PRO i.et arec je dklavskilist za mislece citateije PROLETAREC CUasilo JngoNlovanitike Socio I ¡aliène iifjfïe in Prosvetne Matice official organ of j. s. f. and its educational bureau jT. _ NO. 1758. 4- ft«« M IMH4-«4 MI Mtar. N. 4. 1907. CÜMp. «M« »•* - ***** - CHICAGO, ILL, 21. MA Of (May 21) 1941. ?ubliuhe#J Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. LETO—VOL. XXXVI. Večina Slovencev in vsa Hrvatska pod Italijo MUSSOLINI DAL "NEODVISNI" HRVATSKI ITALIJANA ZA KRALJA. — PAVELIČEVO IZDAJSTVO. — SMRTNA OBSODBA NAD SLOVENSKIM NARODOM. — ALI RELIF, ALI RAJSE BORBA ZA OSVOBODITEV V sedanji vojni je edinoie Poljska doživela tolikšno tragedijo. kakor Jugoslavija. Cehi. dasi velika žrtev nacizma, so ostali vsaj skupaj. Enako Slovaki in Rumunci. Slovenci razkosan narod Nobenega naroda ni osišče razme^arilo toliko kakor Slovence. Severni del Slovenije je "inkorporiran" v tretji rajh, kakor je bil na primer poljski Poznanj, kar pomeni, da je načrt nemške vlade okupirani del ponemčiti s prisilnimi sredstvi, to je, s preseljevanji, z odvzemanjem obrtnij in prodajalen Slovencem, s ponemčevanjem imen, šolstvom itd. Hitlerjev tisk pravi, da je "inkorporiranje" severnega dela Slovenije (spodnje Štajersko in del Koroške, ki je bil pod Jujroslavjijo) le izravnanje krivice. ki je bila storjena nemškemu narodu na tem kraju Evrope. Ir to je ne miki tisk pisal, ko je inkorporiral tretji rajh poljske kraje, katere je proglasil za nemške. Poljake pa strnil v nemiki protektorat. Dar Italiji Tudi ostali del Slovenije bi si bil Hitler lahko pridržal, a nekaj je moral Mussoliniju vendarle dati. Saj sta se skupno odloČila ropati, torej naj bo nekoliko plena deležen tudi on! To "darilo" mu ni bilo težko dati, ker je Italija že itak hočeš nočeš omrežena v nemški življenjski prostor in v nacijski ekonomski red ter za svoj obstoj popolnoma odvisna od milosti Hitlerja. Ostali del Kranjske, z Ljubljano vred, je torej poklonil Italiji, in si mislil: "Po vojni si to lahko vzamem nazaj, s Trstom in vso Primorsko vred, ako se mi bo zdelo potrebno." Meja na Dolenjskem med "neodvisno hrvatsko državo" in italijanskim delom Slovenije gre ob Gorjancih. Slovensko Prekmurje in hrvatsko Med m ur je ter Banat je vzela Madžarska. Najlepši, "klasični" del Dalmacije, je okupirala Italija in ffa proglasila za povrnitev "pravemu lastniku". Hrvatski j«' prepuščen najtfbožnejši del Dalmacije, in pa nekaj obrežja ob Jadranu tik Sušaka. Meje še neurejene. Meje razmrcvarjenih kosov Jugoslavije še niso povsod urejene. V dvajsetih letih njene-ga obstanka se je razvila po prirodnih in političnih zakonih v ekonomsko celoto. Ceste, železnice in vsa druga prometna «redstva po se otiredotočila na zakon, da je to gospodarsko edinstvena država. Kadar se tako deželo razseka, je s tem Porinjen nož v srce tudi njenemu Kospodarstvu, ki ga morajo <*vojevalci prilagoditi "novemu redu", kar vzame mnogo (ljudstvo pa pri tem silno ♦rpi. Kaj bo s Bosno in Srbijo? Italija bi rada, da bi ji Hitler «•prepustil vso Jugoslavijo. Do-ji je dovolil poleg bivše Kranjske še Dalmacijo, črno Koro, nekaj grškega obrežja in ^r*kih otokov, ter ves tisti del Hrvatske, ki je postal "samostojna država". Toda ob enem je Hitler poskrbel, da so po- stali rudniki tudi v teh krajih nemška svojina. Glavni kosi Srbije z Beogradom, ter Bosne in Hercegovine, v kolikor jih ni podelil drugim hijenam, so nemški protektorat. Bolgarija je dobila precejšen kos Jugoslavije in Grčije. A Bolgarija je pod nemško vojaško komando, torej ni Hitler s to rad udarnostjo ničesar izgubil. V Bosni in Srbiji »o bogati rudniki bakra, železa in drugih kovin, v Mežici na Koroškem rudniki svinca, pa tudi na Hrvatskem je nekaj rudnikov. Vse to prirodno bogastvo so vzeli Nemci. Pa tudi rudniki v Dalmaciji bodo služili njim, čeprav je Dalmacija sedaj pod Italijo. Nemčija je s svojo zmago na Balkanu znova dokazala, kako silovito brezobziren je njen imperializem in kako brutalna je v zatiranju podjarmljenrh ljudstev, s katerimi postopa kot z najhujšimi zločinci. Komedija s Hrvati Nacijska beštija si je v vojni na Balkanu izbrala za predmet mučenja v glavnem le Srbe. Slovence sta si Hitler in Musso-lini podvrgla na "lep način", Hrvatom pa sta dala "svobodo". Mussolinijev agent, dr. Ante Pavelič, je bil imenovan za "poglavnika" (dučeja) nercavi-sne hrvatske države. Mnogi Hrvati tam in tudi mnogi tukaj so res verjeli, da so se uresničile njihove sanje po obnovitvi njihovega starodavnega kralje-stva. A so se silovito prevarali. Kajti Italija, ki je vzela še ostali del jugoslovanskega o-brežja ob Jadranskem morju, potrebuje zanj zaledja. Hrvatska je bila torej inkorporirana pod italijansko sfero vpliva, ali bolje, v italijanski državni sistem. Dr. Pavelič je moral prositi kralja Viktorja Emanuela, da naj postane ob enem tudi kralj "svobodne" Hrvatske, a mali Viktor je vedel, da je to le na ukaz Mussoliniua, pa je odklonil, kakor mu je duče naročil. Italijanska vlada je nato dala Hrvatom kralja, ki bo samo njihov. Imenoval ga ji je Viktor Emanuel. To 4tvisoko službo" parazita je dobil bratranec italijanskega kralja princ Spoleto. Star je 41 let, je znan športnik (drugega dela itak nima), pomagal je iz le- (Nadaljevanje na 2. strani.) IZNAJDLJIVOST PIKET0V 1 raíK "¡ 1 ■ H:1; ¿44-* ÏKi&^H kJitr /vil« HPfi^^^^H ¡¡^^H ~ a ti Dej! Mmm^^^^^ IH se** ^pK9 i >nHDn Konjsko meso med reveži je čezdalje bolj "popularno" V stavki mlekarskih farmarjev v Flintu, Mick., M «i pikati vuli v boljši doka* upravičenosti svojih zahtev tudi kravo, ki j« I svojim napisom oim-¿•vala, da ji ja «kraja» neljubo, kar a njenim mlekom ravaajo skebski delavci. PRESOJANJA DOGODKOV DOMA IX PO SVETI' Italija je bila vsled porazov prosto. Pretepli so ga in spustili v Albaniji in Afriki na robu vanj osem krogelj. Uverjeni, propada. Mnogi Slovenci so že da je črne ubit, so ga pustili v upali, da si bodo v njenem kra- jarku ob poti. A fant se je za-hu osvojili za Jugoslavijo Pri- vedel in se priplazil do bližnje morsko z mestoma Gorica in koče. V nji so mu njegovi ple-Trst. Pa je prihrumel v skraj- menski rojaki pomagali. pozvanem momentu Italiji na pomoč li zdravnika in šerifa. Zdravnik Hitler in sedaj je spet "mo- je dejal, da ker je fant močne-čna". In namesto da bi dobila ga zdravja, bo brftkone okre-Jugoslavija Gorico in Trst, je val. Odredil je, da naj se ga vzela Italija Ljubljano. prepelje z ambulančnim vozom "fie nikdar ni biio konjsko meto v Angliji tako popularno kakor tedaj/' brzojavlja neki ameriški novinar is Londona svojemu listu v Zed. državah. Kcnjsko meso je v Evropi hrana revežev že dolgo dobo. V ¿asu vojne pa so zahteve po njemu še posebno velike. Mesnice, ki prodajajo konjsko meso. morajo imeti to označeno v napisu pred vhodom in v prodajalni. V Belgiji je neki mesar prodal odjemalcu kos konjskega mesa za govedino. Doma mu je žena pojasnila: "Ogoljufal te je I Plačal si za govedino, a to je vendar konjsko meso!" Odjemalca je prevara razkadila, odšel je nazaj v mesnico, pričel z mesarjem prepir in ga v tepežu umoril. Oblast v Sloveniji je lani obsodila nekaj konjskih mešetar-jev, ker so prodajali mesarjem konje, ki so bili še "sposobni" upravljati uprežno delo. Kcnji so namreč za v mesnico šele kadar niso za ničesar dragega več porabni. Zato smatrajo ljudje konjsko meso za ogabno. A če drugega nimajo, ali si ga ne morejo kupiti, jedo pač takšnega, kakršnega si vsaj za silo lahko privoščijo. ROOSEVELT S SVOJO VNANJO POLITIKO V TEŽAVNEM POLOŽAJU TREBA SE MU JE ODLOČITI ZA SE VEČ POMOČI ANGLIJI, KAR POMENI VSTOP ZED. DRŽAV V VOJNO, ALI PA JO PREPUSTITI IZČRPANJU IN PORAZU Pevski festival v NVoukeganu glasbeno dobro uspel •Zadnjo nedeljo se je vršil v SND v NVaukeganu festival ¿tirih slovenskih pevskih zborov, ki so podali izredno bogat glasbeni spored. Peli so vsi zelo dobro. Ocena koncerta bo v prihodnji številki. Sodelovali so Naprej iz MU-vvaukeeja. zbor SND, Wauke- , ..... w j s .. i" Prešeren ter Sava iz Vatikan je dne 16. maja uve- v bolnišnico. Med tem so lin-¡ chicagÄ( towj dva zbora manj del strogo cenzuro nad pomen-ki po telefonu in nad telegrafskimi depešami. Pravi, da je to storil v korist svoje nevtralnosti v sedanji vojni. V resnici je to enaka cenzura, kak?r je uvedena v zaščito Musolinijevega režima po ostali Italiji. Anglija je izgubila v bitkah na morju skozi vso dobo sedanje vojne 11,285 mornarjev. Nad 4,000 je bilo ubitih, ostali pa so "pogrešani", kar pomeni, da so utonili, nekaj pa je vje-tih. Vlada Zed. držav je zasegla