telova- dnici osnovnošolskega cen- tra Žalec. Nastopili so mla- dinski pihalni orkester, ki ga vodita Zoran Kovač in Vendi Videč, harmonikarski orke- ster pod vodstvom Marijana Kozmusa in Mali vokali z in- strumentalnim triom. O zgodovini in pomenu šo- le ]e govoril ravnatelj Zoran Kovač (na sliki), v imenu po- krovitelja. Izvršnega sveta, predsednik Ervin Janežič in v imenu kulturne skupnosti sekretar Ivan Centrih, ki je ob koncu šoli izročil srebrno plaketo Zveze kulturnih or- ganizacij občine Žalec. T. TAVČAR ESPERANTO ZAČETNI TEČAJ (32) Pasinfoje ni parolis pri diversaj kunvenoj, kiuj okazis dum la kongrese de esperanto. - Jes, ni diris, ke kunvenas diversaj fakuloj (strokovnjaki)? Sed ču ne okazis ankau amuzaj aran- goj? - Toda, ali ni tudi zabavnih prireditev? (amuza - zabaven) aran|o - prireditev) Jes, e-tas koncertoj kaj teatraj prezentan- doj. Da, so koncerti in gledališke predstave. Krome estas an- kau internacia balo. - Razen tega je tudi mednarodni ples. Multaj kongresanoj partoprenas en siaj naciaj kostumoj. - Mhogi udeleženci kongresa se ga udeleže v svojih narodnih nošah. En Oslo okazis la balo en bela kaj interesa urbodomo. - V Oslu je ples v lepem in zanimivem mestnem domu. La urbestro de Oslo salutas čiujn partoprenantojn. - Zupan mesta Osla pozdravi vse udeležence, (urbestro-mestni župan: -estr-je i pripona, ki označuje šefa, vodjo, gospodarja: demestro-hišni i gospodar, milicestro-poveljnik milice). Sur la vandoj de la salonoj en la urba domo estas interesaj \ bildoj el la historio de la urbo kaj lando. - Na stenah dvoran v \ mestnem domu so zanimive slike iz zgodovine mesta in dežele. ; La urbestro de Oslo gastigas esperantistojn, kiuj partoprenis la I kongreson. - Župan mesta Osla pogosti esperantiste, ki so se udeležili kongresa. Cuj tabloj estas plenaj de mangajoj - norve- gaj specialajoj. - Vse mize so polne jedi-norveških narodnih jedi. Apartaj kelnerinoj alportadas diversajn trinkajojn laQ deziro kaj gusto. - Posebne natakarice prinašajo razne pijače po želji in okusu, (gusto - okus). Vidu muzikistoj estas jam pretaj, oni ankau dancos. Glejte, godbeniki so že pripravljeni, tudi plesali bodo. Vere, majesta estas rigardo de sur la balkono al la salonon, kie dancas la reprezentatoj de la diversaj popoloj! - Res, veličasten je pogled z balkona v dvorano, kjer plešejo predstavniki različnih narodov! (majesta - veličasten). Jes, vi pravas. Ci - tie estas la popoloj el ph ol 50 landoj, kiuj amuzigas kaj vidas, ke čiuj bone komprenas unu la alian. Ne ekzistas baroj inter ili, iii ne bezonas tradukantojn. - Med njimi ni ovir, tolmačev ne potrebujejo. Denove aperis bunteco de multnaciaj kostumoj. - Spet se je pojavila pestrost mnogih narodnih noš. (bunta -pester; bunteco-pestrost, pisanost). Gaja dancado kaj amuzado dauras gis la malfrua horo. - Veselo rajanje in zabava traja do pozne ure. Lacaj, sed kontentaj la peirtoprenintoj revenas čiu al sia logejo. - Utrujeni, toda zado- voljni se udeleženci vTačajo vsak v svoje stanovanje. Kaj nun ni iomete trarigardos la Urbon Oslo. - Sedaj si bomo še nekoliko ogledali mesto Oslo. Rigardu, ne malproksime de la universitato trovigas rega palačo. - Glejte, nedaleč od uni- verze je kraljeva palača. Tre interese estas vidi la gardistojn en pitoreskaj uniformoj, kiuj maršas tien kaj reen antau la palačo. - Zelo zanimivo je videti stražarje v slikovitih uniformah, ki hodijo sem in tja pred palačo. Vidinda estas ankaQ parko de Vegeland. - Vredno si je ogledati tudi Vegelanadov park. Sed, kiu estis Vegeland? - Vegeland estis skulptisto kaj liaj skulpta- joj ornamas la tutan pau-kon. - Vegeland je bil kipar in njegovi kipi krase ves peirk (skulpristo - kipar). Tre interesa estas la fontano meze de la parko. - Zelo zanimiv je vodnjak sredi parka. Sur la flankaj muroj estas skulptitaj scenoj el la vivo de la naskig gis la morto de la homo. - Na stranskih zidovih so upodobljeni prizori iz življenja od rojstva do smrti človeka. Bela, čirkau dudek metrojn alta, estas monolito, kiu prezentas la homaron. - Lep je okrog 20 m visok steber (iz enega kosa kamna), ki predstavlja človeštvo. Sur la tuta surfaco de la monolito estas skulptitaj homaj korpoj, kiuj interplektigas. - Na vs6j površini stebra so izklesana človeška telesa, ki se prepletajo (naski - roditi; naskigo - rojstvo; interplektigi - prepletati se). Multaj estas ankorau aliaj vidindajoj, sed nia tempo jam pasis, ni devos forvojagi. s JAVNA RAZPRAVA VSLG »LET NA MESTU« Neizkoriščena ponujena možnost v dneh, ko vsa slovenska gledališča zaključujejo svojo sezonsko ponudbo, je Slo- vensko ljudsko gledališče Celje pripravilo (ne prvič!) na javno razpravo o pretekli in naslednji gledališki sezoni svoje stalno in zainteresira- no občinstvo, da bi na sinte- zo mnenj lahko v bodoče na- črtovali programsko ponud- bo. Bil je to poskus, tretji za- pored ob zaključkih sezone, da bi se gledališče še bolj od- prlo tistim, ki jim je pravza- prav namenjeno. Zato so na različne naslove razposlali 320 vabil: družbeno-politič- nim organizacijam, druš- tvom, abonentom in drugim ljubiteljem gledališke umet- nosti, od katerih so pričako- vali odziv in plodno razpra- vo. Slika udeležbe je bila, žal, precej drugačna od pri- čakovane, saj ta način snova- nja repertoarne politike ni zainteresiral tiste, ki bi jih najbolj moral in one, od ka- terih letijo kritike, najčešče neupravičene, na izbor in po- stavitev posameznih gledali- ških del. Peščica razpravljal- cev se je tako znašla sama pred pravzaprav odgovorno nalogo in ji zato v celoti tudi ni mogla biti kos. Na tako ali drugače zastavljena vpraša- nja sta odgovarjala ravnatelj gledališča Slavko Pezdir in umetniški vodja Goran Schmidt. V iztekajoči sezoni je 19- članski igralski ansambel ponudil občinstvu v presojo šest lastnih premer, tn sicer: krstno uprizoritev domače novitete Milana Milana Kle- ca - Polka, klasično komedi- jo znamenitega Moliera - Žlahtni meščan, krstno upri- zoritev domače mladinske igre Alenke Goljevšček - Kralj Matjaž, kako se imaš, dramo Henrika Ibsna - Go- spa z morja, sodobno psiho- loško dramo Wendy Kessel- man - Sestri in filozofsko ko- medijo Milana Kundere - Ja- kob in njegov gospodar. Skupaj s ponovitvami iz prejšnje sezone je ansambel podal 162 predstav, od teh tretjino na gostovanjih. Toli- ko morda samo za osvežitev spomina tistim, ki so obšli pripravljeno javno razpravo, ki bi morala biti pravzaprav zrcalo prizadevanj v gledali- ški hiši. S strani sodelujočih pa je pogovor kljub temu prinesel nekaj pobud, mnenj in kri- tik. Na primer o tem, kako pritegniti v goste gledališče Glej in Mladinsko gledališče iz Ljubljane z nekaterimi najbolj bleščečimi predsta- vami, o možnostih vključe- vanja mladinske igre v redni abonma, o oživitvah recita- lov v sklopu gledališke po- nudbe in podobno. O vsem tem bodo, so obljubili, v SLG razmišljah. Letošnja gledališka sezona je bila s strani sodelujočih ocenjena za uspelo. Ena od maloštevilnih razpravljalk je kot njen vrh izpostavila predstave: Sestri, Jakob in njegov gospodar in predsta- vo gostujočega ansambla iz Nove Gorice Don Huan. Kot kamen spotike se je ponov- no pojavila scena za igro Go- spa z morja, češ, da je bila li- ta predraga in nefunkcional- na, čeprav primerjalni po- datki z drugimi scenami v tej sezoni temu dejstvu opore- kajo. Manj se je pogovor vrtel okrog repertoarja za prihod- njo sezono, čeprav je bilo ob- činstvo s strani SLG in nji- hovega predloženega predlo- ga pozvano tudi k tej temi. Se največ zanimanja sta zbu- dila predloga za postavitev slovenskega teksta Alenke Goljevšek - Srečanje na Oso- jah in delo makedonskega avtorja Gorana Stefanovske- ga - Let na mestu. MATEJA PODJED DRAGOCENO VOLILO CELJSKEMU MUZEJU Prav v času svojega stoletnega obstoja je celjski Pokrajin ski muzej na podlagi zapuščinske razprave v Mariboru pre' zel volilo pok. Ivanke Lipoldove. Gre za kulturno in zgodovinsko vredne portretne slil^' dokumente, rokopise in korespondenco, ki je povezan^ posameznimi člani družine Lipold iz Mozirja. Lipoldovi^ bili znameniti in zaslužni za ta kraj v preteklem stoletju, j Pok. Ivanka Lipoldova, ki je bila soproga dr. Franja V polda, odvetnika in dolgoletnega župana v Mariboru,? volila gradivo muzeju z željo, da bi ga ta institucija skrb''' čuvala in da bi bili dokumenti dostopni za študij, krajev^ zgodovine pa tudi drugih krajev v Sloveniji, kjer so deloV* Lipoldovi. Pomembnost Lipoldov, zlasti Franja, Ivana, Janeza, žefa in Marka je deloma že raziskana in tudi objavljeni* Najdemo jih med aktivnimi trškimi sodniki, župani, poli^'' nimi, kulturnimi in gospodarskimi veljaki svojega časa. Janez Lipold (1811-1878) čigar oljni portret, delo dunj skega slikarja Carla Scheraka iz leta 1867 objavljamo, je"' brat znanega strokovnjaka, geologa Marka Lipolda, neko* njega upravnika rudnika v Idriji. , Janez je bil v Mozirju 20 let župan, znan in spoštovan'' vpliven narodnjak po vsej Savinjski dolini. Izvoljen je b", štajerski deželni zbor in leta 1868 je bilo na njegov pred*"' sklenjeno, da mora osebje mariborske vinarske šole o vezno obvladati slovenski jezik. Volilo je muzeju izročil dr. Vladimir Berglez iz Brežic, i MILENA MOSKi^' POGLED NA PLATNO MESEC Scenarij: Giuseppe in Bernardo Bertolucci ter Clare Peploe. Fotografija: Vittorio Storaro. Glasba- Giuseppe Verdi. REŽIJA: BERNARDO BERTo! LUCCI. Igrajo:elj v šentjurski občini, je izgubil življenje človek, mlad ljubitelj vi- šav in poletov z nežno pti- co jadrilico Cirus 75. Za- gozdil se je v rob gozda, letalo se je prelomilo, pi- lot je umrl. Okoli njega so cvetoči travniki z najlep- šim spomladanskim cvet- jem pa tudi žito je že moč- no poraslo. Pod cerkvico Sv. Uršula je tako našel svoj prerani grob Srečko Kotnik iz Novega Mesta, star 26 let. Vse skupaj se je zgodilo na zadnji majski dan v popoldanskih urah ... STRAŠNO JE POČILO 1. junija zjutraj smo obiskali kraj nesrečnega dogodka, ki je pretresel vse krajane pa seveda tu- di tiste, ki se z jadral- stvom sicer ukvarjajo in njegove prijatelje, star- še... Skozi žitno polje in travnik je bila narejena večkrat prehojena gaz, dolga od kraja nesreče pa do ceste okoli dobrih 150 metrov. Po tej poti so pri- hajale komisije, po tej po- ti so odpeljali mrtvega pi-. lota. Ob našem obisku je bil kraj miren, letalo je sa-. mevalo pod krošnjami, okoli njega pa so bili raz- treseni nekateri pred- meti. Ustavili smo se pri Tanjškovi domačiji in se pogovarjali z Emilijo: »Vse skupaj se je zgodi- lo okoli 17. ure popoldne. Bili smo na polju, ko smo zaslišali strašen pok. Ve- deli smo, da se je nekaj zgodilo z letalom, ki je malo prej krožilo nad na- mi. Ko je prvič priletelo iz smeri Celja se je obrnilo, ko pa je drugič letelo nad nami je že izgubljalo viši- no. Bilo je celo nižje od sadovnjaka. Potem je po- čilo .. .'.< Vse skupaj je s svoje domačije videl FranC Mu- lej, ki je sicer zaposlen kot viličar v celjski delov- ni organizaciji EMO. Ne- srečni pilot je celo zgrmel na njegovem zemljišču. O tem pripoveduje Emilija Tanjšek: -Franc Mulej je takoj po nesreči stekel do trak- torja in vzel vse za prvo pomoč, nato pa jo je urno mahnil do kraja nesreče. Pilota je prijel za roko, žal žila ni več utripala in po- moč ni bila potrebna. Franc je bil tako presu- njen in je povedal nekako takole: -Raje bi videl, da bi padel v moje žito malo višje, samo da se človeku ne bi nič zgodilo.« Začela se je akcija ob- veščanja ... Emilija Tanjšek: »Moj brat Jože je v Dramljah izvedel, kaj se je zgodilo, sedel je v avto in se odpe- ljal na Postajo milice v Šentjur.« Pod cerkvico Sv. Uršule v Vodolah je izgubil življe- nje Srečko Kotnik iz Novega mesta. Kako je potekala reše- valna akcija? Emilija Tanjšek: »Men- da po 19. uri zvečer so mr- tvega pilota odpeljali...« Ko smo se poslovili od Emilije se je oglasil še oče, ki je prej delal v hle- vu: »Sam si nisem ogle- dal kraja nesreče, je pre- hudo. Sicer pa je bilo v času nesreče vreme lepo, mirno, brez vetra, zrak je bil čist. Ne vem za vzrok nesreče. Mord^ mu je po- nagajal »motor«, sicer pa bo to ugotovila strokovna komisija. Ko se le to ne bi nikoli več zgodilo ...