-^- 211 .— • stojan s.: OH, te sanje. /f" ">N b gozdu se je izprehajal Ivan. Mlad dečko j;e bil, (ff^l^A I \ živahen< !e'P — a tud'i niarljiv. Lansko leto je začel 7c Npfe1*3' hoditi v prvi razred. Priden je bil, da; vsi- so ga /''!Vi^P hvalitk njegovi sošofci, nijegov učitelj, zLasti pa ¦ /¦ fW njegcvr dobri starši. Dasi je dobro vedel, da ga $Wl ~s1Xyyy I 'imai'0' VSI racii' vendar se zaradi tega ni prevzel, V vlrt^V \/v/ amPak nasprotno' — bil je proti vsakemu odkrito-Xc^ ^ -h^S srčen in Ijubezniv ... Izprehajal se je torej ob gozdu. Krasen pomla- danski dan je bil. Radcst mu je vlivala krasna priroda v srce, in polastilo se ,ga ie veselo čuvstvo1. Zamišljen je se.de! na hrastov štor. Premišljal je o svojih dobrih starših, premišljal o šoH in o svojih sošolcih, zlasti pa o svojemi najboljlšem: prijatelju Milanu. Ni si mogel izbiti iz glavice, zakai ne pride toliko časa. Zgovorila sta se natančno, kdaj in kje se snideta — on je prišel', Milatia pa ni. »Seda'j; bi že lahko prelazila polovico gozda, nabrala že lep šopek cvetic, ko1 bi prišel. Hm, le počakaj, te že pošteno oštejem!« Ta'ko je modroval mladi1 junak in se oziral okrog... Vse je bilo tiho, le ka'ka ve^ica je časih počila ali je pa zašiinTljal suh !ist. Ivan se ni dolgo jetzil nad1 prijatel^em. Solnce je tako blagodejno nanj vplivalo, da je sčasomia vse pozabil m le gledal je v prirodo. Zdrsnil je s štora na mehka tla, a' tudi to ga ni nrotilo. Počasi pa so se rrmi začele zaipiratl trudne oči, in ni1 dolgoi trajalo— pa je že spal spanje pravičnega. Tedaj pa je imel čudno strašne sanje. Sanjalo se mu je, da je mrzel zimsiki dan. Zunaj vfeda hud' miraz, on pa sedi v izbi pri gorki' peči in se uči. Pred hišo pride Milian, na rama>h imla sani in potrka na okno. »Kam pa?« ga vpraša Ivain. »Eh, drsat se grem, dfsat,« odgovori Miilan s sladkodonečim glasora1. »Ivan, pojdi, pojdi z menoj; res ie hud mraz, toda lahko se bova ogrela tam na klancu!« V sosedtiji sobi pa je čula Milanovo- prigovarjanie skrbna mamita. »NikamoT ne greš! Ali bi1 se rad prehladil?« zakliče hitro mati in dobro ve, da bodo te besede pomagale, ker je bil Ivan vedno poslušen dečko. »Ne smemi, Milan!...« reče skoro jokaje priiatelju. »Poijdtem pa sam,« se odreže Milan, zauka in izgine za hišo... On pa sedd še dalje pri pečL Dobro nalaga mamica drva v peč, za-kaj vedno tolijinbolli prihaja gorfco. Uči se, toda učenje mm ne gre nič kaj izpod rok; njegove mislt vedno uhajajo tja na klanec. kjer se je tako prijetno sanikati... Hitro poteka čas. Že dve uri sta minuli, odkar je Milan odšel. : —« 212 ¦«— »Gotovo pride zopet k meni, ko se vrne s klanca. Danes se je pa vendar dtolgo zamudil, ali sem1 se mu pa kaj za mu zapre, ko zagleda Mtifena vsega krvavega v rokah štirifh mož. »Fant, reici1 miateri, naj hi-tro pripravi nekaj mazil vn malo obveze, da nam! ne umtje na rokah!« miu hite naročevati možje. »Uuu ...« ječi milo1 Milati. Ivan pa skoči, gluh za vse naročevanje, ves iz sebe k Milanu, ga Tioče objeti — tedaj pa se zbudi. Slonel je ofo Milanu. »Kaj1 ne, Milan, da ne boš umrl?« ga je zaprosil Ivan proseče ka-kor v sanjah. »Če Bog da, ne!« se je zasmiejali Milan. »Oh, te sanje!« se je zasranroval Ivan, ko je izprevidel, da so bife leprazne sanje, in z očmi je prcsil prijatelja odpuščanja. RazuTniel ga je. »Poiidi. pojdi, Ivan, od tukaj!« mu je prigova^jal Milan, ga prijel za roko, in teginilia sta v gozdu. Povedal je Ivan svote sanje, oba sta se presrčno smejala, a njujmo priijatellstvo1 se je še bolj utrdMo. Prijatelji ,,Zvončka" v Št, Vidu pri Oirobelnem (Štaj.) s svojim gospodom učiteljem