v ameriških pristaniščih 83 ladij tujih držav, ki jih bo vse, ali vsaj deloma, dala na razpolago Angliji. Izmed zaseženih pamikov je 36 danskih, 26 italijanskih, 14 francoskih, o-stali pa so belgijski, nemški, estonski, litvinski in rumunski. Dokler bo imela Anglija pomoč te vrste, ji nemška blokada ne bo mogla postati usodna. Zamorec A. C. VVilliam» v Quinciju, Fla., je bil obdolžen, da je onečastil 12-letno belo-poltno deklico. Šerif ga je aretiral in zaprl. Zvečer so prišli k ječi fttirje moški, ki so šerifa 'razorožili' in vzeli zamorca na I čarji izvedeli o svojem neuspehu, bili so obveščeni, kdaj odpelje ambulančni avto, ga počakali, izvlekli ranjenega zamorca ven ter mu pognali nadaljnje kroglje v telo. Zločin, kakor lani, ko sta nastopila tudi "Soča" iz La Salla in "Slovan" iz South Chicaga. Zaključna točka sporeda je bila spevoigra "Rdeča kapica", .. . . . ... A. . , ki so jo vprizorila vvaukegan-! negotovosti in v nevarnosti ne radi katerega je hi I aretiran, je j ^ dckleU, ¿,anice zbora s I samo pred Nemčijo nego tudi vreden Kazni, ako je «vrt.1. | N „ | pred Ruitijo. je posebno Turči- Ko je predsednik Roosevelt v svojih kampanjskih govorih lansko leto zagotavljal, da a-meriški vojaki ne bodo poslani v vojno na tujezemska bojišča, je mislil zares. Računal je na marsikaj, kar se ni zgodilo. Predvsem, da se bo Nemčija kmalu tako oslabila, da jo bo Anglija z ameriško materijalno in diplomatično podporo potisnila ob steno ter jo prisilila vprašati za premirje. Zmage namesto porazov A namesto porazov žanje Nemčija zmago na zmago bodisi na bojiščih kot v diplomaciji. Celo Turčija, ki je zaveznica Anglije, se nagiba k nemški strani, v veri, da ako Anglija ni mogla uspešno pomagati Grčiji, tudi nji ne bo mogla. Nemčija si je v teku leta podjarmila vso Evropo. Udarec za Anglijo in ameriško diplomacijo je vedno tesnejše sodelovanje neokupirane Francije ter njenih kolonij z Nemčijo, jačanje osišča v Aziji, vojna v Iraku, ki je za Anglijo važen vsled njegovih oljnih polj, in pa pojemanje nevtralnosti Sovjetske Rusije. Štiri velesile proti dvema Sploh Sovjetska Rusija že toliko sodeluje v Nemčijo, da se je ne more nic več smatrati nevtralnim. Ves razvoj Stalinove politike priča, da Moskva poseže odprto v vojno čim se ji bo zazdelo, da bo Nemčija absolutna zmagovalka. Toda ne bo udarila po Nemčiji nego v kraje, ki si jih namerava prisvojiti. Med deželami, ki so v dami, je bilo Rooseveltu lahko vzpodbudno govoriti, pretiti nacizmu in zagotavljati svetu, da bo tiranstvo .padlo in nato nastane mir in svoboda v vseh krajih sveta. Ko pa je padla dežela za deželo, je izprevidel, da bo treba Angliji pomagati več, kot pa ji municijo in druge potrebščine le prodajati. Tako je bil na njegov predlog sprejet zakon, ki daje vladi pravico pomagati Angliji z materijalom kakršne A to, kar so izvršili linčarji, je še večji zločin. Vzlic temu ni bil nihče izmed njih aretiran. Serif je enostavno konstatiral, da so mu "popolnoma neznani". Wisconsin postaja vzlic I*a-Follet'tom in njihovi progresivni stranki zelo konservativna država. Governer Heil je pod- tolma-či se jo lahko tako, da * DOdpOrO ProletarCU zadene tudi nedolžne ljudi. Ne- Klub št. 27 JSZ v Clevelandu sreče v industriji povzroča če- je prispeval v tiskovni sklad stokrat nepaznost, ali se dogo- Proletarca $50, klub št. 1 JSZ di. da je kak delavec že preveč j v Chicagu ipa $135.00. utrujen, da bi mogel biti Prireditev je otvoril Rudolf Skala, ki je v kratkem govoru omenil tragedijo Jugoslavije in izrazil vero, da pride Velika noč, d$n vstajenja tudi za slovenski narod. Dvorana je bila do malega polna, a vendar bi tak koncert zaslužil boljšo udeležbo. zadosti oprezen, a po novi postavi se ga mora smatrati za sabo-tažnika. Kazen je do 10 let zapora in do $10,000 globe. Druga postava, ki jo je governer odobril, prepoveduje komunistom kandidirati v politične u-rade. Nekateri poslanci so do- (Dalje na 5. strani.) ja. Proti tako mogočni kombinaciji štirih velesil Anglija vzlic materijalni podpori iz A-merike ne bi mogla vztrajati. Težavna in usodna odločitev Predsednik Roosevelt je od vsega početka nacizmu in fašizmu sovražen in svojo vnanjo politiko usmeril proti njima. Dokler je francoska republika še obstojala in se je njeno armado smatralo za nepremagljivo, in dokler so bile poleg nje v Evropi še druge demokratične države z močnimi arma- PREDSEDNIK ROOSEVELT koli vrste, ne da bi ga ji bilo treba plačati. A pred no je pričela dohajati Angliji ta pomoč, so ji Nemci na morju, z napadi na angleška mesta, ter na afriškem in balkanskem bojišču, storili toliko škode, da jo zgolj z nudenjem municije in drugih potrebščin iz Amerike ne bo mogoče oteti. Kaj torej storiti? Člani kabineta so na podlagi teh dejstev obvestili ameriško javnost, da smo vsled svojih obljub in v svojo lastno varnost dolžni Angliji bolj efektivno pomagati. Naj torej ameriške vojne ladje spremljajo angleški tovor preko Atlantika in ako potrebno, naj Zed. države vzamejo francoske otoke, ako bi izgledalo, da jih namerava vlada v Vichyju prepustiti Nemčiji za vojna oporišča proti Angliji. To bi pomenilo vstop Zed. držav v vojno tudi ako je ne bi napovedale. Predsednik Roosevelt, ki je bil prepričan, da nacizem pade ne da bi bilo treba Zed. državam poseči v konflikt z obord-ženo srlo, se mora sedaj odločiti za eno ali drugo: Ali za (Nadaljevanje na 5. strani) Važna razprava v klubu št. 1 JSZ Chicago. — Prihodnji petek 23. maja bo v klubu št. 1 važna razprava o položaju. Seja se prične ob 8. zvečer, člane in članice prosimo, da se je udeleže vsi. Razprava prosta i tudi za nečlane. Zmage unije U. A. W. pri Fordu in pri G. M. Unija United Automobile še kot v katerikoli drugi avtni: jo General Motors, ki uposluje Workers ima opraviti • korpo-racijami, ki so bile organizira tovarni In čudno, zaslugo za to v raznih krajih dežele, največ zvišanje pa je deloma pripisal v Detroitu, okrog četrt milijona nemu delavstvu tradicionalnoj naporom unije AFL. delavcev. Pogodba z njo ji je nasprotne. Vzlic temu se je u- Pri Fordu je namreč določe- potekla in je zapretila s stav- veljavila in morajo občevati z no za to sredo glasovanje, v ka kc, ako G. M. ne prizna zaprte njo. Mogočni Henry Ford, ki se terem fte bodo delavci odločili, to je, popolnoma unijske delav- je zaklel, da unije ne bo nikoli ali naj jih pri kolektivnih po- niče in zviša mezdo 10c na uro. priznal, je uvidel, da ima tudi gajanjih zastopa unija avtnih S pomočjo vladnih posredoval- v njegovih tovarnah dovolj mo- delavcev CIO ali pa AFL. Zvi- cev je bil dosežen sporazum ¿i pozvati delavce v stavko, kar šanje mezde in poklon, ki ga je brez stavke. G. M. je pristala se je pred več tedni zgodilo. Bennett napravil uniji AFL ima zvišati mezdo kakor je zahte- Dne 16. maja je oznanil» da je prozoren namen škoditi uniji vala unija, ni pa sprejela za- zvišal svojim delavcem mezdo UAW, ki se je Fordu najbolj hteve za zaprto delavnico. Uni- po 5 do 15c na uro. zamerila. Ford uposluje v De- ja se bo morala torej pri G. M. Njegov protiunijski propaga- troitu, oziroma v bližini Detroi- še v naprej truditi, da pridobi tor Harry H. Bennett je to po- ta, okrog 85,000 delavcev. v svoje vrste vse. ki jih G. M. višanje razglasil s trditvijo, da Unija avtnih delavcev CIO znova najame, in pa da obdrži so Fordovi delavci plačani bolj- je imela spor tudi s korporaci-. stare. Kajti če zaprta delavni- ca ni priznana, se bo unija le na ta način ohranila na povr-šju. Za vse unijsko gibanje je dobro, da se je UAW pobotala z mogočno korporacijo General Mctors brez stavke. Kajti stavke sedaj služijo onim. ki jih hočejo preprečiti z zakoni pod pretvezo, da ovirajo narodno obrambo. Kakor Fordova dru-žba, tako ima ogromna vladna naročila tudi G. M. Ne glede na volitve pri Fordu se je unija avtnih delavcev CIO močno uveljavila v tej industriji širom dežele. Ne notranji spori, ne napadi korporaclj je niso mogli omajati. t» Listu v podporo" Vsak delavski časopis, ali delavska revija, ki nima xa sabo močne unije ali kake druge organizacije z zadostno blagajno, je odvisen za svoje vzdrževanje od posameznih prijateljev. V tem položaju je Proletarec vseh svojih 36 let, od kar izhaja. Nemogoče nam ga je bilo vzdrževati z rednimi dohodki prej in tako je tudi letos. Lani smo zbrali listu v podporo nad tisoč dolarjev in enaka vsota je potrebna tudi sedaj, drugače obveznosti ne bomo zmogli. Vrh tega cene tiskarniških potrebščin naraščajo. V uradu skušamo storiti kolikor zmoremo, da se stroški ne