« Srečko Kotnik je sodelo- val v Moškanjcih pri Ptu- ju na republiškem prven- stvu in bi moral usodni dan prevoziti Ptuj - Slo- venjgradec - Celje - Ptuj žal pa je prišel samo '^o Vodul pri Dramljah, kjer se je iz doslej nepojasnje- nih vzrokov končala nje- gova življenjska pot. KAJ MENI PILOT? Da ne bi napačno oka- rakterizirali celotne ne- sreče ne bomo objavili imena pilota, ki nam je dal neuradno izjavo o mo- rebitnih vzrokih za nasta- lo nesrečo: »Kotnik je bil fin dečko in je rad poletel z letalom. V letalstvo je bil dobesedno zaljubljen, vendar že mnogokrat prej premalo previden. Veliko je tvegal. Tokrat ni bil vprašljiv avion, temveč tehnika pilotiranja. Ver- jetno je na tem tekmova- nju Kotnik od samega se- be zahteval preveč. Tega pa ne bomo nikoli izve- deli...« Tekst in foto: TONE VRABL Emilija Tanjšek: »Stra.š- no je počilo!« En del popolnoma razbitega aviona jadrilice Cirus 75... Brezova veja se je zarezala v krilo jadralnega letala... KONCERT PARTIZANSKIH PESMI Partizanske pesmi in samospevi so se porajali v najtežjih trenutkih naše novejše zgodovine in so tako živo obeležje tega časa in dokaz kulturnega delovanja našega naroda. To je bilo čutiti tudi na koncertu partizanskih pesmi in samo- spevov, ki je bil prejšnji teden v dvorani Narodnega doma v Celju. Na dveh koncertih so namreč nastopili Partizanski pevski zbor pod vodstvom Milivoja Surbeka ter solisti Zlata Ognjanovič, Marija Bitenc-Samčeva, Stane Koritnik ter pia- nist Ciril Cvetko. JAVNA RADIJSKA ODDAJA V ŠENTJURJU v ovkiru prireditev ob 20. obletnici Kmetijskega kombi- nata Šentjur pripravlja Novi tednik in Radio Celje tudi javno radijsko oddajo, ki bo v soboto, 12. junija ob 19.30 uri v Kulturnem domu v Šentjurju. Na tej prireditvi bodo nasto- pili ansambli Nočna izmena, štajerski fantje ter ansambel Vinka Cverleta, harmonikar Ivan Komplet, Moški pevski zbor Ipavci, člani žveplometra Radia Celje in še kdo. Več o tem pa boste lahko prebrali v naslednji številki Novega tednika. MOJCA V TITOVEM VELENJU Mojca se imenuje nova trgovina, ki jo je v Titovem Vele- nju v ponedeljek predalo namenu trgovsko podjetje Tka- nina. Trgovina je v novem naselju, ki ga bodo te dni poime- novali po Edvardu Kardelju in je prva trgovina v tem novem okolju. Mojca je specializirana trgovina za otroška oblačila in igrače z zelo dobro ponudbo vseh tovrstnih izdelkov za predšolske otroke. Tkanino je veljala domala 4 milijone dinarjev, velika pa je 105 kv. metrov, pri čemer je 63 kv. metrov prodajnih površin. Tudi v Titovem Velenju je Tkanina obdržala svojo tradi- cijo nagrad za prvega kupca in tako je v ponedeljek darilni bon v vrednosti 1000 dinarjev prejela Ferida Husanovič iz Titovega Velenja. Prodajalna Mojca bo v mnogočem izboljšala ponudbo oblačil in igrač za predšolske otroke v Titovem Velenju. sb- REPRIZE LJUBEZNI ŠTIRIH POLKOVNIKOV Poročali smo že o premieri Ustinovega dela Ljubezen štirih polkovnikov v izvedbi trnoveljske Zarje in v režiji Štefana Žvižeja. V Zarji so se odločili, da bodo komedijo znanega avtorja še ponovili in sicer jutri in v petek, obakrat v kulturnem domu v Trnovljah ob 19.30. uri. Na sliki prizor s predstave. Foto: Roman Fonda VETER V VEJAH SASAFRASA 2e 26. aprila je DPD Svoboda Celje Zagrad uprizorilo komedijo Veter v vejah Sasafrasa in v režiji Bena Cizelja. Po tej premierni predstavi so izvedli še tri reprize v različnih krajih. Izvedba te predstave dokazuje dobro usmerjeno delo dramske skupine tega kulturnega društva, kjer sicer delu- jejo tudi druge sekcije. Ni pa to edina dejavnost dramske skupine, saj je že lani za dan republike režiserka Marjana Stegu z igralci pripravla pravljično igro, v mesecu marcu pa še pravljično enodejanko Volk in sedem kozličev. Tako je režija komedije Veter v vejah Sasafrasa lep zaključek letoš- nje gledališke sezone. Pri tej predstavi so igrali Jože Zago- ričnik, Damjana Brumec, Srečko Mastnak, Marjan Palir, Irena Sanda, Nada Tkalec, Lenart Horvatič, Ivan Planko in Mojmir Cerenak. Sceno je zasnoval Drago Podvornik, ma- ska je bila delo Cvetke Bobnič, režiral, igralce opremil s kostumi in sodeloval pri scenografiji Beno Cizelj. Na sliki prizor iz komedije in igralci od leve proti desni: Irena Sanda, Srečko Mastnak in Jože Zagoričnik. 14. stran - NOVI TEDNIK Št. 22 - 3. junij 198; pravniki za bralce POSLEDICE PRENEHANJA DELOVNEGA RAZMERJA (Nadaljevanje) Naslednja bistvena obveza je tista, ki izhaja iz predpisov oziroma določil v samoupravnih splošnih aktih, ki se tičejo odobritve m .zplači- la štipendije ali stanovanjskega kredita. Obi- čajno tudi tu organizacije združenega dela ve- žejo delavca, ki mu odobrijo štipendijo; oziro- ma plačila stroškov šoLnine ali pa stanovanjski kredit, da mora odobrene oziroma izplačane denarne zneske vrniti v primeru, če mu je delovno razmerje prenehalo po njegovi volji. Napačno pa ravnajo tiste organizacije združe- nega dela, ki v aktu zapišejo, da je delavec dolžan vrniti denarne zneske, če mu »po njego- vi krivdi prenena delovno razmerje«, pa pri tem zahtevajo vrnitev denarnih zneskov tudi od delavca, ki je pismeno odpovedal delovno razmerje. Odpoved delovnega razmerja je ustavna in samoupravna pravica delavca pa tako pismeno odpoved delovnega razmerja go- tovo ni mogoče šteti kot krivdni razlog za pre- nehanje delovnega razmerja. Tu velja še povedati, da je od delavca mogo- če zahtevati povrnitev izplačanih zneskov šti- pendije le v primeru, če je kršil tudi pogodbe- na določila. V pogodbah pa se delavec običaj- no zaveže, da bo ostal v delovnem razmerju pri organizaciji združenega dela, ki ga je štipendi- rala »toliko časa, kolikor časa je sprejemal šti- pendijo«. Ce tedaj delavec pismeno odpove delovno razmerje ali če mu je delovno razmer- je prenehalo zaradi dokončno izrečenega disci- plinskega ukrepa prenehanja delovnega ra- zmerja, predno je pretekel dogovorjeni čas, je dolžan vrniti sprejete zneske štipendije, ven- dar le sorazmerni del, če je nekaj časa le bil v delovnem razmerju pri' drugi udeleženki. Ka- dar gre za štipendista, ki je sprejemal štipendi- jo od organizacije združenega dela, pa pri tej organizaciji sploh ni sklenil delovnega razmer- ja, lahko organizacija združenega dela zahteva vrnitev štipendije le v postopku pred rednim sodiščem. Ce pa je že v delovnem razmerju pri - organizaciji združenega dela, ki mu je izplače- vala štipendijo, pa mu je delovno razmerje prenehalo, odloča o vrnitvi štipendije sodišče : združenega dela. .i Delavec, ki mu je prenehalo delovno razmer- ] je po njegovi pismeni izjavi ali zaradi izreka j disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega ] razmerja, pa je pri delovni organizaciji dobil ? stanovanjsko posojilo, je v takem primeru dol- • žan vrniti del stanovanjskega posojila in to le v -: primeru, če je tako določeno v splošnem aktu organizacije združenega dela in če je tako zave-' zo sprejel tudi ob sklenitvi stanovanjskega po- sojila. Nekatere organizacije združenega dela j pa so vezala svoja sredstva pri banki. Z njo sklenejo pogodbo, v kateri je določeno, da bo 1 banka v posojilno pogodbo, ki jo sklene z de- •- lavcem, vnesla tudi klavzulo, da bo moral dela- • vec posojilo vrniti, če mu bo pt-enehalo delov- no razmerje po njegovi pismeni odpovedi. Ve- , mo pa, da so posojilne pogodbe banke tipski' obrazci, v katerem te klavzule ni. Tako se de- i lavci, od katerih se zahteva vrnitev posojila, sklicujejo na to, da so vezani le na pogoje posojilne pogodbe, ne pa tudi na določila sa- moupravnih splošnih aktov. V teh sporih se je .j sodišče združenga dela SR Slovenije postavilo ; na stališče, da so posojilne pogodbe banke i izvedbeni akti glede na samoupravne splošne < akte organizacije združenega dela, ki urejajo ] pogoje za pridobitev posojila in da je delavec \ dobil posojilo glede na dejstvo, da je bil v j delovnem razmerju v organizaciji. , Ob tem zapisu smatram tudi za potrebno ; opozoriti vse delavce, da naj temeljito razmisli-; jo o tem, če se odločajo za prenehanje delovne-i ga razmerja po lastni volji. To velja tudi zaj primer, da se ponovno ne zaposlijo v drugi; organizaciji združenega dela. Delavci v organi-! zacijah združenega dela, zlasti tisti v kadrov-- sko-socialnih službah, pa tudi pravniki, pa naj \ pazijo, kako formulirajo primere prenehanja; delovnega razmerja, pri čemer naj vsaj temelji-j to preberejo npr. že tiskani - tipski obrazec o ; prenehanju delovnega razmerja, ki ga izdajajo ] razne založbe, ki je običajno primeren kar za i več načinov prenehanja delovnega razmerja. EDVARD centrih; JANEZ ČUČEK SLOVENSKA POLITIČNA EMIGRACIJA 62 Zdaj pa premislite tole: bolj ko smo močni mi, slabši so oni in teh nekaj plošč, slik ali knjig pomeni, da bomo lahko našim članom ponudili več, kot jim lahko sedaj, in pomeni tudi, da bo kdo z one strani prešel na našo.In po vsem tem vas vprašamo: ali ni vredno, da nam pomagate, da nas krepite?« To je bilo rečeno malce robato, neposredno in brez ovin- kov, ampak ne tja v veter. In ko sem tisti večer ravno odhajal iz »Triglava«, sem slišal nakaj, kar mi je ostalo v spominu še dolgo potem. Na obisk je namreč prišla štiričlanska delegacija Izse- ljenske matice Jugoslavije, ki si je ogledala dom »triglava- nov« in vse v njem. Eden izmed članov delegacije je nena- doma na mizi zagledal učbenik slovenskega jezika, ki je imel na prvi strani sliko kralja Aleksandra in besedilo pesmi »Božja pravda«. »Ljudje, zakaj pa učite iz te knjige?« je vprašal prepa- deno. »Zato, ker nam ne pošljete nobene druge, tukaj je pa tudi ni mogoče kupiti!« se je glasil odgovor, ki je izvabil nekaj rdeče barve na obraz tistega, ki je zastavil vprašanje. (Mimogrede rečeno: obisk štiričlanske delegacije Izse- ljenske matice, ki se je mudila v Južni Ameriki dobra dva meseca, je veljal s prevozom in z vsem drugim okoli osem tisoč dolarjev. Izseljencem, ki so jih obiskali tovariši iz domovine, je bil obisk izredno všeč, ampak rekli so, da bi lahko eden, največ dva člana v delegaciji opravila ravno tako dobro, om pa bi lahko s štiri tisoč tako prihranjenimi dolarji, spremenjenimi v argentinske pese, naredili vraga in pol v svojem bodočem domu. So pa bili seveda tako vljudni, da tega svojim obiskovalcem niso povedali.) Sicer pa dejavnost predvojnih izseljencev ni omejena zgolj na Buenos Aires. V Lanusu deluje »Slovensko socialni, kulturno in športno društvo«, ki so ga organizirali na novo in s tem obudili mladi, ki so prevzeli vajeti v roke po razmeroma dolgem mrtvilu, nastalem zaradi nedejavnosti starejših čla- nov in vodstva. Spremenili so tudi ime tega pred koncem druge svetovne vojne ustanovljenega »Prekmurskega društva«. V Argentini sta še dve društvi: društvo slovenskih delav- cev »Edinost« v Cordobi, ki združuje večinoma stare in ne kdove kako delovne člane, ter živahno in ambiciozno nek- danje društvo »Triglav« v Rosariu, ki se sedaj imenuje »Jugoslovanski center«. Ima okoli sedemdeset članov. Značilno za vsa društva slovenske ekonomske emigra- cije je, da se vse bolj odpirajo ne samo proti Jugoslovan- skim numdon^ iiiarveč tudij^ Arjfentincezn. S tem po- magajo utrjevati tudi meddržavne odnose in tudi po tej plati prispevajo kanček k počasni osamitvi drugega dela v tej deželi živeče slovenske emigracije. Vodstvo politične emigracije ta dejavnost starejših izseljencev bode v oči. »Seveda,« se je oglasila ena izmed opravičujočih razlag politične emigracije, »lahko je njim, ko pa jih komunisti iz domovine podpirajo in denar kar teče iz ambasade k trigla- vanom!« Ko sem to povedal v »Triglavu«, so mi, s sicer majčkeno grenkim nasmehom, povedali: »Ko bi le bilo res!« ASADO S POUKOM Pestoval je kozarec, v katerem je bilo rdeče argentinsko vino, in počasi dejal: »Vidite, tu se križajo tri reči. Vsaka med njimi mi veliko pomeni in včstsih je težko ločiti mejo. To ni preprosto ne zame ne za stotine drugih, ki misl podobno kot jaz.