višajo. A kar je dražje, je treba pač plačati po višjih cenah. Kdor soglaša, da je Proletarec vreden podpore, ker je koristen našemu ljudstvu in delavskemu gibanju v obče, bo sodeloval, bodisi, da pridobi kaj novih naročnikov, ali pa zbere malo ali večjo vsoto v njegov tiskovni sklad. Brez pretiravanja — Proletarec takega sodelovanja zelo nujno potrebuje! PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. Projalarec, May 21, 1941. Prbpdgando profi podpičju Anglije dobro organizirano 4 m V Ml IZHAJA VSAKO SREDO. iMkj« J»|»»U»««»li» Delavska Tiskovna Druxba, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zadinjenih državah za calo leto $3.00; za pol leta f 1.76; , za čatit leta $1.00. ». i V . ■> Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna. p ft o Le t a k EC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen'« Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor...................................................................Flunk Zaitz Business Manager.................................Charles Pogorele« Asst. Editor and Asst. Business Manager.........Joseph Drasler SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00 Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. proletarec 2ÎÔ1 S. Lawndale Avenue CHICAGO, ÏIJL. Telephone: ROCKWELL 2864 juSI =r= iinj lio x tlelavri pa rojiti? Ameriška, industrija je v zamahu v prid oboroževanja te deiele in v pomo£ Angliji. To stane in bo stalo še prilično milijard dolarjev. Vojna lahko traja še leto ali več. A možno je tudj, (Ja Anglija in Nemčija skleneta mir, za kakršnega delujejo v Z$d. državah "apizarji" pod okriljem organizacije America First, pH tudi v Angliji se ne manjka takih. In če Hessov beg iz Nemčije kaj pomeni, se dobi take ljudi tudi v tretjem rajhu. ^¿južaju zmage zaveznikov bo svetu dana priložnost za razorožitev. Ako bo Hitler zmagovalec, se bo oboroževanje Ze-dinjenih držav nadaljevalo, dokler ne pride bodisi do končne od lestve med nami in njim, ali pa do sporazuma. na tajnica; odborniki John tvorni (SDZ), Leo Jurjevec (SZZ)% Vatr«. Grill (SSPZ), F. Ki mene (JPZS), Frank Vidic od Družbe sv. I>ružine, Janko N. Hegel j (A BZ), Milan Ma-rinkovič (SNS), in Mihael Hor-vath, urednik angleškega dela Zajedničara. Sprejeli so resolucijo, da se ta odbor ne bo pečal s politiko, nego le s podporno akcijo za Jugoslavijo. A vsa razprava med njimi je tyla do malega politična. Ivan Zppan je v Pršilu KSKJ v poročilu o tej konferenci dejal: "Glede politične akcije se bo (pod okriljem tega odbora) sodelovalo z ameriško vlado." Kdor utegne čitati Zajedni-čarja ter druge hrvatske in srbske list*!, ki izhajajo v Ameriki, si ne more o tem prepiru nič kaj prida muditi. Tudi zameriš se, ako pišeš o stvareh tako kot so. Ampak takšne so in nič ne škodi, če se jih pošteno opiše. Ko je govoril v Chicago angleški poslanik Halifa*. se je «brale pred dvorano maoiica sensk s napisi, kakršnih jo nekaj na gornji sliki. Stvar »o organisirali ljudje. Ki drlnjejo pod firmo "America First". V Nemčiji take sliko is Amerike priobčajejo v dokas, da je ameriško ljudstvo proti podpiranju Anglije in aa mir, toda ■ »1,3 t jt > J. I ti ♦ ( « » ' Roosevelt ljudske volje *'no£e poslušati". Skod »o jo vrlic tej demonstraciji mirno aavrsM. bo iz- ... . A jjr^j ali slej bo oboroževanje prenehalo, oziroma gub i jo sedanji zamah tu in drugod. .jtaj potem? V par člankih na tej strani je bilo že omenjeno, da imajo v Angliji posebno komisijo, ki se peča z vprašanjem, kam * delavci, ko municijska industrija ustavi obrat. Vzelo bo leto dni, predno se tovarne spet preuredi v "normalno industrijo". In med tem, kaj z milijoni delavcev, ki bodo ob službe? V Angliji, ki računa na zmago, pravijo, da v kolikor se ne bo mogla industrija spremeniti iz vojnih v "mirne" obrate čim- bo dovolj dela z obnavljanjem porušenih mest, z obnavljanjem pomolov in v ladjedelnicah. Ko je bil minuli teden na obisku v Chicagu član zveznega produkcijskega odbora Sidney Hillman, so ga novinarji vprašali, kako bomo tukaj redili ta problem. "Najlaglje z odpravo 'slum-sov' in graditvijo hiš, ki bodo dostojna bivališča za ljudi," je odgovoril. "Medtem se bo industrija spet pripravila za izdelovanje predmetov, ki ne shižijo vojni." Nekoč pride čas, ko sedanji oboroževalni zamah preneha. Milijone ljudi, ki služijo v njemu, bo treba poslati ali na cesto, aH |>a jih uposliti v druge namene. Predsednik Roosevelt pravi, da zvezna vlada ta problem razume in je pripravljena, da ga resi, kadar nastane. Toda neglede kako dober bo načrt za pre-Kod iz oboroževalne v "mirno" industrijo, nekaj presledka, to je, brezposelnosti bo vendarle. Milijone delavcev bo prizadetih. Y totalitarnih državah rešijo take probleme s prisilnim delom. Stotine in milijone delavcev mora na povelje kamor koli, bodisi kopati kanale, graditi ceste, ali železnice, ali mesta, država pa jim da za garanje hrano in ležišče v barakah. V Zed. državah upamo, da ne pridemo v zasužnjenje te vi-te. Zato je dobro, da se vzlic oboroževalnim naporom briga ma ob enem tudi s problemo^, kaj potem, ko bo dovolj topov, vojnih ladij, bojnih aeroplanov in tankov. Spor v H.B.Z. id v radi pomožne akcije za Živilska pomoč 'malim demokracijam" Hivii predsednik tterbert Hoover še vodi kampanjo za živilsko pomoč ljudstvom evropskih dežel, ki stradajo vsled vojne. Njegov odbor se imenuje "National Committee on Food for the Small Democracies". Posebno rad bi Hoover pomagal Belgiji, kakor ji je v prejšnji vojni. Nasprotuje mu Anglija, ki ne dopušča na evropski kontinent ničesar, kar le more preprečiti. Dovolila je ameriškemu Rdečemu križu poslati v neokupirano Francijo par ladij zdravil in hrane za otroke, pa se je nato tudi temu uprla, ko je uvidela, da vlada v Vichyju le preveč igra Hitlerju v roke. Dovolila je .tudi nekaj ladij ameriškega žita v Španijo, nato pa blokado z nova poostrila. Kmalu po porazu poljske republike je Anglija pristala v pošiljke potrebščin iz Amerike stradajočemu polj- (keiii u ljudstvu, a ko je uvidela, da so vsled tega Nemci vzeli dijakom toliko več pridelkov, je tudi ta pomoč prenehala. Hoover Angliji predlaga, da naj mu dovoli v Belgiji ustanoviti ljudske kuhinje, v katerih bi dobili hrano edino le po- f-ebni Belgijci. In ako bi se potem izkazalo, da bi Nemci to iz-orlstlli, je pripravljen svoji pomoini akciji storiti konec. Anglija mu tega eksperimenta noče dovoliti in pri tem jo molče podpira tudi Rooaeveltova administracija. "Pomoč dobe vsi ti narodi čim bo vojne konec," pravijo v Londonu in v VVashing-tonu. A dostavljajo, da le pod pogojem, ako bo Nemčija poražena. Ce rie, pa naj bo preskrba hrane za gladna ljudstva njen problerh, ker je ona povzročila lakoto. Hoover s tem ni zadovoljen in še nadaljuje s kampanjo, da se mu dovoli pomagati s hrano vsaj belgijskemu ljudstvu. Modra je beseda, ki pravi, da je vsak Evropejec ob svojem rojstvu star dva tisoč let. Ne moremo se izogniti pretejclosti. — Tv Svobod A, Resnico tape ne samo laž, nego jI tudi molk lahko škoduje. —Amien. Materialni interesi ne delujejo avtomatično; če bi bilo tako, bi na bilo nobene TK>litike.—V. Marcu. V Zajedničaru, glasilu Hrvatske Bratske Zajednice, se vrši polemika, kdo je kdo v prizadevanjih, da dobi vodstvo v pomožni akciji za Jugoslavijo. Na eni strani je William Boyd, podpredsednik HBZ, kateremu pomaga tajnik bolniškega oddelka HBZ John Kovač, njima nasproti pa sta glavni predsednik HBZ Ivan Butkovič in urednik Zajedničara Milan Petrak. William Boyd, ki je izmed Hrvatov bržkone najboljši politik v Ameriki, je ustanovil jugoslovanski pomožni odbor ob priliki, ko je imel sejo izvršni in gospodarski odsek HBZ. Izmed 12 navzočih se je osem izreklo za njegov predlog. "Pomožni je sicer napačno rečeno, ker je bila njegova resolucija zgolj političnega značaja, kar je v polemiki tudi priznal. öl. predsednik Ivan Butkovič je na dotični seji predlagal, da naj Hrvati ustanove namesto "jugoslovanski" odbor, kakršnega je predlagal Boyd, "hrvatski odbor", kakor so ga ustanovile zase srbske in pa slovenske organizacije. Boyd, tako trdi Butkovič, je predlogu nasprotoval, a po seji, ko je videl, da slovenske in srbske organizacije delujejo v dveh separatnih skupinah, se je premislil in svoj odbor prenovil, natp fca se lotil svoje namere, postati voditelj skupne jugoslovanske relifne akcije. Ivan Butkovič je menda smatral, da bi ta naloga spadala njemu, ker je predsednik največje jugoslovanske podporne organizacije, a mu ni uspelo. Boyd je bil spretnejši in hitrejši. William Boyd, čigar pravo ime je Boič, je zelo energičen, zmožen politik. V viharnih dneh po prejšnji vojni je bil aktiven komunist in udrihal z njimi vred za uničenje socialističnega gjbanja. Med tem se je "amerikanizirar, pustil komuniste in se uveljavil v demokratski stranki. Bil je izvoljen na njeni listi v ohijski senat in ima ta mandat že precej let. Ko je komuniste pustil, ga je Radnički Glasnik napadal za zločinca, kot je pa£ običaj med njimi. Boič se je bil nekoč nekaj pregrešil zoper postave, pa so njegovi bivšj tovariši komunisti tisto izrabili in ga* vlekli znova y blato. Zadnja Štiri leta pa je Narodni Glasnik, naslednik Radničkog Glasnika, Boyda spet vzel v zaščito. Pomagal je komunistični struji v hrvatski javnosti kjer in kakor je mogel, enako tudi tajnik bolniškega oddelka HBZ J. Kovač. Ivan Butkovič je bil nekaj časa (do pred dvemi leti) tudi nekak sopotnik hrvatskih komunistov in se odzval vabilom na mnoge njihove velike prireditve ter govoril na njih. V času sédanje vojne sta Boyd in Butkovič postala'tekmovalca, kdo bo bolj patriotičen in pisal lepše izjave udanosti ameriški vladi. Ta njun spor je zanešen (udi v povsem nedolžno akcijo reli-fa za Jugoslavijo. William Boyd je proglasil svoj odbor za pomožni odsek v prid Jugoslavije, u>tanovljen pod okriljem JIBZ, gl. predsednik Ivan Butkovič pa je istočasno oglašal v enak namen svoj Hrvatski narodni odbor, o katerem trdi, da so v njemu za-ste ,)3ne vse hrvatske podporne, kulturne in druge organizacije, razen menda Hrvatske katoliške zajednice, ki se baje o-greva za Paveličevo "neodvisno hrvatsko državo". Ivan Butkovič izvaja v Zajedničaru, da Boydov odbor ne mere govoriti v imenu HBZ, ker ga v to ni pooblastila, a na drugi strani je resnica, da je tudi Butkovičev odbor le "sa-mopostavljen". Butkovič in Petrak imata kontrolo nad Zajedničarom, brez katerega se med Hrvati ne more nič uspešnega opraviti. Boyda je nekoliko podprl hrvatski list Svijet v New Yor-ku, fîskan v Sakserjevi tiskarni, in pa komunistični Narodni Glasnik. Ko hitro pa je sovjetska vlada umaknila svojo pogodbo prijateljstva z Jugoslavijo in sporočila njenemu poslaniku Gavriloviču, da je njegove službe v Moskvi konec, je to navodilo razumel tudi Narodni Glasnik in udaril celo po svojih sopotnikih, češ. dolžnoat Jugoslovanov v Ameri^r-je zahtevati mir, ohraniti mir, ne pa tirati to deželo v vojno v korist angleških, in pa "hrvatskih, slovenskih ter srbskih bogatašev." Kako se bo Bovd, prijatelj Narodnega Glasnika pomenil s svojimi tovariši, je njegova stvar. Druga pa je, da-li je on ali Butkovič v pravem. Namreč kdo je upravičen zastopati Hrvate v «kupni relifnl in v politični akciji? Obe skvi-pini pri ma vata. da sta bolj politični nego relifni, da pa se lahko politiko odstrani v združeni akciji. To so kajpada besede. Ivan Butkovič trdi, da je Boyd svoj pomožni odbor zamislil izven pokroviteljstva H. B. Z. zato,, ker slednja ne dovoljuje politike, toda naj bo pomožna akcija, še taka, ja združena s politiko. Da-li je 3oyd res predstavnik večine HBZ, se bo videlo v — dolarjih. Enako v slučaju nasprotne struje, ki jo vodi Butkovič, Možno je tudi, da bodo društva HBZ ipostala vsled tega boja za jugoslovanski re-lif brezbrižna. Slovenske in srbske organizacije so n£ sestanku 10. maja v Clevelandu sprejele Boyda za svojega predsednika in voditelja In njegovega tovariša J. javnosti Jugoslavijo Kovača pa za tajnika. S tem so Hrvati, Srbi in Slovenci združeni v skupnem odboru za pomoč Jugoslaviji. To jim je v posebnem apelu priporočil prve dni aprila jugoslovanski poslanik Konstantin Fotič. Njegov klic so objavili le nekateri listi. j Na sestanku v Clevelandu so bili izvoljeni poleg omenjenih dveh glavnih odbornikov HBZ v skupni odbor Joseph Zalar, j tajnik KSKJ in tajnik sloven-| skega pomožnega odbora, za blagajnika skupne jugoslovanske pomožne akcije, ostali odborniki pa «o Vincent Cainkar, podpredsednik; Simon Vrlinič, drugi podpredsednik; Branko Pekič, prvi pomožni tajnik; Marie Prisland, druga pomož- RAZNOTEROSTI Bridgeport. O, — Priredba angleško poslujočega društva št, 640 SNPJ, ki je včlanjeno tudi v Prosvetni matici, je zelo dobro izpadla. Vršila se je v soboto 10. maja. Udeležba je bila velika, manjkalo pa je fantov, ki so jih vzeli k vojakom. Naslednja dva dneva — 11. in 12. maja pa je tu pritisnil' velik mraz. §lana je poparila vse občutljivo rastlinstvo, na1 primer krompir, paradižnike, grozdje itd. Ko to pišem, se pripravlja I tretja zaporedna noč slane, j Ako ni povodnji, ki so več let teple ljudi (morda se nesreče te vrste spet dogode v poletju ali jeseni), je pa mraz izvršil svoje uničevalno delo. * Zasledujemo poročila o organiziranju relifa za Jugoslavijo. Sgglašam z izvajanji v poročilo o shodu v Chicagu, ki je bilo v Proletarcu z dne 7. maja. Treba bo paziti, da se napredni sloj. ki je za demokracijo in pravično sestavo Jugoslavije, ne ujame v zanjke in sledi samopostavljenim voditeljem. feaj se ve, kakšno vlado je imela Jugoslavija! Na to naj nihče ne pozabi. Našim roj- Večina Slovencev in vsa c Hrvbtska pod Italijo (Nadaljevanje s 1. strani.\ tala pobijati Etlopce. da si je dobil nekaj potrebnih medalj na svoja "junaška" prsa, drugače pa je veseljak. Njegova i žena je gr.*ka princeza Irena, sestra sedanjega grškega kralja. ki je ubežnik na Kreti. Novi hrvaški kralj je bil ime-jiovan v Rimu z velikimi ceremonijami. Hrvatski def>utaciji je načeljeval "poglavnik" Pa-velič, ki je po dvornem slavju in prisegi zvestobe novemu "hrvaškemu" kralju bil sprejet pri papežu. y avdijenci pri svetemu očetu je bil 10 minut. Vasalaka pogodba "Neodvisna Hrvatska'* je sklenila z Mussoljnijem pod svojim novim kraljem pogodbo, ,v kateri se je obvezala, da ne J?o imela nikakršne armade, negp samo policijo, armaano službo na Hrvatskem pa bodo vršile ilalljaiiMke čete. Vnanje zadeve "neodvisne Hrvatske" bo y inozemstvu zastopaja ita-lijan ka diplomacija. Hrvatska ne do gradila vojnih ladij in ne bojne zračne flote. Zaščito "njenega" obrežja ji jamči Italija. Gospodarsko se "neodvisna tirvatslfa" usogli^si z itali-iansk im ekonomskim redom. Hrvatska kultura se prilagodi italijanski. Tako vazalne pogodbe nima niti Slovaška. Ko jo je dr. Ante Pavelič v imenu Hrvatov podpisal, so mu v Rimu prirejali "velike ovacije". .. •tere ameriški Hrvati? Imenovanje Italijana za hrvatskega kralja in podvrženje Hrvatske za zaledje Italiji je za hrvatsko fašistično gibanja v Zed. državah velik udarec. AJto bi si bil Hrvatsko vzel za svoj "protektorat" Hitler, ji ne bi dal kralja, kakor ga ni dal Slovakom in ga ne pusti Madžarom, Čeprav se Ogrska označuje za monarhijo. Ako bi Hrvatska ostala država brez dinastije, posebno brez italijanskega vladarja, bi tukajšnji hrvatski fašisti dobili med hrvatskim ljudstvom veliko pristašev. Sploh jih že imajo, a jih bodo bržkone mnogo izgubili. Relif ali boj sa oavoboditov? Ameriški Srbi so se v krvavi drami svojega naroda združili ?— vse njihove organizacije vseh vrst, v borbo za osvobodi-tev svoje dežele. V ospredju njihove kampanje so jugoslovanski diplomatični zastopniki v tej deželi. Hrvati so v vprašanju bodočnosti svoje dežele razdeljeni na štiri struje. Dve glavni se bržkone združita, čim se sporazumeta za skupno politično akciji. Veliko je odvisno, kako taktni bodo x njimi Srbi. Fašistična in komunistična struja a-meriških Hrvatov pa se morata ravnati po navodilih od zunaj. Slovenske podporne organizacije so sklenile zbirati relifni sklad in se izrekle v tej akciji izogniti vsaki politiki. To načelo so poudarile tudi na skupni konferenci v Clevelandu. Toda potrebno je oboje. Cehi, ki so v takih rečeh pač veliko bolj sfcušeni kakor mi, posvečajo svoje sile in sredstva rajše organizirani propagandi proti fašizmu in akcijam za osvoboditev svojega naroda, gmotno pomoč svojim ljud?m tam čez pa bodo dali, kadar bodo pogoji zato. Relifne akcije nima jo, razen za begunce. Morda so ameriški Jugoslovani, z izjemo Srbov, za take skupne akcije politično preveč razdeljeni, pa bj bila kakšna skupnost v tem oziru neizvedljiva. d očim za enoinost v relifni akciji ni tolikšnih zaprek. stnim krajem smo pripravljeni pomagati po svojih močeh, ne le materialno, nego tudi v borbi proti zatiranju.