« Sedela sva v majhni, toda udobno opremljeni sobi d\ nadstropne hiše. Široka vrata, skozi katera je bilo vid prijetno urejen vrt, so bila odprta. Začetek septembra jt Argentini konec zimskega obdobja in uvod v spomladi sko. Skozi odprta vrata je prihajala svežina nedeljske večernega mraka. Popoldne smo prebili na vrtu, kjer je gospodinja priročnem železnem kaminu spekla najprej dva dua klobas, nato dve ali tri kokoške in za konec še orjaški k mesa, ki je tehtal tri ali štiri kilograme! V Argentini i rečejo asado. Obed pa se je začel še predtem, ko si najprej pojedli zavidanja vredno krvavico in nabadali. lato v dveh velikanskih skledah. Povabili so me na nedeljsko kosilo, toda izkazalo seje, to sploh ni kosilo, marveč pojedina, ena tistih, kijih kdaj kdaj pripravijo ob nedeljah na argentinskih ravnicah trajajo ure dolgo. Tudi ta je bila izjemno naporna, toda zi tudi prijetna, zakaj moji gostitelji so bili izredno ljubezni prisrčni in neposredni. Ko je postalo na vrtu za spoznal preveč sveže, smo se preselili v hišo. Zakonca, ki sta me povabila, sta vedela, da sem novii in zakaj sem prišel v Argentino, toda kljub temu sta go' rila brez dlake na jeziku - čeprav z majhno prošnjo slovesu: »Prosim, nikar ne omenjajte našega imena, ki lahko bi bilo nerodno...« V Argentini živita že dolgo. Njun sin, rojen pod zvezda južne poloble, sploh še nikoli ni bil v domovini svoji očeta. Prav tako ne njuni hčerki. In prav njega, slovenskega Argentinca druge generač (morda bi bilo celo bolj prav reči argentinskega Slovenci sem vprašal, kaj mu pomeni izraz »politična emigracij kaj sodi o vseh teh rečeh. Njegov oče je prišel v Argenti kot politični emigrant ob koncu štiridesetih let, sicer bi velikega bremena preteklosti, toda vendar tudi ne povsi čiste vesti. Sin, prijeten, čeprav malce zadržan trideseti nik, je poznal očetovo preteklost. Počasi je srknil požirek in odložil kozarec na mizo. »Glejte,« je rekel, »tri reči, ki sem vam jih omenil, so U rojen sem tukaj v Argentini, ampak čutim, da je iti domovina Slovenija in vmes med obema je moj oče. vem, ali lahko popolnoma razumete, kaj mislim. Na* strani je to lojalnost do dežele, v kateri živim in ki mi sprejela za svojega. Tukaj si služim kruh in tu sem poročil. Moji prijatelji so Argentinci in tudi moji posld partnerji so Argentinci. št. 22 - 3. junij 1982 NOVI TEDNIK - stran 15 VASA STRAN LOKACIJA VRTCA Na vprašanje bralca dr. Er- vina Mejaka, v zvezi z (pone- srečeno) lokacijo vrtca v kra- jevni skupnosti Center, od- govarja Skupnost otroškega varstva v Celju. V programu 2. samopri- spevka je bilo opredeljeno, da je predvidena lokacija za vrtec v KS Center med Vo- dnim stolpom in Aerom v Kocenovi ulici. Investitor za izgradnjo vrtca je Skupnost otroškega varstva Celje, ki si je prizadevala pravočasno rešiti vprašanje lokacije. Ker gre v tem primeru za lokaci- jo v starem mestnem jedru, vprašanje ni bilo preprosto. Za realizacijo programa je Svet za urbanizem že leta 1979 naročil pri Razvojnem centru Celje - TOZD Plani- ranje, lokacijsKi preizkus za lokacijo vrtca Center v več različicah. Pripravljeno gra- divo je vsebovalo štiri razli- čice - Kocenova ulica. Sa- vinjsko nabrežje, prenova zgradbe Muzejski trg 3 in prenova vojašnice - spodnja grofija. Svet za urbanizem je odlo- čil, da investitorjem ponudi le dve lokaciji, in sicer Koce- novo ulico in prenovo zgrad- be na Muzejskem trgu 3. Po temeljitem premisleku je Skupnost otroškega varstva sklenila, da bo lokacija v Ko- cenovi vendarle ugodnejša. V zgradbi na Muzejskem trgu so bivali stanovalci. Znano je, da je zelo težko s prenovo stare stavbe doseči potrebno funkcionalnost in zadostiti minimalnim stan- dardom, ki so potrebni za de- lo s predšolskimi otroki. Eo- kacija v Kocenovi ulici je bi- la kljub spomeniškovarstve- nim omejitvam in arheolo- škim izkopavanje, ugodnej- ša. Pod določenimi pogoji je bilo mogoče objekt notranje funkcionalno zasnovati. Poudariti velja, da bo vrtec imel kljub utesnjenosti še okrog 500 kvadratnih me- trov igrišča in da bo zelenica obnovljena na delu, kjer zdaj stmijo gradbene barake. Predvsem pa je Savinjsko nabrežje zunanje igrišče vrtca. Menimo, da je odveč boja- zen, da v vrtec ne bo posijalo sonce. SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA, Celje TARNAMO, TARNAMO Danes se sliši vsepovsod samo tarnanje. Tarnamo kmetje, ker moramo delati več kot osem ur na dan. Tar- ni,, delavci, ker morajo vse življenjske potrebščine ku- piti v trgovini in upravičeno godrnjajo nad cenami, ki ne- nehno rastejo. Pa se malo poglobimo v življenje pred in med drugo svetovno vojno. Zemlja se je obdelovala samo ročno. Ni bilo kosilnic, ne traktorjev in nobenih priključkov. Tudi nismo poznale molznih stro- jev, ki danes kmečkim žen- skam lajšajo delo. Prale smo na roke pri studencih, svetili smo s petrolejkami in še in še. Tudi delovne sile ni bilo. Med vojno so bili možje in fantje v vojski. Doma so ostale večinoma le matere z malimi otroki in ostareh. De- lale smo od ranega jutra do poznega večera, opravljale smo vsa moška dela, ponoči pa še dežurale. Bilo je treba nasititi tudi po sedem lačnih ust, za delo sta pa bili le dve roki. Delali pa smo še za mnoga druga lačna usta, ki so prihajala po hrano za bor- ce, da so se lahko borili in nam priborili zlato svobodo. In ne nazadnje, tudi za oku- patorja smo morali delati, saj smo morali oddati vse, kar so zahtevali. Danes vsega te- ga ni. Kar pridelamo, imamo sami ali pa viške prodamo, čeprav včasih po nezadovo- ljivi ceni (pred vojno je bilo prav tako). Danes nam nobe- nega tujega človeka ni treba preživljati zastonj. In, hvala- bogu, nobenemu v naši do- movini še ni bilo treba umre- ti od lakote. Ce pa sinovi ali hčere nočejo ostati na kmeti- ji, pa smo večkrat krivi tudi sami. Se zgodi, da ima naj- starejši veselje do kmetova- nja, pa ga sami rinemo v šo- le, misleč, da eden se pač mora izšolati, bo že kateri od naslednjih kmetoval. Ti pa se potem ne odločijo in spet godrnjamo. Ce bi bili med vojno samo godrnjali, pa nič naredili, bi bila danes naša domovina opustošena. Najbrž bi danes malokdo lahko užival sadove svojega dela. Zato nehajmo godrnja- ti, kako nam je hudo, še po- sebej kmeticam. Bodimo vsak s svojim delom in nači- nom življenja zadovoljni, saj živimo v svobodi in miru in prispevajmo vsak po svoje za ljubi mir na svetu. T. F.,Ivenca UREDNIŠTVO Hvala za lepo pismo, pol- no optimizma. Res se pre- malokrat spomnimo na to, kako smo živeli še pred ne- kaj leti. Toda, z ljudmi je tako, da nikoli nismo zado- voljni. Ko nimamo nič, želi- mo vsaj kaj. Ko pričnemo graditi blagostanje, nas to ne zadovoljuje več in nego- dujemo nad vsako težavo. Pa so bile vendarle vselej prav težave in neprijetnosti tiste, ki so nas pripravile k novim naporom in k novim korakom naprej. Tudi zdaj bo tako! V to trdno verja- memo. ZA 15 DIN SE NE IZPLAČA z velikim ogorčenjem vam pišem o odnosu natakarice v gostišču Koper - vrt, do stranke, v tem primeru do mene in otrok. 18. maja popoldne sem se z otroki odločila, da sedemo na prijeten vrt restavracije Koper. V tem času, bilo je ob 15. uri, ni bilo veliko gostov. Natakarici sta se pogovarjali pri točilni mizi in trajalo je približno pet minut, da se je ena »usmilila« in nas prišla vprašat, kaj želimo. Naročila sem tri pizze, štiri mala piva, eno gibanico in čaj. »Caja ne strežemo,« je bil odgovor. »Pa tudi za bolne ne?«, sem vprašala. Bila sem namreč zelo prehlajena. »Za petnajst dinarjev se ne izplača!«, je bil neprijazen odgovor nata- karice. Zahvalila sem se za »prijaznost«, odpovedala na- ročilo in zahtevala pritožno knjigo. Vanjo sem napisala potek dogodkov in zahteva- la, da me obvestijo o ukre- pih, ki so jih sprejeli zaradi takšnega ravnanja. Ta zgodba naj velja kot opozorilo vsem, da preden se odločijo za vrt restavracije Koper, premislijo, ali se bo natakarju splačalo postreči ali ne. Kako bo šele, ko bt)do vse mize na vrtu zasedene in bo turistična sezona na vi- šku? MARIJA KNAFELC, Prekorje UREDNIŠTVO: Žal, podobno osorno rav- nanje strežnega osebja ni tako velika redkost. O tem, da je natakar ne glede na ceno dolžan gosta postreči z vsemi dobrinami, ki jih ima restavracija na voljo, pa ta- ko nima smisla izgubljati besed. Kritika naše bralke je torej povsem na mestu, nas pa zanima, ali je pritož- ba v knjigi, ki jim je name- njena, ostala brez posledic. Bo le »spominski« vpis, ali pa je vodstvo lokala ustrez- no ukrepalo. Prosimo vod- stvo restavracije Koper za ustrezno javno pojasnilo. HVALA ZA PRIREDITEV Oskrbovanci Doma upo- kojencev v Celju se najpri- srčneje zahvaljujemo mo- škemu pevskemu zboru To- ne Tomšič iz Strmca, ki nas je 20. maja eno uro zabaval s svojim lepim, dovršenim petjem. Zapeli so deset pe- smi po programu, ki ga je duhovito in izčrpno povezo- vala spremljevalka pevskega zbora. Ko so pevci uvideli, kako zavzeto jih poslušamo, so dodali še nekaj modernih pesmi. Vsa čast njihovemu pevovodji, ki jih je z vso lju- beznijo tako dovršeno nau- čil. Predsednik našega dom- skega odbora, tov. Bauer, se jim je z izbranimi in toplimi besedami zahvalil, z željo, da bi nas še obiskali in nas ra- zveselili s svojim lepim in dovršenim petjem. Obenem se zahvaljujemo. Godalnemu orkestru, ki je priredil v našem Domu 29. aprila koncert. S svojimi go- dali so izvajali prečudovit program, ki nas je očaral ta- ko, da se tega ne da popisati. Vsa presunjena od te lepote sem se jim zahvalila v imenu vseh upokojencev. Odkar obstaja Dom upokojencev, še nismo imeli tako lepega koncerta. Z vsem srcem jim želimo še mnogo uspehov in iskreno žehmo, da bi še prišli med nas. PAVLINA KLANCNIK, Celje KRESOVANJE Popoldne, 30. aprila, se je na Grmadi v bližini Celja po- javila mala temna pikica. Kje je ta Grmada? To je naš mali Triglav, nasproti Celjske koče. Povzpeli smo se na ta vrh in našli fante in može, ki so se pripravljali, da zakurijo kres. Mala pikica, ki sem jo omenila, pa je bila jugoslo- vanska zastava, ki je plapola- la in naznanjala prvomajsko praznovanje. Mesto Celje pod nami se je kopalo v temi, posuti s šte- vilnimi malimi in velikimi lučkami. Večje lučke so naz- nanjale kresove po ostalih hribih v bližnji in daljni oko- lici Celja. Zaželeli smo si, da bi obiskali vse, ki so kurili kresove in da bi doživeli vzdušje pri vseh kresovih. Pri nas je bilo zelo lepo. Gre- li smo se ob ogftju, peli pe- smi in se pogovarjali. Plesali nismo, plesal je le veter okoli nas. Zbralo se nas je kar lepo število, veseli smo bili vsa- kogar, ki je prišel. Spominja- li smo se vseh, ki so bili kdaj na to noč z nami in sedaj niso mogli priti. Spominjali smo se naših mladincev, ki služi- jo vojaški rok. Kres so pripravili fantje in možje, ki jim je zibelka tekla v pobočju te Grmade. Radi jo imamo, čeprav zna biti tu- di kruta. Radi jo imamo po- dnevi in ponoči, zato smo tu- di na njej prebedeli več ur. V mislih smo vas vse pozdrav- ljali, tudi tiste, ki ste bih po- noči v službi in bdeli nad bolnimi. Želeli smo v svojih srcih, da bi bil mir na svetu in da bi vladalo prijateljstvo. Na vrhu Grmade je tudi škatlica z zvezkom Planin- skega društva Celje. Vpisali smo se vanj. Kdor utegne, naj kdaj obišče to planinsko točko, naj se naužije lepote in svežega zraka. Ce bo vse po sreči, bo še gorel kres na Grmadi, še bo plapolala naša zastava in zvenela naša pesem. T. - A. S. UREDNIŠTVO: Hvala za lepo pismo in pozdrave z Grmade. Objav- ljamo to pismo sicer nekoli- ko pozno. A tako polno je lepih želja in prijaznih va- bil, da zasluži objavo. Zato danes le naš pripis - hvala za čudovit kres, ki smo ga videli povsod po Celju. ODERUŠKE CENE ZA ZELENJAVO v soboto, 22. maja, sem ho- tela kupiti zelenjavo za juho. V Titovi ulici v Laškem je neka stojnica, kjer prodajalci iz drugih republik mnogo- krat prodajajo zelo zelo dra- go zelenjavo. Kar štiri stare tisočake je računala proda- jalka v tej stojnici za šopek zelenjave za juho. Ali res smejo ti ljudje zaračunavati, kolikor hočejo, nikomur pa ne izdajo nobenega računa, potrdila za plačano zelenjavo ali sadje. Saj to ni več trg, to je že prava trgovina, kjer imajo različna živila in raču- najo, kakor se jim zdi. Mogo- če bi pa bilo dobro, da bi se inšpekcija kdaj pozanimala za to prosto prodajo. Štiri stare tisočake za štiri nove male korenčke in par zelenih vejic peteršilja - ali ni to le predrago?! Upokojenec, ki mora vse kupiti, si pač niti tega šopka ne more privošči- ti, saj potem zmanjka za me- so oziroma kosti. Pa hvala, če bo kdo le kaj pogledal, kako je s to pro- dajo. A. B., Laško UREDNIŠTVO: S cenami je križ in cene zelenjave in sadja so tu prej pravilo kot izjema. Problem ni le v Laškem, z enakimi težavami (cenami) se pogo- sto srečujemo kupci tudi na ostalih tržnicah in stojni- cah. Le spomnimo se cen po- maranč, vezane prodaje te- ga sadja, cen jabolk, prvih češenj, jagod... Toda cena, ki jo naša bralka navaja za šopek zelenjave, je res moč- no pretirana. Zato sprašuje- mo tržno inšpekcijo Skup- ščine občine Laško, kako se oblikujejo cene na njihovi tržnici (oziroma stojnici), kako vršijo nadzor nad ce- nami in kaj so ukrenili za zaščito kupcev. Prosimo za hiter odgovor. KAJ JEZ MEŠ KO VIM STUDENCEM? Da se Celje ubada s proble- mom pitne vode, ni novo dejstvo. Zato program tretje- ga samoprispevka predvide- va, da bodo zbrana sredstva namenjena tudi zagotovitvi zdrave pitne vode. V Novem tedniku je bila 6. maja v sestavku Draga Me- dveda »Problem pitne vode - problem prihodnosti«, med drugim tudi fotografija »dobrega starega Meškovega studenca, ki je leta 1980 spet prišel prav, ko so bili nekate- ri deh Celja poplavljeni, ker ta voda slovi kot zelo dobra in mnogi občani z Otoka ho- dijo s pletenkami k studencu tudi tedaj, ko je preskrba z vodo normalna.