* Ko govoriš ž našimi ljudmi, te mnogi vprašajo: "Ja, bo-li naia pomoč tudi prišla na določeno mesto? Jo bodo res prejeli naši ljudje?" "Kaj pa če pride v roko diktatorjem S tem bi pomagali ojtjim, ki mučijo naš ubogi narod in ga trpinčijo." Dobro je, da se je organizi. r^j jugoslovanski pomožni od-bpr. Tudi besedilo izjave j^ d> bro. Pač pa bj moral ta odbo" nekaj ukrenitj tudi glede bode jjnpa£i Jugoslavije, Ja po se-vpjni^ ako bo.fta Hitler in Mussolini premagana, res nastane demokracija v nji, na pa, da *»e deluje za obnovitev raz-merf kot so bile pred njenim padcem. čudno se mi tudi zdi, zakaj ni v tem odboru vsaj kot svsto-valec, ali pa kot častni Član, Et-bin Kristan! Saj je vendar deloval za združenje jugoslovanskih narodov nič koliko. On najboljše pozna vso situacijo, kar je Slovencev v tej deželi. Izkušen je v vseh ozirih, pa bi ga ne smeli prezirati. Naj bi tore* ia odbor deloval v im»inu vseh Slovencev. Ne verjamem pa, da po sedanji vojni žele obnovitev diktature in režima. kakršno je imela Jugoslavija do svojega padca, pa naj končno zmaga bodisi Hitler ali Anglija. Ako smo za stari režim Jugoslavije, nismo vredni, da se nazivamo za državljane Zedi-njenih držav. Tu smo prisegli braniti njih demokratično obliko in ustavo. Ako se ta odbor snide in poda izjavo, kakšen je njegov načrt za ureditev bodoče Jugoslavije, bo imel u**peh in večji ugled. Napredni Jugoslovani ne bodo vrgli svojega prepričanja v jarek in se navduševali za vladne reforme, proti kakršnim so se borili v stari domovini in potem v tej deželi. To pišem kot opazovalec na podlagi sodbe, ki jo zajemam iz pomenkov z rojaki in z razprav na sejah. , Teh mnenj ne izražam v imenu kake organizacije, nego so to moji osebni nazori. Precej me je do tega privedlo poročilo v Proletarcu o shodu v Chicagu, ki se je Vršil 7. ma ja pod okriljem ljudi, ki nam niso sorodni ne v idejah In ne v namenih. Pomožni odbor bi moral paziti, kdo naj ima pravico sklicevati shode v njegovem imenu. Tako se bo maso združilo v dober namen, namesto da .se jo odtuji od potrebnega pomožnega dela. Imamo vsi eno misel, da je treba pomagati. Nismo pa si edini glede taktike. Nismo namreč pripravljeni navduševati se za stvari in za sistem, pod kakršnimi so naši ljudje morali trpeti pod starimi formami Jugoslavije. Mislim, da bi tudi ljudstvo v Jugoslaviji raje demokracijo, vsaj pod tolikšno, kot jo je imelo pred prejšnjo svetovno vojno. Joaeph Snoy. Ste Majski Glas že na naročili? Tole mi ne gre v glavo? , Kako to. da tisti v Zed. državah, ki m najbolj navdušujejo aa Hitlerja in 9talina. ti prav nič ne iele. da bi šli živeti pod njun rešim? Proletarec, May 21, 1941. 3 Društvo NARODNI VITEZI Áí. 39 SNPJ, CHICAGO, priredi y 25. m«¡« s|avnost 35-letnice svojega delovanja. v jrdnoiiiii dvorani Na sporedu petje zborov, igra "Nevtralni Amor", solisti in govori. VSTOPNICE 35c V PREDPRODAJI, 50c PRI BLAGAJNI. — Pričetek ob 3. pop. Po sporedu ples v obeh dvoranah. ČITAJTE O SPOREDU DOPIS V TEJ ŠTEVILKI. ... . • LOJZE ZUPANC: Belokrajinske pripovedke ... Velikan Nenasit Pokrajini okoli Semiča so Belokrajinci vzdeli ime Sokari-ja. šokci so varčni in gostoljubni ljudje. Belokrajinci pa pripovedujejo, da jih na svetu ni večjih skoporitcev kakor so £okci. V šokariji pod Staro goro leži mala, revna vasica Kal. Od vseh Sokcev so Kalani menda se najbolj varčni in štedljivi, kajti preden ležejo spat, ustavijo vse ure. "Zakaj bi ponoči, ko spimo, zabadava tiktakale in si kolesca brusile," pravijo in sleherni večer po zdravama-riji ustavijo nihala pri urah. Kadar koli hočejo kalski otročaji gledati »kozi okna, jih starejši pametnjaki posvare: "Nikar ne zijajte skozi šipe, da se ne bodo prehitro izrabile...." Zakaj so Sokci taki skopo-ritci, da ponoči ustavljajo ure in ne puste deci gledati skozi sipe na oknih? V davnih Časih se je po Beli Krajini klatil velikan, Bil je si-lak. da je kar tebi nič, meni nič izruval v gozdu najvišjo smreko, osmukal z debla veje — in imel je popotno palico. Bil je težek, da se je tamkaj, kamor je stopila njegova noga, pogreznila zemlja v drago. Požeruh pa je bil že takšen, da ni bil nikdar sit. Zato so mu Belokrajinci rekli Nenasit. Belokrajinci so šepetaje ugibali, odkod se je k njim priklati] velikan Nenasit. Ugibali so in ugibali, nihče pa ni vedel povedati nič pravega. Le to so vsi vedeli, da domuje velikan Nenasit v gradu, ki ima sedem sežnjev debelo zidovje. Takšnih gradov pa je bilo takrat v Beli Krajini na pretek. Potemtakem so imeli Belokrajinci le prav, ko so dejali, da so vsi gradovi v Beli Krajini last samega velikana Nenasita. Kadar so se v tej ali oni belo-krajinski vasi najmanj nadejali požeruha Nenasita, takrat je prišel. Pohajal je od vasi do vasi, kradel obupanim ljudem živino in zrnje, može in ženske T>a je nagnal na svoja obširna polja orat in sejat. Niti otrokom ni prizanesel: polovil jih je in jih v samih robačah napodil na laze okoli gradov, kjer je jokajoča deca morala pasti njegove črede ovac. Takrat je bilo življenje v Be- li Krajini huda in trda tlaka. Kadar je velikan Nenasit požrl | vso živino in zrnje v eni va*i, se je oprt na svojo popotno gorja-čo namahnil v sosednje selo. In ko so prav vse vasi v Beli Krajini že tako silno obubožale ter bile končno zaradi požrcšnosti velikana Nenasita brez vsega, kar bi mogle gospodinje skuhati svoji gladni deci, se je prav nazadnje podal velikan še v malo vasico Kal. Z eno nogo se je ustopil na Staro goro, z drugo na Ivanji vrh, potlej pa se je sklonil in pričel grabiti v svoje nenasitno žrelo vse, kar je bilo užitnega. Zdaj ni bilo v Beli Krajini niti ene vasi, ki bi premogla' eno samo živinče v hlevu in za eno samo iprgišče zrnja v kašči. Zato velikanu Nenasitu ni preostalo drugega, kakor da je od-lomastil iz Bele Krajine. Kam se je podal? Kje se danes potika? Belokrajinci si še-pečejo, da se potepa po mestih in da stanuje zdaj v tej zdaj v oni veliki, visoki in svetli palači. Drugi zopet pravijo, da hodi od tovarne do tovarne, kjer meče na široko, prašno cesto tisoče delavcev, on sam pa s tisočero močjo poganja v blazni tek velika kolesja tovarniških strojev ... Vsak gospod ima svoj nos, vsaka glava svojo misel! Pustimo dobrim Belokrajincem, naj ugibajo. Eno je gotovo: odkar je bil velikan Nenasit odšel iz Bele Krajine, so pričeli belo-krajinski gradovi razpadati v razvaline. Belokrajinci so si za silo opomogli, le Sokci še dandanes čez mero varčujejo, da bi si pridobili nazaj vse tisto, kar jim je v davnih časih ukradel in požrl velikan Nenasit. Ali razumete zdaj, lju-bi moji, zakaj Sokci (ponoči ustavljajo ure in zakaj ne puste otrokom gledati skozi okenske šipe? je vežeš ob ko ličje- Povej mi-s čim ti koristi, da ga tako skrbno neguješ? Toda hudomušni Belokraji-nec, ki je poznal šepavega vraga, je brž odgovoril: "Hej vrag, niti ni to drevesce niti nima vej! Tej rastlini pravimo v Beli Krajini — vinika. Mladike, ki jih ob količje vežem, bo ske in otroci pa tolčejo gramoz za posipanje cest. Malo delajo, malo prosjačijo in tako se po cigansko prebijajo^ skozi revno življenje. Včasih pa se le primeri, da ta ali oni cigan v sili in pomanjkanju pouzma kmetu kakšno reč. Takrat se pri Belokrajincih zmerom osveži pripovedka, ka- do jeseni rodile žlahtne jago- ko je Kristus ustvaril cigana. Vražja vinika V Belo Krajino je ifckoč pri-šantal vrag. Čudil se je lepotam, ki jih je roka Stvarnika natrosila v to deželico vinske trte. Pot ga je zanesla tudi mimo trtja, kjer je Belokrajinec vezal mladike vinik ob količje. Vprašal je: "Hej, Belokrajinec, povej mi, kako se imenuje tisto zeleno drevesce, ki mu ve- TUKAJ SO... IN Novi 1941 električni refrigeratorji sijajno novi... krasne oblike po ceni, primerni vsako denarnici Krasen ta po*led—venelje jih j» ogledovati—ti novi 1941 električni refrigeratorji pomenijo nov §tan-dard na celi ¿rti. Blesteča tuna-nJo»t v modernih oblikah, ki bo oprema vaii kuhinji—presenetljive novosti pri spravljanju in o-hranjavanju »Ml — ena prednost Vprafeju • r.a drugo, ki vas bodo presenetile UGODNIH PLAČILNIH NAČRTIH uradi »vojih lastnosti za varieva-lc■ ol.tf. to mmhmm nJ* • ¿asOTO delom. r N* odl—j«.. Pridtt. ocl.jt. .1 k a t «rafa Ulit« in preglejte te krasne nove 1941 električne refrigeratorje takoj. Pri vašem trgovcu z električnimi refrigeratorji de. Sok teh jagod se imenuje vino." "Vino?" se je začudil vrag z narejenim glasom. "Pa kdo te je naučil saditi viniko? Čemu ti bo vino?" Med smehom je pojasnil Belokrajinec smrdljivemu vragu: "Viniko je ustvaril Stvarnik, vino pa je pijača, ki služi Bogu in vragu. Če ga pije človek malo, kolikor duhovni pri daritvi — je Bogu všeč, če se ga nasr-ka le <čez mero, postane živina; takrat služi vragu." Vrag je zaklel, da se je kar pokadilo. UŠčenila ga je jeza, da ga je Stvarnik uhitel. On bi hotel