« Vprašanje pa je, kaj se do- gaja z Meškovim studencem, ki so ga požrtvovalni celjski obrtniki leta 1980 obnovili. Žal je vodni curek iz dneva v dan tanjši in grozi, da bo povsem usahnil. Najbrž bi bilo treba urediti zajetje. Ali ne bi bilo prav, da bi nekaj sredstev namenili za uredi- tev izvira pri Meškovem stu- dencu - in to čimprej, da ne bomo ostali »na suhem« celo tam, kjer nam narava sama ponuja pomoč. B.G., Celje UREDNIŠTVO: V dobrem tednu dni je to že drugo pismo, ki opozarja na problem usihanja Me- škovega studenca. Očitno pa bo potrebno najprej ugo- toviti, zakaj se vodni curek tanjša. Ali je res kaj narobe z zajetjem? Ali usiha vodna žila? Ali pa gre za težave z zamašitvijo? Pozivamo vse pristojne in tudi celjsko Združenje obrtnikov, ki je pokrovitelj tega studenca, da skušajo ugotoviti vzroke usihanja vode in napake, po možnosti, odpravijo. Turistična poslovalnica Celje, THo« trg 1 Telelon 23-448 LETUJTE POCENI In BREZ SKRBI Da bi vam prihranili težave z odločitvijo za kraj in izbiro hotela po primerni ceni ter skrbi s potovanjem, smo vam pripravili 7-dnevni paket počitnic na morju v enem izmed Arenaturistovih hotelov na puljskem področju. Namestitev bo v objektih B kategorije, in sicer bodo to objekti Verudela, ParK, Zlatne stjene, Splendid z depandansami v Pulju in Mutili, v Medulinu in Belvedere v Medu- linu. V katerem izmed objektov boste letovali, vas bomo pismeno obvestili 6 dni pred odhodom. S kuponom Novega tednika ali Našega časa, dajemo za termine 13. 6., 20. 6. in 27. 6. 200 din popusta po osebi ter za termina 4. 7. in 11 7. 200 din popusta po rezervirani sobi. GOS, ki za svoje delavce zakupijo termine 13. 6., 20. 6. in 27. 6. odobravamo 10% popusta na prodajno ceno in 200 din popusta po sobi za termina 4 7, m 11. 7. 1982 ter možnost plačila v treh obrokih. CENA PAKETA; odrasli 4.800 din po osebi otroci do 7 let 3.125 din brez lastnega ležišča in sedeža na vlaku Prvotno našteti popusti ne veljajo za otroke. ODHODI OB NEDELJAH: 13. 6., 20. 6., 27. 6., 4. 7. in 11. 7 1982. Potovali boste s posebnim vlakom iz Titovega Velenja ob 6.20 in iz Celja ob 7. uri zjutraj. Na železniški postaji v Pulju vas bodo pričakali avtobusi, ki vas bodo peljali do vašega hotela. Po sedmih dneh počitka boste iz hotela odpotovali ob 12.30 z avtobusi na železniško postajo tn vstopili boste v posebni vlak. ki vas bo odpeljal domov. V ceno je vključeno: prevoz s posebnim vlakom v obe smeri, 7 polnih penzionov, transferji in organizacija. Ob prijavi je potrebno vplačati akontacijo 1000 din po osebi, celotno vplačilo pa mora biti izvršeno 14 dni pred odhodom. STROŠKI ODPOVEDI: 30 dni pred odhodom 100 din; od 22 do 29 dni pred odhodom 15% od cene aranžmaja; od 15 do 21 dni pred odhodom 25% od cene aranžmaja; od 8 do 14 dni 50% od O do 7 dni 80% in po odhodu 100% vrednosti aranžmaja. Tudi v času od 3. 5. do 15. 5. 1982 nudimo tako skupinam kot posameznikom po dogovoru ugodno bivanje v hotelih Pulja in Medulina. Podobne aranžmaje bomo pripravili tudi po 20. 8 1982. CAMPISTI POZOR! V naši poslovalnici vam je. na voljo cenik za campinge; Kažela. Medulin, Stoja Stupice, Runke. Indie, Ribarska koliba, Pomer in Tašalera. vie informacije in rezervacije v naši poslovalnici na železniški postaji. UTRINKI IZ VAŠKE SKUPNOSTI DOLE PLOOhM ZEML NA KMEČKE Cl Čolni iz edinega obrata v kraju pa že plujejo v domačih i Vasi Lokarje, Zgornje in Spodnje Repno, Trno- vec in del Goričice so spete, kljub temu da jih loči glavna cesta, v vaško skupnost Dole. 350 prebival- cev živi v teh vaseh. Približno polovica jih je či- stih kmetov, druga polovica je takoimenovano polkmečko prebivalstvo, ki si je ob plodni domači zemlji poiskalo delo v industriji v Šentjurju, Celju ali Storah. A zemlja zato ne ostaja neobdelana. Za poljske stroje sedajo žene, starši teh delavcev, ki v prostih urah še enkrat krepko zavihajo rokave na polju ali hlevu. Tudi malo večji otroci zmorejo že marsikatero kmečko opravilo in se tako navezu- jejo na zemljo. Otroško igro mora marsikdaj zame- njati delo. Toda takšno je življenje na kmetih, kjer je treba v lepih dneh izkoristiti dan od zore do mraka. Šele ob večerih, ko družina sede za mizo k večerji, ostane nekaj prostega časa za po- menek, pa še ta se navadno vrti okrog kmetovanja - letine, posevkov, spravila, problemov pri nabavi semena ali goriva ter rezervnih delov za stroje. PRI KMETU KORENJAKU Korenjakova kmetija v Lo- karjih leži na planjavi ob gozdu. Skoraj do konca poti je speljan asfalt, kar je velika pridobitev za ta kos prijetne vasi. Stanovanjska hiša je nova, prostorna in svetla, funkcionalna, a kljub temu je s svojo notranjostjo ostala tipična kmečka. V prostorni kmečki jedilnici, kjer smo se pogovarjah, stoji le miza in krušna peč, v kateri zna go- spodinja Marija speči zlato- rumen kruh iz domače pše- nice. Od nekdaj so ga pekU in te navade ne bodo opu- stili. Bitka za kruh teče pri njih vsak dan. Gospodarju Fran- cu in njegovi ženi sta v veli- ko pomoč pri neštetih polj- skih opravilih odrasla hčer- ka Marta in sin Franc, ki sta sicer zaposlena, a z veseljem pomagata staršem pri delu. Mlajša dva, dvojčka, Andrej in Zvonka sta še šolarja, a se že dobro zavedata, da je kdaj pa kdaj teba ob knjigi popri- jeti tudi za delo. 9 ha obdelo- valne zemlje bi brez sloge v družini ostalo sicer napol ob- delanih. Kmetija je usmerjena v ži- vinorejo. 16 glav živine je v hlevu, ki ga prav v tem času modernizirajo. Neurje, ki se je pred krat- kim razbesnelo nad krajevno skupnostjo Blagovna, je na- pravilo kmetom veliko ško- do. Plodno zemljo, je pove- dal kmet Franc, je iz bregov kar neslo v dolino. Tudi nje- govo. Čeprav škodo medtem še niso ocenih, je le-ta tudi pri Korenjakovih velika. Z novimi posevki bodo reših, kar se rešiti da. Na srečo je tudi ta, kot mnoge druge kmetije v vaški skupnosti, povezana v strojno skup- nost. Ustanovili sb jo trije bližnji kmetje kar iz lastnih sredstev in si oskrbeli silo- kombajn, sejalnico za koru- zo in škropilnico. S temi stroji in skupaj bodo laže kos posledicam ujme. Takšna je podoba življenja na Korenjakovi kmetiji, kjer iščejo dan z zoro, da bi jim zemlja poplačala trud. »Ni težko,« je pristavil ob slove- su gospodar, »če imaš zemljo rad.« ZLATI PAR Onkraj glavne ceste, v Tr- novcu, so v nedeljo slavih. V hišo so prišli svatje k zlato- poročencema Frančiški in Karlu Jagodic. Srečen par sta, čeprav jima življenje do- stikrat ni prizanašalo. V pol stoletja, kolikor sta skupaj, so se nad njima in njuno dru- žino zgrinjali veseli in žalost- ni trenutki. A vse je minilo kot blisk, pravita. Od tistega dne, ko sta se vzela, bilo je to na Sladki gori, ju je življenje sukalo po svoje. Dolga leta sta gospodarila na kmetiji v Šmarju pri Jelšah. Rodih so se jima štirje otroci. Tri hčer- ke in sin. Otroci so odraščali in ker so se počutili v Šmarju preveč odmaknjeni od življe- nja, saj je tedaj bila le redko- katera cesta asfaltirana, so dosegli, da so se preselili bli- že napredku. Oče Karel je hudomušneš, muzikant, ki je na veselih kmečkih ohcetih s svojo har- moniko v rokah prebil mar- sikatero noč, pa še mu ni zmajkalo moči za delo na po- lju ah čevljarskem stolčku. Karel je bil namreč po pokli- cu čevljar. Kje vse ni delal, po ves dan, za skromno pla- čo! Seveda, bili so drugi časi, rad primakne, ko pripovedu- je, da ga je pot za boljšim zaslužkom zanesla celo v Francijo. Bilo je leta 1930 in 31, ko se je bil za nekaj časa izneveril čevljarskemu po- klicu. Ko je začutil, da se ra- zrašča roka fašizma, se je vrnil domov, med svoje. Z dobro voljo je znal pre- magovati sleherne težave. Tudi sedaj, ko mu tresoče ro- ke ne ubogajo vseh tipk na harmoniki, razpotegne meh, da je veselje! Še na kakšmi vaški veselici zagode, da pe- te plesalcev lahko krešejo ob les. Pa tudi doma včasih pri- me za harmoniko, da bi stare pesmi, ki jih še zna, zlezle mladim v ušesa. Mladi so preveč zanemarili staro ljud- sko blago, zmiguje z glavo in upa, da bo njegov vnuček podedoval po njem posluh in smisel za oživljanje sta- rega. KORENINE SO POGNALE Naključje je hotelo, da pri 2;latoporočencih tisti čas, ko sem se pogovarjala s slav- Ijencema, ni bilo doma niko- gar razen njiju. Sin je odšel na delo, vnučka v šolo, snaha je bila na polju. Ob slovesu pa se je vrnil iz šole vnuk Peter, 11-letni šolar in se skupaj s svojo mamico s har- moniko v roki postavil pred oko fotoaparata. Izvabil je iz nje nekaj taktov in dejal, da ga je dedek navdušil za ta instrument in da tudi njemu postaja vse bolj všeč. Korenine so pognale. Vsa- dil jih je ded Karel. KONJI - NJEGOVA UUBEZEN Na kmetiji Janka Guzeja vzbudita prvo pozornost nje- gova konja, Luca in Pubi. Ljubljenca cele družine sta. Kmet Janko ju je zato rad popeljal iz hleva na sočno pašo v ograjenem prostor- nem kmečkem dvorišč to se je pogovor vrtel n okrog konj. Takole razi kmet Janko: »Vse več tov se v naši občini odl( rejo enega ali več konje li so časi, ko so bile te delovne živali spodrii Nadomestili so jih p stroji, ki danes marsik mu, zlasti manjšemu k predstavljajo veliko 1 zaradi dragega goriva domestnih delov. ] povsod tudi niso dovolf riščeni, če kmet ni pov strojno skupnost. S kd je delo resda nekoliko snejše, a je zato dostikrj Ije opravljeno. Kakšna njihova cena v smislu i nega ljudskega odporj vemo. Jaz pa sem na navezan od mladih n( Frančiška in Karel Jagodic sta v nedeljo slavila zlato poroko. Joža Žnidar Če hočeš kmetovati, moraš biti na zemljo navezan in jo imeti rad. Da staro ne bo šlo v pozabo, zatrjuje 11-letni Peter. Na Selah izdelujejo ^ OD RiNKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OO Ri»aqE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO S| . OP RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOI i PRIPETA miNSRCE fjze Lah Janez Hladnik A vgust Maurin |r težko si predstavljam (sv brez rezgetanja. Konji moja ljubezen.« ^Toda tudi v govejem hlevu 'čutiti in opaziti, da pri Gu- ^evih znajo kmetovati. 