viniko, ki bi služila samo njemu. Pa ker v svoji onemogli ihti ni mogel drugega, je viniko preklel: "Hej, vinika, da bi se te oprijel, kdor koli je le kdaj grešil!" To je izrekel in odšantal dalje po svetu. čudo prečudno: poleg vinike je obstal Belokrajinec, ker ni mogel ločiti rok od nje; grešil je, ker je v jezi zmerom klel... Na njegov krik in vik je pritekla k viniki njegova žena. Prijela je moža za roko, da bi ga potegnila od zaklete vinike. Toda komaj se je moža dotaknila, ni mogla več od njega proč; grešila je, ker se je »z dneva v dan z možem prepirala in hudobno jezikala. Njeno kričanje se je razlegalo v dolino. Pred cerkvijo je stal cerkovnik. Pohitel je v tr-tje, da bi rea&il moža in žensko od vražje vinike. Komaj pa se je dotaknil ženske, že je na njej obvisel; tudi on ni bil brez greha . . . Potlej je pritekel v trtje župan. Komaj se je dotaknil cerkovnika, je obstal na mestu in ni se mogel več odstraniti od vražje vinike; grešil je, ker je občinske sirote podil izpred praga svoje bajte in jim ni u-slišal drobnih prošenj... Za njim je pohitel k zakleti viniki vaški učitelj. Komaj je županu podal roko, da bi ga odtrgal od zaklete vinike, že je na mestu otrpnil; grešil je, ker je godrnjal čez glad in pomanjkanje, ki sta bila v njegovi bajti kar naprej v gosteh... Tako so se polagoma vsi va-ščani zbrali ob zakleti viniki. Drug za drugim so prihajali, drug za drugim so obstali ob zakleti viniki; nihče ni bil brez greha! Pod večer je mimo trtja prignal živino mlad pastirček, ki se je vračal s paše. Bil je sirota brez očeta in matere. Kadar je bil žalosten, je točil grenke solze. kadar je bil vesel, je piskal na svirel, da je odmevalo od lože. Služil je pri županu, da si je vsakdanji kruh in v letu ro-bačo in bregeée prislužil. Ko je gnal goved mimo trtja, je zaslišal kričanje vaščanov ob zakleti viniki. Pognal se je k njim, se dotaknil prvega, ki je obvisel ob vražji viniki — in že se je vsa srenja ljudi lahko odstranila od zaklete vinike. S pobešenimi glavami in sramežljivostjo v očeh so se tiho podali v vas, za njimi pa je stopal pastirček z živino in veselo pi-skal na svirel. Vražja vinika — samorodni-ca — pa še dandanes raste v nekaterih trtjih Bele Krajine. Kdor koli pije vino, ki ga ona rodi, tisti v pijanosti služi samemu vragu. Od kdoj so cigani na svetu? Kanižarica je vas v Beli Krajini. Tamkaj je naselbina belo-krajinskih ciganov. Možje — cigani m> izurjeni kovači, žen- Kristus in »veti Peter sta v Prihodnjo nedeljo bo slov-nost 35-letnice društva št. 39 SNPJ Chicago, III. — Društvo Narodni vitezi št. 39 SNPJ ni znano samo vsled svojega imena nego tudi vsled svojega delovanja. V 35 letih, od kar je pri SNPJ, in prej, ko je bilo še samostojno, je storilo veliko bodisi na društvenem polju, v bo- davnih, davnih časih kot uboga J»h delavske pravice, in v popotnika hodila po svetu. Prišla sta tudi v Belo Krajino, kjer je ustvarjajoča roka Kristusova natrosila toliko lepot, da je bolokrajinska kotlina še danes s svojimi vii\ogradi in belimi zidanicami lepa ko sama nevesta . .. Bilo je v poletju. Solnce je razlivalo toploto po belokrajin-skih vinogradih in pripekalo, da sta se bofja namestnika žejna in utrujena s težavo pomikala po trdi cesti. Sveti Peter je imel na glavi širok kriljak, ki ga je branil pred solnčno pripeko. Kar iznenada pa se je sveti Peter obrnil h Kristusu in del: "Gospod, toliko lepega si u-stvaril v Beli Krajini, da se bodo Belokrajinci prevzeli od dobrot, ki si jim jih podaril. Brez pokore ni kesanjal Ljudje bodo zabredli v grehote, če jim ne ustvariš nekaj, kar jih bo sproti opominjalo, da se bodo v revi in obupu obračali k tebi s prošnjami." "Ustvaril sem bolezen," je odvrnil Kristus, "ki bo od časa do časa obiskovala ljudi. .." 'To je še vse premalo!" je vzkipel sveti Peter. "Ustvari jim nadlogo!" Kristusu se je utrnila žalost v očeh, ko je zašepetal: "Peter, Peter, ali misliš, da je to potrebno? Pa povej, kakšna naj bo tista nadloga!" Tisti čas se je sveti Peter, ki je bosopetil ob Kristusu, udaril ob cestni kamen, ki je ležal sredi ceste v Vročem prahu. * Od bolečine je zastokal, iz palca na nogi se mu je pocedila kapljica krvi. Nejevoljen je postal še bolj ko prej, pokazal je na kamen in vzdihnil: "Vidiš ga. Gospod, tale nebodigatreba, ki me je ranil palec, je nadloga. Stori, da bo oživel.. "Pa kako naj bo ime živi nadlogi ?*• "Cigan!" je odsekal sveti Peter. Kristus se je še nekaj časa predomišljal, po kratkem molku pa je «pregovoril: "Ampak, če ustvarim cigana, bo kradel." "Naj krade!" se je togotil sveti Peter. "Takšna nadloga ciganska bo prevzetnim ljudem kar potrebna, da bodo v ponižnosti izgovarali tvoje ime." "Dobro, zgodi se po tvoji volji," se je vdal Kristus. Potlej je narahlo sunil z nogo v kamen na cesti in zamrmral: "Bodi cigan..." V hipu je nastal iz kamna —cigan. Umazan je bil od cestnega prahu. Nič ni pozdravil, nobene ni spregovoril, ko je pred seboj zagledal Kristusa in svetega Petra. Nekaj časa je začudeno pogledoval okrog sebe, ko pa je opazil na glavi svetega Petra širok klobuk, je iztegnil roko, potegnil svetniku kriljak z glave ter jo z ukradenim pokrivalom ubral v bližnji gozd. ---- Razoglav je sveti Peter žalostno pogledoval za uzmovi-čem. Kristus pa se je nasmehnil in zašepetal: "Peter, prvi si bil, ki si hotel, da ustvarim cigana, prvi si tudi, ki okušaš njegovo nadlogo!" Od takrat je sveti Peter ostal brez klobuka. In slikarji in kiparji so ga v vseh časih in ga še upodabljajo — razoglavega. podpiranju raznih naprednih ustanov, stavkarjev in drugih pomožnih akcij. Tako društvo lahko častno praznuje svoje jubileje. Zaradi tega smo se odločili, da našo 35-letnico čim slovesnejše proslavimo. Jubilejna prireditev društva št. 39 SNPJ se bo vršila v nedeljo 25. maja v jednotini dvorani na 2657 S. Lawndale Ave. Spored je v glavnem sledeči: Otvorjen bo s pozdravnim govorom društvenega predsednika Chas. Pogorelca. Pela bosta pevska zbora "Sava' in "France Prešeren sopranistka Ann Beniger in v svojem šaljivem tempu mladi Eddy Udovich, ki bo pel zbrane pesmi. Dalje bo nastopil mladinski krožek SN1PJ, John Fabjan bo povedal nekaj iz zgodovine društva, Vincent Cainkar pa nastopi v imenu Jednote. V drugem delu sporeda bo vprizorjena igra "Nevtralni Amor", ki jo je spisal Ivan Mo-lek. Bila je priobčena v ameriškem druž. koledarju 1. 1917. Prav v sedanjih časih je enako primerna, kakor je bila v prejšnji svetovni vojni. V nji nastopijo Vinko Ločniškar, John glasovi iz našega gibanja Zbral Charles Pogorelec Naši čikažani so bili v zadnjih par tednih sledeče aktivni: Frank Zaitz je dobil 4 naročnine, Joaeph Oblak 5, Frank Bizjak 2, upravnik 15, Angela Zaitz 2 in Anna Pogorelec 2. S prodajo Majskega glasa pa so bili aktivni: Kriatina Turpin, ki jih je prodala 18, France» Vre-ček 10, Joaeph Oblak 10, Luka Groser 13, Chas. Pogorelec 27 in Donald Lotrich 5. Mnogi drugi so bili aktivni s prodajo vstopnic za koncert "Save", ki se je vršil 11. maja z dobrim gmotnim in moralnim uspehom. Andrew Lekšan, San Francisco, je poslal novce za prodane koledarje, zraven pa priložil še 6 naročnin; iz bližnjega Oak-landa se je oglasil "Big" Tone sam, poslal je dolar, ki mu ga je izročil Max Arnšek, da podpre njegov predlog, zraven pa je naročil tudi 25 Majskih glasov. Vsak z enim dolarjem sta se oglasila tudi John Terčelj in Vincent Peternel iz Strabane, Pa. Kot izgleda, ima Tone pod-piratelje za svoj predlog po vseh krajih Amerike. Louis Barborich, Milwaukee, prispevala ona, drugega pa Frank Klemenčič. Večni popotnik Tone Jankovich je poslal 6 naročnin in 4 copake, ki so jih prispevali: Rudy Božeglav, Dominik Lušin, John Močnik in Frank Žagar. John Krebel je poslal eno naročnino in en co-pak v isti namen, ki ga je prispeval neimenovan. Jože Dum je poslal 4 naročnine, provizijo pa poklonil v tiskovni sklad. Ivan Jontez je poslal novce za oglase v Majskem glasu in $3 v tiskovni sklad, ki jih je prispeval Jože Kunčič, ki je naša stara pionirska grča v metropoli. Klub »t. 27 JSZ je prispeval v tiskovni sklad $50.00. Cleveland se je torej to pot zelo dobro odzval. Ker sem že pri metropoli, naj omenim še to-le: Tone Jankovich je zadnje čase lepo opisal mnogo onih, ki podpirajo naše publikacije z oglasi ali pa drugače. Prav je, da se da priznanje vsakemu, ki kaj stori v tem pogledu. Jih je pa še mnogo, ki stoje čuječno na strani svojega glasila Proletarca, ki so le redkokdaj omenjeni. Med eno najboljših prijateljic v tem pogledu moramo omeniti Rose Jur-man v Clevelandu. Poslala je j¿ poslal nadaljnih 11 naroč-1 podpore listu že marsikak de-nin, zraven pa naročil še 50 iz-! setak. Potem so še drugi, kot tisov Majskega Glasa. Dozdaj jih je naročil že 125 in pravi, da jih bo najbrž treba še. Te naše publikacije ni težko raz-pečati; glavno je, da se gre z njo med ljudi in vsak, ki ljubi Hujan, Chas. Pogorelec, Marya i dobro čtivo jo kuipi in priporo- Omahen, Joseph Oblak, Chas. Renar, Frank Udovich, in pa deček, ki prodaja časopise. Program je torej pester in bo v razvedrilo vsem, ki pridejo na naše slavje. Prične se ob 3. pop., ko pa bo skončan, se prične plesna zabava v obeh dvoranah. Vstopnice v pred prodaj i so po 35c, pri blagajni pa bodo po 50c. Nabavite si jih čimprej, ker s tem prihranite. Na razpolago so vam z vstopnicami člani in članice društva, in pa tajnik John Potokar, ali pa predsednik Chas. Pogorelec, pri katerima si jih lahko rezervirate. Član društva. Kaj bo z ljubljansko univerzo? Na svoje mi a napadi na Vatir kan, ko poHtično Vatikan pri bodoči oaodi Slovencev nima In no more ima-ti boaodo. Rev. Trunk je slab "fotograf". Socialisti so h kulturni vzgoji slovenskega ljudstva veliko pripomogli ne samo tam nego tudi tukaj. Trunk omenja samo predavanja Cankarja in dela vtis, da ga "prav rdeči" niso radi hodili poslušat. Obratno je res. Najbrže ni noben slovenski socialist tolikokrat predaval ali govoril na shodih, kakor Etbin Kristan. Ga je že kdo kdaj slišal, da bi ljudi učil zaničevati domovino? Mar niso jugoslovanski socialisti sprejeli v svoj program združenje jugoslovanskih narodov v skupno državo davno prej predno se je pričela svetovna vojna? V Zed. državah ni delovala v času svetovne vojne nobena skupina za ustanovitev svobodne, demokratične zveze jugoslovanskih narodov tako energično, kakor pod vodstvom Etbina Kristana slovenski socialisti. In ko je Jugoslavia nastala, dasi ne taka kakršno smo si mi želeli, je takratna vlada delo socia- pristopajte k . '« t , m-* . « ! S slovenski narodni podporni jednoti USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO naročite si dnevnik PROSVETA I 99 1 Naročnina sa Zdraiene države (isven Chtcaga) In Kanado $4.00 na lotos $3.00 «a pol lotst SI.50 sa ¿«trt lata* as Chicago |n Cicero $7.50 aa celo letot $3.75 sa pol letat sa Inosemstro $$.00. ^ Noslov zo list in tajništvo je: 5 20.17 ft*. Laundale Avenu« t. ( hirniio, Illinois listov v Sloveniji upoštevala in marsikdo izmpd njih je bil postavljen na odgovorno mestu. Za časa sklepanja versajske pogodbe je bilo v depolaciji, ki je delovala, da bi primorski Slovenci ne prišli pod Italijo, tudi več socialistov, med njimi J. Kopač. Torej jim je bilo za domovino! Tudi glede Vatikana je Trunkova trditev napačna. Četudi o bodoči jusodi Slovencev Vatikan nič ne odločuje, je vendarle res tu je vale<, do. ingtcnu menijo, da ako bi bilo ^dkov namero odloža kajt) V3 Rooseveltovem, bi bila ame-| |)adla med Um j^^vija rilka vojna mornarica m, ame- in 2a njo cwijtt AnrHja pa se i.Mro letaKvo že v akciji. To-] je zap|et|a v novo vojno v Ira. da opozicija proti temu je ta-| ku> Arabski *vet ^ nagiba pro. ko ,:ain.ia, in njegovo zago-|ti Veliki Britaniji in ji preti s tovilo, da >e ameriški armadi | HVeto vojno. no bo treba boriti v tujezem-ftvu, ljuckm ¿o tako pred očmi, da mi je silno težko storiti korak, ki bi pomenil popoln vat >.> v vojno. Bcdocnott nejasna On ve, da tudi ako gremo v vojno, to ni še jamstvo, da oi mogle Zed. države skupno z V Moskvi je prevzel vlaio Stalin direktno. Kakšne so njegove nakane, ne ve bržkone nir ti Molotov, a oči vidno je, da Angliji ne obetajo nič dobrega. Za predsednika ameriške republike v takih okolščinah ni enostavno odločiti se za to ali ono usodno pot. Vzlic temu ne bo dolgo, ko bomo vedeli, da-li razkrinkani, nego tudi oM>je- Hrvatski Glas priporoča ni. Prizadeta #ta bivši okrajni konodske bonde Pfosekutor Duncan C. Met rea in bivši šerif Thomas G\ Wilcox. Prejela sta $140,000 podkupnine za ščitenje hazardnih igralnic in bordelov. Obsojena sta bila na do pet let zapora in $2,000 glob?. Njun škandal se je v lokalnem časopisju reAeta-io. že dolgo, kazen nad njima pa je bila izrečena šele 14. I maj*. % ,, i Charles a. Lindbergh mora imeti za nacijsko propagando1 izredno vrednost. Njegova predavanja, v katerih trdi, da J® j Anglija obsojena porazu in razpadu, so naciji razširili tudi v latinski Ameriki. V ta namsn so tiskali v Mehiki dve sto tisgč j izvodov knjige o LindOerghu ter njegovih argumentih "proti. vojni". V Chicagu so minuli teden zastavkali raznašalci brzojavk (messenger boys), ker je dni-; Hrvatski Glas, ki izhaja v Kanadi, poroča, da je Srpski Narodni Savez kupiJ za $50,-000 obrambnih (Defense) bon-dov USA in za $25,000 kanadskih. List priporoča, da naj slede temu vzgledu — namreč da naj kupijo poleg ameriških tudi kanadske bonde, vse druge jugoslovanske podporne organizacije. Z ničemer ne koristite Prole-tarcu bolj kakor s pridobivanjem novih naročnikov. PHIltEPBE KLUBOV J* S. Màm V*i listi pišejo o njem in kjer | Anglijo osiiče toliko premaga-! stopimo v vojno popolnoma ta- *!>• Western Union začela na-, ■wwro je dosti pranja, je navadno tu- ti, da bi mu lahko narekovale ko j, ali pa se bomo polagoma jemati dekleta, da izpodrinejo rr||fj mir in dale osvobojenemu pomikali vanjo. fante iz služb. Interesi ljuli ie i 25. maja. MAJ BARTON, O. — Zborovanje v*ho-kijike konferenčne organizacije matice in JSZ v nedeljo nakan s sabo, kar pa najbrž ne bo res. Hess je zakrknjen pn-|8lati staš Hitlerjevih idej, ki predstavljajo na- splošno in v po-j drobnostih največjo zlobo, kar ze vzplamti. Neprestano čutenje krivice, čeravno samo v p« d zavesti, neti in podžiga globoko ukorenjeno sovražnost in nezaupnost ter dela živo mejo med razredi. To pa ima naposled družabne upore in revolucije za posledico. Tretji na miga vajo, da se je Rudolf spri z Adolfom zato, ker se ta neki vse preveč brati s Stalinom ter utira pot komunizmu na Nemškem in drugod po Evropi. Ta bo prejkone tudi bosa. Prej bi lahko bilo res to, da skuša Hitler omamiti Stalina. ker se mu Se vedno cedijo Stavka je končna mera delavskih unij. Delavci stopijo pred lastnike in upravitelje s svoji-pri katerem nima delavec no- mi zahtevami kot nasprotniki, bene besede, mori duha m ubi-f oboji so pripravljeni za borbo ja podjetnost. Nevolja tli pod |lki voji,ke pred spopadom. Miri jih je *e doživel ta svet. površjem cakaje le še kakega: ni nikoli rortn*en. Oboroženo govega povoda za pritožbo, pa | premirje je edina nada na obeh straneh. Studenci pridobivanja so zastrupljeni pri tem izvirku. — Po kapitalističnih deželah, ki pravijo, da so demokracije, sta svoboda za združevanje in pravica do stavkanja glavni in bistveni točki v programih de-)8|ine ^ 8na bogati zemlji v Razdvojenost v namenih in lavskega gibanja. Niti sluha ni! Ukrajini, ciljih med ljudskimi činitelji v po kaki demokraciji v naših to-kap italistrčni tovarni je glavni varnah. Ravnatelji se brigajo vzrok trenju in sporom. Ta raz- le za učinkovitost in število iz-lika v ciljih je vedno čutna in delkov, med tem ko se delav-ppazjia, zdaj bolj, zdaj manj. jstvo v njih meni le za mezdo Da, tako je že udomačena, da in razmere, v katerih je ona za-ima za navadno in neizbe- služena. Kakor pišejo eni, ga je sam ! svetu temelj za zgraditev traj Bog poslal na Škotsko, da reši | ne, trdne demokracije. I > A mM,-• Anglijo in druge dežele iz gro- Večina vojaških veščakov tr-1 ■ 'r6S0J3lljC uOgOuKOV zne zagate, v katero jih je po- d i, da se Nemčije ne bi moglo Jnm4 sn „ #lffttM magal spraviti on sam. 