22 liv živine je v njem. Na 10 i obdelovalne zemlje 4- linska družina pridela vse, ir je potrebno za prirejo rede, s katero se resnično Ihko ponaša. Vsa leta so ooperantje Kmetijskega ombinata Šentjur, kjer mu ftajo priskočiti na pomoč, [pa, da mu bodo tudi tokrat, D bi nujno potreboval nekaj reditnih sredstev za silos. Jako bi gospodarjenje na »netiji šlo laže od rok tudi nu, ki si je teoretičnega nanja nabral na Kmetijski Wi v Šentjurju. Veliko truda terja kmeto- Ne. Kmet Guzej pa še naj- de dovolj časa za delo v kra- jevni samoupravi. Ker v vasi ni primernega prostora, se vaščani na skupnih pogovo- rih srečujejo v njegovem sta- rem objektu, ki ga je rade volje odstopil, dokler krajev- na skupnost ne bo dobila težko pričakovanega večna- menskega doma krajanov. DOM DO LETA 1985 Okrog doma krajanov je bilo v krajevni skupnosti Blagovna veliko napisanega in povedanega. Na tem me- stu velja torej le zapisati, da se večnamenski objekt poča- si dviga iz temeljev. Del so se lotili vsi krajani družno. Skupaj so stopili kmetje, de- lavci in obrtniki in opravili več kot 3000 prostovoljnih delovnih ur, da bi objekt čimprej služil svojemu na- menu. Čeprav sredstva prite- kajo iz različnih virov, tudi iz samoprispevka krajanov, je kot na dlani, da bo ostal do- bršen del bremena še vedno na njihovih plečih, ko bodo s prostovoljnim delom še pri- pomogli k temu, da bodo za- stavljeni plan do leta 1985 vendarle uresničili. ZAPLULA JE... V stari sušilnici hmelja na Selah že leto dni izdelujejo čolne tipa Meteor. Delovna organizacija PAP, tozd Pla- stika ima v teh prostorih svo- jo enoto. Čolni gredo, zlasti v tem času, dobro v prodajo, neglede na konkurenčnost na tržišču. Delovni pogoji v obratu niso najbolj idealni, a so delavci vseeno kos zastav- ljenim načrtom in nalogam. Ob lepem vremenu jim za delovni prostor pride prav tudi dvorišče ob starem ob- jektu. SPEČA ZEMLJA Na začetku pisanja o vaški skupnosti Dole je zapisano, da tod živi veliko kmetov, z dlanjo in srcem navezanih na zemljo. Mnoge od njih za- to najbolj skrbijo dela okrog melioracije kakšnih 150 ha zemlje. Ta zdaj spi, namesto da bi bila že zdavnaj preora- na ali kako drugače uporab- na. Nekaj je je lasjt Kmetij- skega kombinata, ostali last- niki so kmetje. In kot so nam povedali, mora marsikdo, ker to zemljišče še ni upo- rabno, krmo kupovati, dela, začeta pred tremi leti niso najbolje opravljena in še ni- so končana, pa vendar niso tako velika in strokovno ob- sežna, da to ne bi bilo mogo- če. Ta vprašanje so kmetje že cesto obravnavah na svojih sejah in ga zastavljajo tudi izvajalcu, delavcem Nivoja. REKLI SO... JOŽE ŽNIDAR, predse- dnik zbora krajevnih skup- nosti pri skupščini občine Šentjur dobro pozna uspehe in probleme vaških skupno- sti Blagovna: »Skupaj s kra- jevno skupnostjo Šentjur center in okolica smo se loti- li akcije za napeljavo telefo- nov tudi po naših vaških skupnostih. Zbrali smo do- volj zainteresiranih krajanov tudi med kmeti. Da bi znižali visoke stroške za napeljavo, so se krajani odločili, da bo- do prispevali delež stroškov s prostovoljnimi dlovnimi urami. V tem primeru bi ce- na priključka znašala 35.000 din. Prav gotovo je to edini način, da bi dobili telefone tudi v naše vasi, saj smo edi- na krajevna skupnost, ki jih doslej še nima.« LOJZE LAH, predsednik vaške skupnosti Dole, sicer obrtnik, ima veliko dolžnosti v okviru obrtniškega združe- nja, skupščine občine kot delegat, vendar po svojih močeh rad pomaga tudi za napredek domačih vasi: »Krajani zelo pogrešajo trgo- vino, ki je nekdaj na Selah že bila, pa so jo iz sanitarnih razlogov ukinili. Za sleherni nakup je posameznik vezan na Šentjur ali Dramlje, to pa je zlasti starejšim krajanom težko. Prav tako si vsi želi- mo, da bi najkasneje do leta 1985 dobili dom krajanov in uredili slabe vaške ceste.« JANEZ HLADNIK je vo- dja delegacije kmetijsko zemljiške ter komunalno varstvene skupnosti v kra- jevni skupnosti Blagovna. Do nedavnega je bil predse- dnik vaške skupnosti: »Pri opravljanju številnih funkcij v vasi in krajevni skupnosti sem videl, kako pripravljeni so krajani za številne skupne akcije. Čeprav žive tod veči- noma kmetje, le-ti najdejo čas za skupno delo, pa naj gre za urejanje cest, gradnjo novega doma, napeljavo te- lefonov in podobno. V tej pripravljenosti vidim napre- dek teh vasi.« AVGUST MAURIN novo- izvoljeni vodja delegacije za KS Blagovna, doma iz Tr- novca: »Ljudje so pripravlje- ni delati tudi na področju krajevne samouprave. Naše seje in sestanki niso nikoU nesklepčni, čeprav nimamo primernega prostora za se- stajanje. Mnogo delegatov iz naših vasi tvorno sodeluje v razpravah tudi na sejah zbo- ra krajevnih skupnosti. Ni jim vseeno, če bi jih napre- dek obšel, kakor jih je pred leti, da smo ostali ena izmed najslabše razvitih krajevnih skupnosti v občini. Hkrati pa se zavedajo, da so financ-" na sredstva v času stabiliza- cijskih prizadevanj vse- splošni problem, ki ga lahko omilijo le s sKupnirfii na- pori« Tako razmišljajo, žive, delajo in soustvarjajo da- našnji in jutrišnji dan lju- dje v vaški skupnosti Dole. V večnamenski dom so krajani Blagovne vložili veliko delovnih ur. Luca in Pubi sta ljubljenca na Guzejevi kmetiji. ^^teor ki gredo dobro v prodajo. Z melioracijo in komasacijami je treba zemljo iztrgati spanju. Utrinke sončnega do- poldneva sem v besedo in sliko ujela MATEJA PODJED . O RlNKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OORINKE 00SOTLE-OORINKE DO SOTLE-OD RINKE DO SOT 18. stran - NOVI TEDNIK Št. 22 - 3. junij 1982 ZAPUŠČENA ZEMLJA V LAŠKI OBČINI LE OSAT SE ZASEJE SAMI 144 kmetij je slabo ali ni obdelanih Zato, ker krompir, repa, pesa in še kaj, še vedno zraste na zemlji, ker sta osnovni »surovini« za peko kruha še vedno pšenica in koruza, ker smo družba, navajena uživati meso živin- skega izvora in ker postaja uvožena hrana ekonomsko ter politično »vse manj užitna«, smo se začeli do naše zemlje spodobneje obnašati. Zato, ker je zemlje, takšne, na kateri bi kaj užitnega zraslo, vse manj, ker , smo na njej pozidali hiše, veleblagov- nice, vikende in ostalo, na visok druž- beni in osebni standard opozarjajoče dokazno gradivo. Zemlja pa je muhaste narave. Daje le tistemu, ki jo neguje. Ko smo se obrni- li stran od nje, je postala jalova. Obrni- li smo hrbet tudi tistim, ki so jo dolgo ljubili in ji bili zvesti. Zato so odšli v doline, tja, kjer jim je družba dala za vloženo delo večje priznanje in nagra- do, več pomoči. Odšli so tudi mladi, upov, načrtov in moči polni ljudje, do- ma pa so ostali od garanja izsušeni predniki. Ostale so tudi kmetije, danes zapuščene in osamljene. Zavedajoč se napak, predvsem pa dejstva, da nam domače hrane pri- manjkuje, sedaj napake popravljamo. Vso pozornost posvečamo oživitvi na- šega kmetijstva in pravičnejšim druž- benoekonomskim odnosom v tej pa- nogi gospodarstva. Ob generaciji mla- dih, ki se šola za kmetijstvo, ob mladih gospodarjih na posestvih, aktivih mla- dih zadružnikov v krajevnih skupno- stih, ob naraščajočem številu koope- rantov kmetijskih zadrug, ter strojnih in pašnih skupnosti, se kaže tudi naš pravilnejši odnos do zemlje, kmeta in kmetijstva. Kljub mnogim dobrim re- zultatom pa je še vedno veliko neobde- lanih površin in praznih hlevov. Akci- ja, da bi takšna posestva oživili, po- iskali vzroke taknega stanja in ponudi- li lastnikom neobdelane zemlje po- moč, je stekla povsod. V občini Laško je ta akcija stekla lansko jesen. Odbori za socialna vpra- šanja v krajevnih skupnostih so izved- li anketo. AnketiraU so 144 kmetij s slabo ali neobdelanimi kmetijskimi zemljišči ter takšne, ki jim v nasled- njem petletnem obdobju preti opušče- nost. Letos spomladi je, na osnovi izvedene ankete, stopila v akcijo Kme- tijska zemljiška skupnost občine La- ško, ki je obiskala lastnike opuščenih in slabo obdelanih zemljišč. Do danes je bilo opravljenih 67 takšnih razgovo- rov, torej dobra polovica. PODOBA V ŠTEVILKAH Od do sedaj obiskanih kmetij v obči- ni je zapuščenih ali slabo obdelanih preko 61 ha njivskih površin, 120 ha travniških, preko 40 ha pašnikov, sko- raj 2 ha vinogradov in sadovnjakov ter 233 ha gozdnih površin. Starostna struktura lastnikov, ki zemlje ne morejo ali nočejo obdelovati je različna. Največ je lastnikov, ki so stari od 41 do 50 let ter od 61 do 70 let (skupaj 20). Sledijo jim stari od 51 do 60 let (6), pet je lastnikov v starosti od 71 do 80 let, trije pa imajo na ramenih že osem križev in več. Mlajša do 40 let sta le dva lastnika slabo obdelanih kmetijskih zemljišč. Veliko teh živi samih. Največ vdov- cev in neporočenih (15) v starosti od 61 do 70 let, trije stari nad 80 let, skupaj pa je takšnih osamljenih »gospodar- jev« 29. KAKŠNE SO TE KMETIJE? 18 jih je brez potrebne mehanizacije, 10 brez elektrike, 16 brez vode, 14 brez gospodarskih poslopij, 17 brez bližnje ceste oziroma dostopa. Pretežni del takšnih kmetij leži v hribovitih prede- lih občine, na terenu, ki je za strojno obdelavo neprimeren, tam, kjer po- trebnih delovnih rok za delo ni. Na teh posestvih živijo v glavnem starejši lju- dje, za delo nezmožni, od mlajših pa takšni, ki si ne morejo najti zakonske- ga tovariša. Nekatere kmetije so po- polnoma odrezane od komunikacij, od sveta, saj ponekod niti nekdanjih kolo- vozov ni več. Poraščeni so s travo in osatom. VZROKI? VELIKO JIH JE! Iz opisa teh kmetij so razvidni tudi vzroki za zapuščenost zemlje. Ti so ve- činoma takšni, ki bi se jih dalo, ob ustrezni družbeni akciji in podpori; z nadaljnjim tokom napredka in uresni- čevanja družbenih smernic, sčasoma odstraniti. Na žalost pb so vzroki zapu- ščenosti tudi takšni, ki izvirajo iz sla- bih človekovih lastnosti in navad. V osmih primerih je vzrok za zapu- ščenost kmetije in zemlje družinski oziroma generacijski spor, šestim pri- merom botruje alkohol, sedmim pa pomanjkanje zanimanja ali, po doma- če; lenoba. RESNIČNA ZGODBA Z IZMIŠLJENIMI IMENI Ančka, hčerka ostarelega gospodar- ja in lastnika kmetijske posesti bi, sku- paj s svojim skrbnim možem Ivanom in otroki, rada ostala na očetovi kmeti- ji. Oba želita sodobno in dobro gospo- dariti na 18. hektarih zemlje. Rada bi si tudi postavila nadomestno stanovanj- sko hišico, ker je stara dotrajala. Pa teh ciljev ne moreta uresničiti, ker ji- ma oče noče odstopiti parcele, niti izročiti kmetijo. Ne preostane jima drugega kot da razmišljata, da bi kme- tijo zapustila. IN KMETIJE BREZ NASLEDNIKOV Kar devetnajst obiskanih domačij nima naslednika, ki bi bil pripravljen nadaljevati tam, kjer so ali bodo utru- jene roke staršev odpovedale. Ker so, kot smo že povedali, te kmetije pretež- no v hribih, na neprimernih površinah in brez potrebnega življenjskega stan- darda, mladi niso imeli interesa ostati doma ali pa jih je premamila dolina. Za to, da so mnogi popolnoma pozabili na ostarele starše pa ni nobenega opra- vičila. Takšna je podoba osamelosti in za- puščenosti kmetij in zemlje v občini Laško. Slika seveda še ni popolna, ker delo komisije še ni v celoti opravljeno. Sama podoba pa še ni dovolj, je le dobra osnova za akcijo, ki naj bi pose- gla na mnoga področja: socialnega varstva, zdravstva, prava z vidika last- ninskih odnosov in še na katerega. Se- veda pa je glavni cilj akcije pridobiti čim več obdelane, rodovitne zemlje. To pa bo dolgotrajno delo, ki bo terjalo kar največ razumevanja in človeške pameti. Za ljubi kruhek in še za kaj. MARJELA AGRE2 Ivan STOPAR STARE CELJSKE UPODOBITVE Spoitovanll Želite spoznati podobo svojega mesta v pretel>£tari, ljudski« - kjer se prepirata dva, tretji dobiček... Kladivar je drugi, dve koli nazaj vodeči mozirski Elkroj komaj peti in vedno šesti Steklar iz Rogaške četrti! Kladivar je bil daleč najučinkovitejši, žal pa je bilo to premalo za povratek vsaj v republiško sredino. T. VRABL NA KRATKO ŠTUCL, PEŠEC in IMIKAC Na rednem petem, letošnjem hitropoteznem šahovskem tur- nirju Celja za pokal ŠK Celje smo znova videli zanimive in ize- načene borbe. Med petnajstimi šahisti je bil tokrat za pol točke boljši Božo Stucl pred Pešcem in Mikcem. Zmagovalca pa so »odredile« šele zadnje igre, kajti že kar v začetku so vsi favoriti doživljali nekatere nepričakova- ne poraze. Končni vrstni red turnirja: Stucl 11,5, Pešec 11, Mikac 10, Crepan 9,5, Bervar 9, Cegler in Prislan 8,5, Novak 7,5, Lesjak 7, Jazbec in Djurkovič 5 točk. Po petih turnirjih je vrstni red v skupnem točkovanju letošnje- ga hitropoteznega tekmovanja naslednji; Pešec 25 točk, Stucl in Mikac 21, Bervar 17, Ojstrež 11, Crepan in Cegler 8, Brinovec 6, Jazbec 4, Pertinač, Zorko in Pri- slan 2, Slamberger 1 točko. Zadnji turnir pred poletnim odmorom bo zadnji četrtek v ju- niju, potem pa ponovno v sep- tembru. USPEH ZDOVCA Ponovno je bil v Celju mentor mladih šahistov Celja in Žalca slovenski velemojster Albin Pla- nine. Zaigral .je »hendikep« dvo- boj proti četverki mladih šahi- stov Celja. Tokrat je zmagal z re- zultatom 3:1. Premagal ga je mla- di Marko Zdovc, medtem ko so izgubili Prislan, Crepan in Zalo- J. KUZMA GIMNAZIJA NAJBOLJŠA Ob Dnevu mladosti so mladin- ci celjskih srednjih šol pripravili tekmovanje v šahu. Med ekipami je bila najboljša Gimnazija, ki je zbrala 18 točk in za dve točki pre- hitela Pedagoško gimnazijo 16. Sledijo; Šolski center Boris Ki- drič 12, SKIMC Store 7, Trgovski šolski center 6 ter Zdravstveni center 1 točko. ŠOFERJI TUDL STRELCI Na streUiču SD Dušan Poženel v Rečici pri Laškem je bilo regij- sko tekmovanje ekip Zveze šo- ferjev in avtomehanikov. Pome- rili so se v streljanju z zračno pu- ško. Ekipno; 1. ZSAM Laško 683, 2. ZSAM Celje 668, 3. ZSAM Ža- lec 662 krogov itd. Posamezniki; 1. Roman Matek (Laško) 176, 2. Boris Kroflič (Celje) 176,3. Vinko Lavrinc (Laško) 174 krogov itd. OBČINSKO PRVENSTVO Z MK OROŽJEM je tudi bilo na strehšču SD Du- šan Poženel v Rečici pri Laškem, nastopili pa so tisti, ki so izpolnili norme na predhodnih družin- skih tekmovanjih. Rezultati MK puška trostav člani; 1. Vinko La- vrinc (Rečica) 461, 2. Roman Ma- tek (Pivovarna) 445, 3. Dušan Gričar 441, 4. Boris Gorišek (oba Zidani most) 430, 5. Toni Kožar (Pivovarna) 412 krogov ild. Mla- dinci; 1. Andrej Brunšek 437, 2. Aleksander Krlatec (oba Laško) 381, 3. Alojz Ajdič (Zidani most) 370 krogov itd. Mladinke; 1. He- lena Lavrinc (Rečica) 264 krogov. MK pištola serijske izdelave; 1. Vinko Lavrinc (Rečica) 477, 2. Toni Kožar (Pivovarna) 401 krog. VINKO LAVRINC MLADI ŠPORTNIKI CELJA PRODIRAJO... v Krškem je bil tradicionalen plavalni miting v počastitev Dne- va mladosti, kjer so sodelovali (uspešno!) tudi mladi plavalci PK Neptun Celje. Osvojili so prva, druga in tretja mesta Jurak, Zupane, Fermentin, Anderle, La- vrič, Skerl in Jašarevič. V Ptuju so nastopili v boksu za »zlato rokavico«. Celjani so po- kazali veliko znanja in obeta za naprej. Med člani so v finalu iz- gubili Jug, Rebič in Pušnik (sicer s Polzele!), med mladinci pa je zmagal Planinšek, ki je dobil tu- di posebno priznanje za najbolj- šo tehniko. Pohvaljeno je bilo tu- di delo trenerja celjskih boksar- jev Nika Keresteša. V Vidmu v Italiji je bilo tradi- cionalno tekmovanje »Alpe - Ja- dran« v dviganju uteži. V sloven- ski reprezentanci sta nastopila tudi dva Celjana, člana Partiza- na. Med mladinci je presenetil Urankar, ki je dvignil v biatlonu 195 kg (slovenski rekord) med člani pa Molnar, ki je dvignil 245 kg. TV INGRAD PRVI Del letošnjih iger gradbenikov Slovenije se je končal z zmago- slavjem Ingradovih športnikov, ,ki so organizirali turnir v malem nogometu in na katerem je na- stopilo kar 43 ekip različnih slo- venskih gradbenih podjetij. Za- ključni boji so bih »hudi«, saj so Celjani (Ingrad) zmagali šele po streljanju enajstmetrovk (odlič- na najboljši strelec Janko Kuder in vratar Marjan Lipovšek), sledi- jo 2. Primorje Ajdovščina, 3. VE- GRAD Titovo Velenje..., 6. Ob- nova Celje..., 9. Klima Celje..., 14. Opekarne Ljubečna itd. VILI SUSTER LATKOVA VAS PRVA Krajevna skupnost Sešče je or- ganizirala turnir v malem nogo- metu, kjer je nastopilo deset ekip. V finalu je Latkova vas pre- magala Gomilsko 2:0, za tretje mesto pa Matke Ločico 3:1. SAMO OSEM ŠAHISTOV se je tokrat zbralo na četrtem letošnjem turnirju SK Savinjčan v Šempetru. Zaradi premajhnega števila igralcev so turnir odigrali dvokrožno. Prvo mesto sta si raz- delila Skok iz Šempetra in Gor- šek iz T. Velenja, tretje do peto pa Kristan iz T. Velenja, ter M. in J. Storman iz Šempetra. BRATA ŠTORMAN NA VRHU To se je zgodilo na mesečnem hitropoteznem turnirju SK Sa- vinjčan iz Šempetra, kjer je na- stopilo 14 šahistov, zmagal pa je Martin pred bratom Jožefom Stormanom, Peternelom itd. JOŽE GROBELNIK ROKOMETNI TURNIR NA VRANSKEM Mladinska organizacija na Vranskem je priredila ob Dnevu mladosti mladinski rokometni turnir na katerem so sodelovale mladinke iz Titovega Velenja, Kamnika, Smartnega in Vran- skega. Po zanimivih igrah so ob koncu zmagale igralke Titovega Velenja, ki so zbrale 4 točke pred Vranskim 3, Šmartnim 3 in Ka- mnikom 2 točki. Doseženi so bili naslednji re- zultati; Najboljša igralka turnirja je Jo- žica Kričej iz Titovega Velenja, najboljša vratarka pa Ljubica Za- bukovnik iz Vranskega. Vse tek- me sta zelo dobro sodila Culk in Novak iz Žalca. J. K. SLOVENSKE ŠAHISTKE POD CELEIO Letošnje republiško prvenstvo slovenskih šahistk bo od 15. do 25. julija v Celju v organizaciji SK Celje ter ob sodelovanju Ša- hovske zveze Slovenije. Pokrovi- teljstvo nad srečanjem najboljših slovenskih šahistk je z velikim razumevanjem sprejel delovni kolektiv HOTEL CELEIA! kljul ponazu zadovoljili v pred Injem kolu v I. B zvezni ligi so rokometaši Aera zaigrali <.opadljivo in odprto v gosteh proti F^artizanu iz Bjelovarja. Srečanje so sicer izgubili z 28:32 (14:15), toda s svojo igro so navdušili domače gledalce, ki so večkrat poz- dravili poteze celjske ekipe. Strelci za Aero so bili Kleč, Ščurek in Manček po 5 zadet- kov, Bojovič 6 in KaUn 3. Na lestvici so Celjani na tretjem mestu ter igrajo v soboto zadnje srečanje v Celju proti zagrebškem Borcu. V II. ligi je Šoštanj visoko izgubil v Zagrebu proti istoi- menskemu klubu Zagrebu s 13:27. Soštanjčani so tokrat nastopili s precej pomlajeno postavo in niso mogli nuditi vodeči ekipi pravega odpora. Najboljši je bil Potušek s tremi zadetki. Ženska ekipa Velenja iz Titovega Velenja pa je premagala v gosteh D Jakovo z 19:17. Velenjčanke so tako premočrio prve v tej ligi in že tudi nove članice I. B zvezne lige. V prihodnjem kolu igra Šoštanj proti Reki in Velenje proti Lokomotivi. Obe srečanji bosta v Titovem Velenju. V republiški moški ligi je tokrat uspela le Minerva, ki je v Mariboru premagala Branik s 23:22, medtem ko je mlada selekcija Aera izgubila v Murski Soboti proti Poletu s 25:31, čeravno so Celjani vodili večji del srečanja. Na lestvici je Minerva četrta, Aero Celje pa osmo. V prihodnjem kolu igrata naša predstavnika med seboj v Celju. Ženski moš^^sta ostali brez točk. Šmartno je izgubilo v j Ljubljani pro^Rlimpiji s 15:26, Savinjska pa proti Iskri s j 16:26. V prih^Bem kolu igra Šmartno proti Iskri in Savinj-j ska proti Fuž^Pju. J. KUZ1VL\' 2108 OBČANOV IN 146 DRUŽIN že 10. trim akcija »Vsi na kolo za zdravo telo«, ki je bila v.j nedeljo, je uspela. Ne ravno najboljše vreme je privabilo na; krožno pot okrog Celja 2108 občanov in kar 146 družin, vsi^ pa so prevozili 25 km dolgo pot, ki pa je bila od prejšnje; proge nekoliko spremenjena. Nič več se ni kolesarilo mimo, Smartnega, temveč skozi Novo vas in Hudinjo. In še ena^ zanimivost je bila tokrat. Kolesarilo se je v smeri od zahoda proti vzhodu, gledano iz štartnega mesta v Celju. \ Na osmih štartnih mestih so se takole podali na pot: \ Otok pri mostu - 450 občanov in 39 družin. Skalna klet 201' (5), Teharje 169 (8). Ljubečna 205 (11), Arclin 291 (6), Hudinja ^ 220 (17), NOva vas 240 (24) in Ostrožno 332 (36). Kar 2081 udeležencev je opravilo na avtopoligonu Ljubečna še trim-j sko streljanje. Da je prireditev uspela, so v mnogem pripomogli tudi J člani prometne milice, šoferji in avtomehaniki Združenja šoferjev in avtomehanikov Celje ter člani AMD Slander; Celje. J. K. \ JUTRI ZANIMIVO NA HUDINJI Osnovna šola Franja Vrunča na Hudinji pripravlja za jutri nadvse zanimivo celodnevno prireditev pod skupnim naslovom »Lepota gibanja, glasbe, barve in obUke«. Že dopoldne ob 8. uri se bodo mladi vseh celjskih osnovnih šol ter osnovne šole iz pobratenega mesta Cuprije srečali na drugi kiparski koloniji (lanska prva je bila na Ljubečni), popoldne ob 16,30 (4. junij) pa bo na stadionu ob OS Franjo Vrunč telovadni na- stop v počastitev in spomin 90 letnice rojstva tovariša Tita. Tudi v tem delu programa bodo nastopili gostje iz Cuprije, na zanimivo prireditev pa so vabljeni starši, delovni ljudje in krajani, da vidijo, kaj so se mladi naučili in kaj znajo. , TV MLADI POD KOŠI v Celju je bilo letošnje srednješolsko košarkaško prvenstvo Slove-.! nijie. Sodelovale so najboljše ekipe celotne republike. Po zanimivih ^ igrah so ob koncu imeh največ uspeha mladi košarkarji gimnazije iz! Novega mesta, ki so premagali ekipo SSD Kajuh iz Celja 81:61. Pred; tem so Celjani premagali v polfinalu gimnazijo Moste in v predtek- i movanju Šolski center Iskra Kranj. Celjani so tako drugi, medtem ko j je bila ekipa SSD Tehnik peta in je premagala gimnazijo Ivan Cankjirl Ljubljana 47:46 ter izgubila proti SSD Danilo Brezinger Nova Gorica \ 54:63. \ Pri mladinkah sta dve celjski ekipi osvojili visoko drugo in tretje; mesto. Zmagala je ekipa šolskega športnega društva Enotnost iz Murske Sobote, ki je v finalu premagala Pedagoški center Celje 80:40 _ in SSD Tehnik iz Celja 53:33. V borbi za drugo mesto je PSC Celje' premagal mestnega rivala SSD Tehnik 19:18. Ob koncu srednješolskega košarkaškega praznika je bila na spo- i redu tudi tekma bivših košarkarjev Libele, ki so sedaj večinoma na j »delu« v Ljubljani in današnja selekcija Libele. Boljši so bili »gostje« ; po odlični igri Janžka in Pipana, saj so zmagali s 115:85 (52:42). Kot j zmagovalci so prejeh pokal, poraženci pa tolažilno torto DO Hotela j Evrope. To medsebojno srečanje bo vsako leto. Sicer pa je bil to lep j »Dan košarke« v Celju! J. K. KOLEDAR ŠPORTNIH DRUŠTEV ZA JUNIJ Ponedeljek, 7. junij 1982 od 8,30 do 9,00: predstav- ljamo SD AERO KLUB Celje, od 9,30 do 10,00 Šahov- ski kotiček, ki ga pripravlja Franc Pešec s sodelavci. Ponedeljek, 14. junija 1982 od 8,30 do 9,00: predstav- ljamo Plavalni klub NEPTUN (upamo, da bodo tokrat prišli!) Celje, od 9,30 do 10,00 Iz pisarne ZTKO, kar pripravlja Bogdan Povalej s sodelavci. Ponedeljek, 21. junija 1982 od 8,30 do 9,00: predstav- ljamo KONJENIŠKI KLUB Celje, od 9,30 do 10,00 Sakovski kotiček, ki ga pripravlja Franc Pešec s sode- lavci. Ponedeljek, 28. junija 1982 od 8,30 do 9,00: predstav- ljamo AMD SLANDER Celje, športna sekcija, od 9,30 do 10,00 Iz dela Partizanskih društev, kar pripravlja Metod Trebičnik s sodelavci. Upamo, da je vabilo dovolj jasno in PRAVOČASNO ter da ga bodo vsi vabljeni uspeli prebrati, se pripra- viti, priti, sodelovati in javnosti posredovati vse o svo- jem nastanku, delu, problemih in načrtih! Kot vedno je morebitne predhodne informacije možno dobiti že prej po telefonu Novega tedniiia in Radia Celje, ki od januarja letos dalje skrbno skrbita za sistematičen pri- kaz dejavnosti posameznih športnih društev na širšem celjskem območju. Mnogi so to izrabili, mnogi tudi ne. Upamo, da v juniju ne bo takšnih, ki ne bi želeli predstaviti svojega dela, želja, uspehov, problemov in načrtov. TONE VRABL ŠAHOVSKA NAGRADNA IGRA 29 Novi tednik - Radio celje ter ŽG Ljubljana skupaj z ŽTO Celje so ob prazniku Dnevu mladosti že večkrat organizirali srečanje z učenci Osnovne šole Marija Broz v Bistrici ob Sotli. Kdaj je bila prvič odigrana šahovska simultanka na osnovni šoli Marije Broz v Bistrici ob Sotli: 1979 1980 1981 Pravilni odgovor obkrožite, kupon Izrežite In nalepite na dopisnico ter vse skupaj z vašim naslovom pošljite na naše uredništvo do najkasneje 10. junija. Tokrat nagrajuje Toper Celje tozd Modni salon! 