'odločilno poraziti brez invazij- UUmd IW H0 •«lil No, ljudje so še dandanes j ske armade, ki bi udrla na kan-; (Nadaljevanje s 1. struni.) tako naivni, da radi verujejo tinent. Angleška sama je v ta v božje poslance. Hess bo mor- namen prešibka. Vrh tega je k«*ovali, da ie ta prepoved ne-da Se za svetnika postavljen, sedaj vsled bojnih letal velike I »miselna, ker bodo lahko kan-En svetnik več ali manj. . ekapedicijske armade veliko d,d,ra,i neodvisni, ali pa na .Drugi hočejo vedeti, da je težje izkrcati kakor v prejšnji!,lstl kuke dru«e franke. Na- vojni. A recimo, da se bi Angliji in ; myr ne pu«• Por«»'* «* *li: ie SSSm a — 'na 1 UtM- nost. rvva in« I" eda*»- A t COOK M V CQMftfAMT MOT WAff« . XtfHT WWWOftaflOn THb PEOHLtS GAS LIGHT Petintridesetletnicû društva $f. 49 SNPi G*rard, O. — Društvo Ljubljana št. 49 SNPJ priredi svoj letni piknik na Spominski dan v petek 30. maja v Avon parku. (Mimo vodi cesta št. 422). Poudariti pa moram, da to ne bo le navaden piknik, nego bo ta prireditev posvečena praznovanju 35-letnice tega društva. Koliko je že storilo za delavske ustanove, za agitacijo v prid svoje jednote, in pomagalo neštetokrat tudi s "copaki", vedo vsi aktivni člani. Na tem slavju bo nastopil tudi mladinski krožek SNPJ. Glavni govornik bo John Ter-čelj iz Strabana, član porotnega od'bora. Vse tu in v sosednih naselbinah vabimo, da pridejo na nak> prireditev, seveda tudi Cleve-landéane. Proctora bo dovolj za vse. Dvorana je velika in v slučaju dežja, se bo vse slavja višilo pod streho. Igral bo L. Simončičev orkester iz Clevelanda. Glede po-' strežbo jamčimo, da bo prvo-i vrstna. Torej na «videnje 30. maja v Avon parku! John Bogatay. Pomoč Angliji Zed. države so dale Angliji lani fn letos nad 50 ruiilcev, 20 torpednih čolnov, nad tis^č bojnih aeroplanov in mnogo drugega materijala. klic klubom j. s. z. na delo za proletarca Klubom JSZ je bil poslan minuli teden sledeči apel: Cenjeni sodrugi in sodružice: Ne lani in ne še letos nismo podvzeli za Proletarca nikakršne organizirane kampanje. Vzroki so znani, zato vam jih tu ne bomo opisovali. Kako pokrivamo primanjkljaj pri listu, je bilo pojasnjeno v Proletarcu z dne 7. maja. Lani smo se obrnili za kritje izgub no klube, da naj pomagajo kakor kateri more, bodisi s prireditvijo v korist tiskovnega sklada, ali pa z individualno akcijo. Nekaj je pomagal tudi lanski zbor JSZ. Skupaj smo lani zbrali v podporo listu $1,199.00. Letos do pričetka maja samo $157.00. Apeliramo vsled tega ha vaš klub, da naj aranžira eno prireditev tudi v tem letu v korist Proletarca, ali pa naj podvzame zbiranje prispevkov v ta namen, ali oboje. Si!no važno je tudi, da listu pridobivamo novih naročnikov, kajti ti bi pomenili stalne vire dohodkov za list, poleg tega se bi tudi njegov vpliv razširil in to bi po drugi strani pomenilo tudi ojočanje naše JSZ. Klub št. 1 v Chicogu ima dve priredbi na leto v Dodporo listu, vrh tega zbiramo tudi prostovoljne prispevke, a potrebno je, da se to delo pospeši v vseli naselbinah Vsak vesten čitotelj Proletarca mora priznati, da je list vreden opore, ki mu io daste. Svet je v vojni in v zmedi,Proletarec pa je glasnik bodočnosti. Vsakdo se lahko zanese nanj in na informacije ter proglase, ki so v njemu. Upamo, da mu boste tudi letos stali ob stroni, kakor prejšnjo leto, ter podvzeli kakršnokoli akcijo v prid Proletarca na način, ki je v ta namen v vaši noselbini najboljše izvedljiv. Sodruino pozdravljeni! CHARLES POGORELEC, tajnik JSZ in upravnega odbora Proletarca. dež, da so bili grafterji ne le j |javo je vse ^ novem urejeno. V»c minule nedelje v tem letu, dasi ni bilo piknikov, ie prišlo na ta prostor vseeno stotine izletnikov. Oskrbništvo prostora ima sedaj družina Andy Gorjanca, ki deluje, da se ljudje počutijo tu Čimbolj po domače in da so dobro postrežem. Pred njo pa je to delo vestno vršil John Kos. Bilo bi prijetno, ako se bi kake nedelje oglasil tu Big Tony s svojo koncertino. Bi par komadov zaigral in potolažil tudi sodružico, ki se je pritožila, da v oglašanju njegovega predloga imenujera le moške ter s tem zapostavljava ženske. Toni bi pil ob enem našo "železno" in še lepše igral kakor ob kali-fornijskermi vinu, ako ga mu je Je kaj ostalo v kleti. * Se nekaj imam na naslov našega prijatelja v Oaklandu, Calif. Naj mu torej raztolma-Čim, da imamo na izletnih prostorih SNPJ v Clevelandu potok, po »katerem teče voda vse dni v letu. Kjer je voda, se najde tudi polže. Še noben krat nisem videl nobenega tu, a zadnjič pa ga ugledam: Polž. Giblje se ob potoku počasi, kakor je navada polžev. Pa sem si mislil. Morda pa je pobognil pred Italijani in Nemci iz Višnje gore, od kjer je Toni doma! Polž ne govori, potnega lista tudi ni imel, pa sem si torej lahko le ¡ tako mislil. Kar je polžev, ki niso pobegnili, jih bodo tam pojedli, to je gotovo. A temu ob naSem potoku ni storil nihče nič žalega. Pač ameriška demokracija tudi za polže. Listen to PUINOECH'S YUGOSLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST Miuj Saturday, 1:50 to 2:30 p.M. STATION WHIP 1480 kilocycles (Tint Station on Your Dial) • Featuring a program of • tYufoiUv Folk Music » ¡IIMMMMIMItMfMlttH PRISTOPAJTE K SLOVENSKI PODPORNI NARODNI JEDNOTI 2 ! NAROČITE SI DNEVNIK ; | "PROSVET/V j Stane «a celo l«to $6.00, leta $9.00 Ustanavljajte nova drufttva. < Deset članov (ie) j« treba aa novo drufttvo. Naslov za liat in ta tajništvo je: 2657 s. Lawndale aff CHICAGO, ILL. iMIIIMMMM»MMMMM O svetovni situaciji ne bom pisal. Je grozno zmeStrana. Zdi se, da se je ves svet okre-nil proti demokraciji in civilizaciji. Najbrže so ljudstva obupana nad tem kar je bilo do- \ slej v veljavi, pa si mislijo, da jim bo v nacijski sužnosti boljše. Varajo se. Anton Jankovich. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 2 rOC—-4:00; 7:00—8r30 Daily At 3724 W. 26th Street T«|. Crawford 2212 a i lftm w, censsk rd 4:30—6:0Q p. m. Daily Tel. Caaal 1100 Wednesday and Sunday by appointment« only Residence T«l.t Crawf«rd 8440 If «• answer — Call A«»tln 8700 Ako v vaši naselbini ni soc. kluba, pristopite v JSZ kot posameznik. članarina je $1 na lato. poslušajte vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra dio uro v Chicagu od 9 do 10. ure dopoldne, postajo WGES, 1360 kilocycleb. Vodi jo George Marchan A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1758. Pnblishod Wsokly at 2301 So. Lawndalo A vs. CHICAGO, ILL., May 21, 1941. VOL. XXXVI. What About Prices? Wage increases have been announced by a number of large corporations during the past few weeks. All good and well, for that is as it should be. Isn't the boom in business doubling and in many cases tripling profits for these same corporations? More dollars are finding their way into the pay envelope of the workers, but on the other hand prises are rising, and it is generally expected that they will go even higher. The value of a dollar is not always the same. When prices rise the value of the dollar drops. Increasing prices amounts to the same thing as a pay cut in the shop. The Kenosha Labor estimates that "if the cost of living goes up 10 per cent, workers earning 80 cents an hour will find their wages are then worth no more than 72 cents an hour before the price rise. 44In times like these, therefore, workers have to fight a twofold battle. They must secure wage increases that will compensate, insofar as possible, for the higher cost of living, and they must, secondly, do what they can to prevent further price rises. Sustaining Fund Campaign Underway One« again w® approach that season of tko year whan oar publication must rely almost entirely upon contributions from its readers and friends to tide it over the summer slump. A Sustaining Fund campaign bas therefore boon launched. It was sounded off tbis week with hundreds of letters to all key-men, readers and friends. At least $1.000 must be raised to meet obligations with our printers, now up in the four figures. Many of our friends have already responded to the call "Big Tony" Tomsic, of Oakland, Cal.f., made a suggestion some time ago tkat each reader contributes $1 to the Sustaining Fund, which would wipe out Proletarec's debt immediately. Response, as published reports in Proletarec show, has been steady and encouraging. But we need tkis larger campaign to really do tke job. And we're banking on every one of our readers to help put it across. THE MARCH OF LABOR si 1mi it 10 s. wn«n ASI1S1I0« km a tav wits it sam, j.t tsstsio*. SSniStNl Of I HI MAItOMAi AUOO sties o* MSMUMCIWSISS ANO t M MM, ••»SO» w.» »It 11 COS» , APFLAUS to int i oust h commakdmimi: ♦ si» 04vj shah ihoii LâAOA Am oo mi thy *oah..........« 'Inflation is another way of saying that prices have risen, or that the value of the dollar has shrunk. Inflation occurs when the volume of dollars in circulation increases faster than the output of goods which the dollars will buy. An arms economy boom, such as we are now beginning to experience can easily EdtlCOtOrS Strike DOCK lead to inflation. For example, many workers who have been At Reactionaries unemployed for a long time are now finding work. Others are PHILADELPHIA—Three courage-working longer hours. Quite a few of these will buy either a ous educators recently struck back at new or a used car. Their need for a car has increased, and so powfr,ul1 *nd reactionary Big Busi- l ,1 • «.l^iSs- * u neas groups which have been trying has their ability to buy it. to drive |lb