28. stran - NOVI TEDNIK Št. 22 - 3. junij 198^ PRVA JUGOSLOVANSKA HRANA ZA DOJENČKE Pred kratkim - natančneje: 14. maja - so v Fructalu prvič pognali stroje, ki izdelujejo novo hrano za dojenčke. Imenovali so jo kar Frutek, tako kot sokove v posebni embalaži, ki jih pri nas poznamo že nekaj let. Industrijsko pripravljena hrana za dojenčke po svetu že zdavnaj ni več novost. Še več, ponekod, v Združenih državah Amerike, denimo, jo poznajo že več kot petdeset let. Jugoslavija je bila tako ena od redkih držav, kjer te vrste hrane ni bilo mogoče dobiti. Za- radi tega so se nekatere Jugoslovan--, ske tovarne za predelavo hrane lotile priprave lastne tehnologije za pripra- vo te vrste izdelkov. Ajdovski Fructal je prvi, ki prihaja z njimi na trg. Zaenkrat ponuja šest vrst otroške hrane: - breskov pire z rižem za dojenčke od tretjega meseca naprej ter - marellčno kašo z medom in - korenčkov pire za prav toliko sta- re otroke; - mlada zelenjava (korenček, bli- tva, paradižnik) je namenjena otro- kom od 4. meseca starosti naprej, - piščanec z zelenjavo in - mlada govedina z zelenjavo pa otrokom, starejšim kot pet mesecev. V Fructalu so se dolgo ukvarjali s pripravo postopka za izdelavo nove hrane, saj je to izdelek, namenjen naj- bolj občutljivim potrošnikom - otro- kom - in mora biti popolnoma nara- ven ter v skladu s Pravilnikom o mini- malnih pogojih higienske neoporeč- nosti dietetičnih živil. Zato so pri se- stavi hrane sodelovale tudi patronaž- ne sestre in skupina zdravnikov-pe- diatrov. _ w Takoje nastal Frutek - hrana iz sve- žega sadja, zelenjave in mesa. Obde- lana je samo termično, bolj po doma- če bi lahko rekli, da je kuhana. Glede na to, da je namenjena dojenčkom v različnih starostih, je tudi dostopna v različnih embalažah. Hrana, namenje- na mlajšim otrokom, je fino pasirana in spravljena v kozarček po 80 gra- mov, medtem ko je hrana za dojenč- ke, starejše od štirih mesecev, nekoli- ko bolj grobo pasirana, saj se otrok takrat polagoma že privaja na žveče- nje. Poleg tega so obroki za te, že malo bolj odrasle dojenčke, naprodaj v večjih kozarčkih, v katere gre 160 gramov hrane. Hrana je pripravljena tako, da lahko mati porabi pri enem obroku tudi samo polovico kozarčka, ostanek pa shrani do naslednjega obroka. Nova hrana, ki jo povrhu vse- ga priporočajo tudi otroški zdravniki, je prav gotovo pomembna pridobitev za prehrano dojenčkov. 22 - 3. junij 1982 NOVI TEDNIK - stran 29 SOJENJE JANKU MEHU SPORNA NIČLA NA RAČUNU Izvedencev izračun verjetno ne drži, če so Meliove navedbe resnične pred velenjskim sodiščem se je začelo so- ■gpje 41-letnemu Janku Mehu. zasebnemu pbrtn''^'^ iz Podkraja 8. Obtožnica ga breme- da je v letu 1980 oškodoval velenjsko upravo za družbene prihodke m nekatere jjse za skupaj nekaj več ko sedem milijonov dinarjev. Prvi dan sojenja je sodišče zaslišalo obto- ženca in nekatere priče. Medtem ko se je Janko Meh med preiskavo zagovarjal le v začetku, kasneje pa molčal, je za glavno obravnavo pripravil pismeni zagovor. Glede računa za Obrtno nabavno prodaj- no zadrugo iz Slovenjgradca, za katerega tožilec očita, da ga je po registraciji na velenjski davčni upravi popravil tako, da je znesku 754.000 dinarjev dodal ničlo in oško- doval davčno upravo za nekaj manj kot šest milijonov dinarjev, je obtoženec povedal, da seje zmotil pri pisanju računa. Slo je pravza- prav za akontacijo za dela pri gradnji kokoš- je farme za Puris v Pazinu. Račun za slove- njegraško zadri go je napisal v treh izvodih. Ko je videl, da se je zmotil, je ničlo dodal samo na originalu, zaradi časovne stiske - mudilo naj bi se mu na sestanek s poslovni-' mi partnerji - pa ni popravil kopij, niti ni računa podpis >1. Po njegovem mnenju je potem njegova prejšnja žena, s katero imata poslovalnico vsak do polovice, pomotoma odnesla registrirat kopijo brez pripisane ni- čle. Uslužbenka velenjske davčne uprave, ki je račun potrdila, je pred sodniki izjavila, da se natančno spominja, da je bil na računu znesek 754.00 in ne desetkrat večji, kot gaje kasneje Mehu nakazala slovenjegraška za- druga. Na glavni obravnavi so potem obtožencu tudi pokazali račun iz dokumentacije slove- njegraške zadruge, ki je imel pripisano rde- čo ničlo. Janko Meh je odločno zanikal, da bi pripisal to rdečo ničlo oziroma, da bi po- skušal goljufati na tako očiten način. Menil^ je, da so to ničlo pripisali v slovenjegraški zadrugi, da bi uskladili znesek na računu s tistim na zadnji strani v potrdilu davčne uprave oziroma^ tistim, ki so mu ga dejan- sko dolgovali. Ta, popravljeni znesek so mu potem tudi izplačali. Mehu so na osnovi davčne prijave za leto' 1980 izdali začasno odločbo o odmeri davka. Ob koncu preteklega leta pa je potem repu- bliška davčna inšpekcija posredovala v Ti- tovem Velenju, ker so ugotovili pri Mehu večji dejanski dohodek, kot pa je bil zapisan v davčni prijavi. Tako so začasno odločbo odpravili. Sicer pa se je na sojenju izkazalo, da bi Janko Meh na ta način težko goljufal, saj bi mu - tako kot leta nazaj - pregledali poslov- ne knjige in primerjali tudi s prihodki na žiro račun. Na podlagi podatkov ki bi jih tako dobili, bi tudi izdali končno odločbo o odmeri davka. Izvedenec finančne stroke je pred sodi- ščem tudi menil, da bi morali Meha prej opozoriti na napako, če jo je naredil. Prav tako pa se zneski oziroma avans ne šteje v dohodek obrtnika za tisto leto, ko so izplača- ni, ampak za takrat, ko je delo dejansko opravljeno. Zato bi bilo potrebno ugotoviti, kaj je Janko Meh opravil tisto leto na grad- bišču v Pazinu in katera dela kasneje. Obtožnica tudi očita Janku Mehu, da je dvakrat prikazal gostinske usluge za pri njem zaposlene delavce, ki so delali v Pazi- nu. Na ta način naj bi prikril za 574.581 dinarjev dejanskega dohodka. Obtoženec je pred sodniki zatrjeval, da je te izdatke v davčni prijavi za to leto 1980 upošteval le enkrat in torej ne gre za davčno utajitev. Glede prispevkov za sise (skupaj naj bi jih oškodoval za nekaj več kot 311.000 dinarjev) je povedal, da je delavcem izplačeval le akontacije osebnih dohodkov, poračun pa so naredili ob koncu leta. Tak način izplače- vanja je uvedel zato, ker je bilo poleti precej dela oziroma so uvedli daljši delavnik, pozi- mi pa so ponavadi zelo malo delali. Poleg tega naj bi v znesek, za katerega naj bi oško- doval sise, vnesli tudi regres in druga izpla- čila delavcem, za katera se ne plačujejo to- vrstne dajatve in dajatve za delavca, ki je sicer delal z njegovimi delavci v Pazinu, zaposlen pa je bil pri drugem obrtniku. Si- cer pa je Janko Meh tudi priznal, da bolj slabo pozna predpise o prispevkih za sise, ker se le-ti prevečkrat spreminjajo. Glede poslov je Janko Meh, ki je invalid, povedal, da imata sicer s prejšnjo ženo po- slovalnico vsak do polovice, vendar je vse posle dejansko vodil sam. Delala sta tudi skupne plačilne liste za delavce, ki so bili zaposleni pri njiju in imela sta skupen žiro račun, s katerega je lahko žena dvigovala neomejene zneske. Hišo si je zgradil še pre- den je postal zasebni obrtnik. Le-ta je sedaj v lasti njegove prejšnje žene, kot tudi grad- beni stroji, tako da praktično nima nobene- ga premoženja. Janko Meh je pred sodniki tudi poudaril, da je dosedaj zgledno sodelo- val s krajevno skupnostjo, kot tudi drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v ve- lenjski občini in večkrat kakšno delo opra- vil brez plačila. Ob koncu obravnave je izvedenec finanč- ne stroke menil, da njegov izračun verjetno ne drži, če so Mehove navedbe točne. Zato naj bi do prihodnje obravnave, ki bo 23. junija, naredili nov izračun, k delu pa naj bi pritegnili tudi izvedence za gradbeno stro- ko. Mehov zagovornik Vito Pukl je tudi pred- lagal, da obtoženca izpustijo ii pripora, kjer je od 16. novembra lani. Meh namreč ni več državljan ZRN, ker nima veljavnega potne- ga lista in osebne izkaznice, prav tako pa naj bi se na prvem dnevu sojenja izkazalo, da ne gre za tako veliko kaznivo dejanje oziroma obtoženec sploh ni zagrešil kakšno kaznivo dejanje. SREČKO SROT.. DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM Dežurstvo med tednom: pomožni zdravnik od 14. do 20. ure, glavni zdravnik od 15. do 6. ure naslednjega dne. Ob nedeljah je dežurstvo od 12. ure do naslednjega dne do 6. ure zjutraj, ob praznikih pa od 7. ure do naslednjega dne do 6. ure zjutraj. LEKARNE CELJE Do sobote, 5. junija do 12. ure bo dežurna lekarna Cen- ter v Stanetovi ulici, nato prične z dežurstvom Nova le- karna na Tomšičevem trgu. TRGOVINE v tednu od 31. maja do 5. junija je dežurna samopo- strežba SOCA v Stanetovi ulici vsak dan do 20. ure. V tednu od 7. do 12. junija pa bo dežurna samopostrežba CENTER v Stanetovi ulici. POROKE CEUE Poročilo se je 18 parov, od teh: ZUPNEK Božidar iz Tratne pri Grobelnem in HADOLIN Breda IZ Debra, BANOVSEK Jožef iz Studenc in JEZERNIK Jožica iz Celja, MARTINCIC Dragomil in LAMOVŠEK Ivana, oba iz Jag- ^ienice, LISEC Andrej iz Loga in SKERBEC Carmen iz Dol. Bo- ^tanja, GOLEŽ Kari in VERK Angela oba iz Vojnika, HRIBER- NIK Darko iz Polzele in DROB- ^AK Marta iz Celja, KOS Igor in BRATUSEK Majda oba iz Celja, POTOČNIK Stanko iz Ravn in GUCEK Milena iz Celja. ŽALEC Poročili so se: DAVITKOV Blagojče in VODEB Tatjana oba 'Z Pongraca, KOREN Milan in KORES Dragica oba iz Polzele, ^EZOVSEK Anton in GROHAR ''ožica oba iz Vinske gore, ANT- ^OGA Silvo iz Semi>etra in GO- ROPEVSEK Milena iz Dolenje ^asi, OGRAJENSEK Franc iz ^^>Pia in FELICIJAN Alenka iz ^'inske gore. LESJAK Miran iz finske gore in RAMSAK Silva iz ^'Pia, LEDINEK Jožef iz Skale KLANCNIK Jožefa iz Sloven- J^'h Konjic, KOLENC Anton iz Titovega Velenja in KRAJSEK Danica iz Pirešice, EMERSIC Branko iz Šmartnega ob Paki in KLANCNIK Vida iz Letuša, JAERMAN Franc iz Dobrljevega in CANCAR Ana iz Loke, PE- COVNIK Kari iz Kaple in PI- KELJ Smiljana iz Tešovega, GAŠPER Danilo iz Titovega Ve- lenja in SKOFLEK Marija iz Cr- nove, POTOČNIK Janez iz Celja in VELIGOVSEK Vida iz Šem- petra. LAŠKO - KRAJEVNI URAD RADEČE Poročili so se: BRINOVEC Jo- ško in ILINClC Marija oba iz Ra- deč, COT Slavko iz Goreljc in VOZEL Jožica iz Budna^ vasi, Šentjanž. SLOVENSKE KONJICE Poročili so se: GOSTR Vladi- mir IZ Sp. Prelog in JELENKO Ksenija iz Slovenskih Konjic, KLINE Anton in GUMZEJ Stef-' ka oba iz Slovenskih Konjic, KLOKOČOVNIK Zvonko in FINK Anica oba iz 2ič, KRiCEJ Ivan iz Mislinje in KRANC Joži- ca iz Skomarja, PODGRAJSEK Marjan in KRENCAI^ Gabrijela oba iz Zreč, KONEC Ivan in CAPL Rozika oba iz Jerneja pri Ločah. ZLATO POROKO sta prazno- vala MOHORIC Bernard in Neža iz Vitanja, Brezen 8. ROJSTVA CELJE Rojenih je bilo 27 dečkov in 21 deklic. SLOVENSKE KONJICE Rodilo se je 6 dečkov in 4 de- klice. SMRTI CELJE Umrli so: SAJEVIC Angela, 77, Celje, VITANC Jožefa, 62, Gorica pri Smartnem, MEDVED Marija, 71, Trnovlje pri Celju, KOSTOMAJ Cecilija, 69, Celje, KLADNIK Anton, 69, Celje, LE- DNIK Alojz, 85, Celje, BELE Barbara, 55, Hrastje, 2URGA Marija, 91, Celje, DOLINSEK Ivana,* 53, Šempeter, CERCEK Oto, 66, Stopče, BLAZNIK Fran- čiška, 77, Črni vrh, SELIH Ferdi- nand, 71. Prevrat, DEN2IC Vih-- balda, 41, Vransko, HRASTNIK Anton, 70, Celje, PAJEK Terezi- ja, 79, Bistrica, KOVSE Slavica, 50, Križevec, LESEK Simon. /6, Celje, ANRESK Angelca, 76, Razgor, NOVAK Avgust, 83, Go- rica pri Smartnem, JEZERNIK Baltazar Božidar, 54, Celje. ŽALEC Umrli so: BORIN Marija, 78, Grajska vas, OGRIC Angela, 76, Matke, KRENKER Alojz, 35, Breg pri Polzeli, KORBER Av- gust, 72, Polzela. IZ PISARNE UNZ CELJE Organi za notranje zadeve v Celju obravnavajo skupino tatov, ki so jemali predmete predvsem iz avtomobilov na območju Celja in v okolici. Delavcem ONZ ni uspelo ugotoviti vseh oškodovancev, saj le-ti dostikrat ne prijavijo tatvine, če ugotovijo, da so imeh avtomobil odklenjen in podobno. Na fotografiji je več predmetov, katerih oškodovanci niso znani in prosimo, če so jim bili vzeti taki predmeti, naj se oglasijo na PM Celje, Ljubljanska 12 med 12. in 16. uro vsak dan zaradi vrnitve predmetov. PRIREDITVE MUZEJ REVOLUCIJE v muzeju revolucije si obiskovalci lahko ogledajo stalno razstavno zbirko vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure, ob sredah pa tudi popoldan od 14. do 17. ure. Občasno pa so v spodnjili razstavnih prostorih Muzeja revolucije odprte raz- stave različnih avtorjev. POKRAJINSKI MUZEJ Pokrajinski muzej je odprt vsak dan od 9. do 12. ure, ob sredah tudi v popoldanskem času od 14. do 16. ure, za obisko- valce pa je zaprt ob ponedeljkih. Ogledate si iahko stalno razstavo, ki prikazuje kulturno-zgodovinske spomenike, ar- heološko razstavo in rimski lapidarij. ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI v Šempetru v Savinjski dolini sta odprta za ogled oba turi- stična objekta, jama Pekel, edina jama na štajerskem območju z bogatim kapniškim okrasjem in Rimska nekropola, s po- membnimi spomeniki iz rimske dobe. Ogled je možen vsak dan od 8. do 18. ure. Pri obeh turističnih objektih je organizi- rana vodniška služba. KNJIŽNICA EDVARDA KARDELJA Knjižnica Edvarda Kardelja v Celju je pripravila v počastitev 901etnice rojstva Josipa Broza Tita, 9. kongresa ZKS in 12. kongresa ZKJ razstavo Josip Brez Tito - ob 90-letnici rojstva. Razstava je v avlah osrednje knjižnice na Muzejskem trgu, odprta pa bo do 30. junija v času, ko knjižnica posluje za bralce. RAZSTAVNI SALON ROGAŠKA SLATINA Delavska univerza Rogaška Slatina je pripravila v sodelova- nju s Kulturno skupnostjo Šmarje in Kulturnoumetniškim društvom Sava iz Kranja razstavo likovnih del slikarjev ama terjev Damjan Stirn, Alojz Pečenik in Franc-Branko Skofic. člani kulturno-umetniškega društva Sava bodo v Razstavnem salonu v Rogaški Slatini razstavljali do 11. junija. KLUB KULTURNIH DELAVCEV IVAN CANKAR Klub kulturnih delavcev Ivan Cankar iz Celja pripravlja v sredo, 9. junija ob 19. uri večer, na katerem bo gost Egon ^ Kunej, profesor glasbe iz Celja, ki bo gQvoril o svojem, delu. KINO VOJNIK v kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v soboto, 5. junija ob 19.30 uri in v nedeljo, 6. junija ob 17. in 19.30 uri francosko komedijo Strah ima hitre noge. LIKOVNI SALON v Likovnem salonu v Celju bo jutri, 4. junija ob 18. uri otvoritev razstave risb in grafik akademskega slikarja Junuša Miklavca. Razstava bo odprta do 17. junija. ZADRUŽNI DOM VINSKA GORA v okviru kulturne izmenjave kulturnih društev občin Žalec in Kranj bo v soboto, 5. junija ob 20. uri v zadružnem domu v Vinski gori gostovalo KUD Valentin Kokalj iz Visokega pri Kranju. Gostje iz Visokega pri Kranju se bodo predstavili v kulturnem programu z nastopom mešanega pevskega zbora, dramsko sekcijo, folklorno skupino in narodnozabavnim an- samblom. Po končanem programu bo družabno srečanje. AVLA RAZVOJNEGA CENTRA v avli Razvojnega centra v Celju je odprta razstava okrasne in uporabne keramike. Razstavne predmete so oblikovali de- lavci Novolesovega tozda industrijske gradbene keramike iz Trebnjega Hubert, Dukovič, Irena Blaznik in Franc Pepelnak. Razstava bo odprta do konca tega tedna. KULTURNI DOM ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI v kulturnem domu v Smartnem v Rožni dolini bo v soboto, 5. junija ob 18. uri zaključna proslava ob krajevnem prazniku. V slavnostnem programu bodo nastopili Moški pevski zbor in folklorna skupina KPD Šmartno v Rožni dolini, podelili pa bodo tudi bronasta priznanja OF. Po končanem programu pa bo tovariško srečanje vseh udeležencev proslave. KULTURNI DOM ZARJA TRNOVLJE Člani kulturno-umetniškega društva Zarja Trnovlje bodo danes, v četrtek in jutri, v petek obakrat ob 19.30 uri uprizorili komedijo Petra Ustinova Ljubezen štirih polkovnikov. Pred- stavi bosta v kulturnem domu Trnovlje. KINO ŠMARJE v kinodvorani v Šmarju pri Jelšah bodo predvajali danes, ob 20. uri za redni četrtkov filmski abonma in izven ameriški vojni film Most na reki Kwai. Jutri, v petek. 4. junija bosta dve predstavi. Prva ob 16. uri za mladinski šolski abonma, domača mladinska komedija Gremo naprej, ob 20. un pa italijansko družbeno dramo Trije bratje. V soboto, 5. junija ob 20. uri in v nedeljo, 6. junija ob 18. uri bodo predvajali angleški akcijski film Napad na ploščad Jenifer, v sredo, 9. junija ob 20. uri pa bo na sporedu francoska komedija Se znorel bom. FILMSKO GLEDALIŠČE CELJE v dvorani kinogledališča v Celju bodo v četrtek, 10. junija ob 20. uri predvajali italijansko dramo Mesec, režiserja Bernaria Bertoluccia. NARODNI DOM CELJE DPD Svoboda Celje pripravlja koncert moškega pevskega zbora, ki bo v petek, 4. junija ob 19.30 uri v dvorani Narodnega doma. Na tem letnem koncertu bo zbor, ki ga vodi Vid Marčen predstavil nov program umetnih in narodnih pesmi. Glasbena šola Celje pa pripravlja koncert te ustanove, ki bo v sredo, 9. junija ob 19.30 un prav tako v dvorani Narodnega doma. Predprodaja vstopnic za obe prireditvi je v Glasbeni šoli Celje. 30. stran - NOVI TEDNIK Št. 22 - 3. junll 198} Žt. 22 - 3. junij 1982 NOVI TEDNIK - stran 31 1725 LJUDI DAROVALO KRI v občini Velenje so zaključili veliko petdnevno krvodajal- sko akcijo, v kateri je sodelovalo in darovalo kri kar 1725 ljudi! Prvi dan je bila akcija v Šoštanju, kjer je sodfc|^alo 274 krvodajalcev. Naslednje dni je bila akcija v ^HHRi Velenju, kjer je bilo najprej 354, nato 255 pa 560 (pri tem so bili udeleženi rudarji!) in za konec še 284 krvodajalcev. Ob nekaterih primerih je bilo toliko krvodajalcev, da so kri jemali kar na šestih oziroma osmih mizah ležečim krvodajal- cem. Sicer pa letno da v Titovem Velenju in velenjski občini kri okoli 4000 ljudi, kar je vsekakor lep primer solidarnosti in pomoči drugim v nesreči. LOJZE OJSTERSEK KAŠČA Z ROVTA POD MENIMO Tole kaščo smo posneli med potepanjem po rovtu pod^ Menino planino neko majsko nedeljo. Zob časa jo je že; dodobra načel in vsa osamljena je zdela naslonjena v breg | pod cesto, po kateri se je mogoče prekobaliti z zadrečka na kranjsko stran, tja proti Motniku in Tuhinjski dolim. Družbo ji je delal le žuboreč izvir čistega gorskega studenca in slučajnim popotnikom naznajal modrost in izkušnjo min- j Ijivosti. j Poleg slovenskih lesenih kozolcev so kašče nedvomno posebno značilnost stare kmečke arhitekture, svojstveni et-- nografski spomeniki, ki pa jih podobno kot mnoge druge; tovrstne spomenike, preganja usoda zapuščenosti, pozablje- i nosti in propadanja. Tudi s kaščo na fotografiji je tako:; zapuščena propada in ni ga, ki bi ji to lahko preprečil... MITJA UMNIK i PO JUGOVZHODNI AZIJI Borba nižje kategornikov je bolj podobna petelinjemu boju, kot pa pravi borbi. Drugačna je slika v težjih ka- tegorijah. Borca se obdeluje- ta z rokami in nogami. Po- sebno močni so krožni nožni udarci. Padajo krose j i in di- rekti, pa s kolenom v ledvi- co. Enkrat, dvakrat, petkrat, Nasprotnik pade. Sodnik šteje, tekmovalec skuša vsta- ti, pa ne gre. Izraz obraza ka- že, da je še komaj pri zavesti. Vringu so že nosila in zdrav- PIŠE: 4 STANE ŽILNIK nik. Hazvneta publika s hu- ronskim vpitjem vzklika zmagovalcu. Saj zmagal je borec - budist nad nasprot- nikom muslimanom. Prizori se iz boja v boj po- navljajo. Navijači stavijo, iz- gubljajo, dobivajo. Svojo borbenost v ringu prikazujejo tudi dekleta. Za njih tekmovanja niso tako pogosta kot pa za moške. Njihova borbena tehnika je dopolnjena še z lasanjem in na pol histeričnim vrešča- njem. Če je človek že enkrat v Bangkoku, si je vredno ogle- dati še krokodiljo farmo. Kar se samih krokodilov tiče, je še vse O.K. Po približ- no enakih starostih so name- ščeni v bazene. Vse ostalo na farmi je do skrajnosti sko- mercializirano. Skomerciali- zirano do take meje, da to lahko še komaj razumemo. Takoj na levi ob vhodu sto- jijo igralni avtomati. Ne manjka igrač in gugalnic za otroke - seveda vse za bate (tajski denar). Tu so za zadnjo nogo pri- klenjeni trije sloni, ki plešejo po taktih Beattlov. Glasbe je konec. Sloni zahtevajo na- grado za ples. Turisti jim ku- pujejo banane. Za nekaj ba- tov se lahko spraviš tudi na njega. Malo vstran kriči črna opi- ca. Privablja radovedneže. Zna se voziti s kolesom in »igrati*< na boben. Oblečena je v rdečo majico in hlače, podobno kot njen dreser. Na ta način zanje navdušenje pri nas. Z istegnjeno roko hodi naokrog in pobira de- nar. Ura je dvanajst. Ne ubo- ga več svojega dreserja. Za njo je naporen dopoldan in je postala lačna. Čas je za ko- silo. Dobi kozarec coca-cole z ledom in krožnik juhe. Ma- lo ogleduje vse skupaj, po- skuša. Nato prime kozarec in ga izlije v juho. To malo pre- meša in vse skupaj z žlico poje. Malo okleva. Nekam čuden okus. Rezanci, zele- njava, čili, soja in še coca- cola žledom. Telovadba z žli- co Ji ni delala nobenih težav. Jedla je eiihko kot človek. Po kosilu stopi k lastniku, mu vzame iz žepa cigareto in si jo prižge, nakar sede na kolo in se odpelje. To je skrbno načrtovana točka in če uspe, potem se to dreserju pozna v žepu. Tu se lahko fotografiraš s štrimetrskim pitonom, ovi- tim okoli svojega vratu. To kačo velikanko so predho- dno ustrezno ohromili, da ni- ma v sebi nobene moči več. Podobo farme pokvarijo kičasto urejene prodajalnice ter povsod postavljene rekla- me za pepsi-colo. Samo kro- kodilom še manjka, da bi tu- di oni nosili na svojem gob- cu reklamo pepsi - cole. Ah pa da bi samica ležala na jaj- cih in valila mladičke kar v prodajalni z izdelki iz kroko- diljega usnja. Naj še opišem eno neljubo dogodivščino s prvega dne bivanja v Bang- koku. Ta popoldan sem se odpra- vil ogledat zanimiv hinduj- ski tempelj v bližnji okolici mejsta. Do tja vodi najhitrej- ša pot s čolnom po vodnem kanalu. Medtem, ko si ogle- dujem zanimivo izrezljane li- ke iz hindujske mitologije in pozlačene kipce bogov, me pozdravi neki domačin po imenu Paiboon. Iz njegove- ga govorjenja je bilo sklepa- ti, da človek precej ve. Pred- stavi se mi ko tajski poslov- než in da potuje v naslednjih dnevih službeno v Belgijo in Avstrijo. Ko zve, da sem Ju- goslovan, se želi pogovarjati z mano o tem in onem v zvezi s temi deželami. Rekel je tu- di, da je prišel v ta tempelj, po »božji blagoslov* predno zapusti domovino. V njegovem tonu pogovo- ra ni bilo zaslediti ničesar ta- kega, v kar bi lahko posumil in postal previdnejši. Človek sreča vsak dan podobne lju- di, ki se želijo pogovarjati. Od templja nazaj proti me- stu naju je vodila približno ista pot, zato sva najela sku- pen čoln - taxi. Med potjo me ta »prijazni* Tajec pova- bi v obkanalno restavracijo na pijačo. Zaradi njegove ši- roke razgledanosti se je bilo z njim prijetno pogovarjati in kot sem spoznal kasneje - bil je dober igralec. Minili sta že dve ure, on pa je še vedno naročeval pijačo in jedačo. Na moje ugovarja- nje, češ da je že dovolj, mi je odgovarjal, da sem njegov prijatelj ter da me želi s tem počastiti. Počasi mi je začela posta- jati vsa zadeva nekam sum- ljiva. Njegova prijaznost je že presegala normalne meje. Ko hočem nadaljevati vož- njo do mesta, takrat motor na čolnu ne vžge. Delal se je že mrak. Edina pot do mesta pa je vodila po kanalu. Moj sum je bil tokrat potrjen. Vodnik čolna končno uspe vžgati motor šele, ko se do- dobra naredi tema. Tajski boks je krut borilni šport. Krokodili v elementu. VSI NA KOLO Celjani so v nedeljo spet množično sedli na kolesa. Pravijo: če že ne moremo na konja, gremo vsaj na kolo. Konj je namreč pri nas še toliko, da jih Imajo komaj nekateri kraji v svojih grbih. Med kolesarji so bili tudi nekateri vodilni de- lavci. Pravijo, da zato, ker se zelo dobro počutijo, če imajo koga pod sabo. Cel)ski referendumski grb PREGLASNI OTO Kar se je nekaj časa neuradno šušljalo, naj bi bilo tudi res: »Celjan«« Oto Pestner naj bi se pridružil Nipiču pri Avsenikih. Pa iz tega menda ne bo nič. Oba imata namreč tako močna glasova, da preveč preglasita žen- sko pevko. To pa seveda ni v skladu z našo prakso, ko je vendar treba pustiti ženske do besede. VABILO Vse občane celjske regije In širše skupnosti vabimo, da v večjem številu obiskujejo mesto ob Savinji. Parkirnih mest res ni več kot doslej, zato pa je bolje poskrbljeno za pešce. Kako tudi ne, ko imajo v Celju zdaj celo Pešca za podpredsednika Izvršnega sveta. ISKRA - GORENJE - BISTRICA Prav za dan mladosti je propadel še en poskus, da bi že lahko rekli, da je gradnja novega obrata v Bistrici ob Sotli kaj bliže uresničitvi. Ta dan naj- bi namreč Iskra in Gorenje slovesno podpisala sporazum o sovlaganju. Kamna naj ne bi vzidali, saj imajo s temeljnimi kamni slabe izkušnje. Pa tudi sporazuma niso podpisali. Ker se je bojda zataknilo pri Iskri. Nov up je torej ugasnil že pri iskri in do gorenja sploh ni prišlo. So pa tudi taki, ki pravijo, da je nekdo v šmar- ski občini želel iskro zanetiti prisilno prej, preden so bili za to stvarni pogoji. MOJ POMENEK: Srečam včeraj starejšega tovariša pred poslopjem celjske občinske skupščine pa ml pravi: - A veš, da ima celjska občinska upra- va zdaj že toliko zaposlenih, da so morali začeti graditi zaklonišče, da se bodo lah- ko vsi skrili pred strankami. NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec - Uredništvo; Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. urednik Boris Rosina, odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija: Marjela Agrež, Violeta V. Einspieler, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena B. Poklic, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 10 din, celoletna naročnina 450 din, polletna 225 din. Za tujino je cena dvojna. Stev. žiro računa; 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina; 22-369,23-105.