Ameriška bratska zveza se bo | °doče imenovala naša Jed-^ i a’ ^ 0 *-em obširnejše na m LUeem mestu današnje izdaje I Ibai^ glavni tajnik Anton ‘‘Snik. Novo ime se bo začelo I 1-januarja 1941. ■ez« * rje- j genska veselica društva št. egi ^ v Clevelandu, Ohio, se jeO° v soboto 16. novembra. rjUi '°^or veselice: Slovenski dom Holmes Ave. # Enajst letnico u s tanovitve na- KjPr°slavil° društv° št. 186 J S to- tes' ^'^evelandu, Ohio, s plesno H- 236 *C°’ katero priredi v soboto Hi, si’ri0Vembra. Prostor veselice: , veiwVenski delavski dom na Wa- [a nik društva št. 33 ■E v Centru, Pa. Z njim sta Mjj », Paul Kokal in njegov ence Kokal iz Universala, rfcj’ r°jica se je mudila v Cl3- r®d t-(^U ^ar na P°setti s°-4 nik°v in prijateljev, j t j /m . * f Hp°tlttit8A:a razstava slik po-mt ^ga slikarja H- G. Peruška, Sjvrši v S' N- Domu v Cleve' u> Ohio, bo trajala še do negi e 17. novembra. {■L ustanovitve bo ^j|0^avila bratska Slovenska ^K,r°delna zveza v Clevelandu, °’ s slavnostnim banketom, iffu. v nedeljo 24. no- jHw ra ob pol osmih zvečer v 4 L ‘ ^ornu na St. Clair Ave. Se-1 ^venske dobrodelne zveze 0 { Clevelandu in njen delokrog I# 0tftejen na državo Ohio. * predsednik Hrvatske ske zajednice s sedežem v ■fiburghu’ Pa” Mr' John D‘ V*c^’ £*avne odbornike 1 bivajoče v Pittsburghu, IfcSt0Viti’ da se ni namenoma °^ilo, ker niso bili povabljeni Proslavo njegovega 50. rojst-dne in obenem 25-letnice Ivovega odborništva pri HBZ. ito°r’ ^ Je ’me^ v r0^a^ Prire‘ &h,V 0ttlenjene proslave, je po-j,'* k isti le zastopnike tistih l” skih organizacij, katerih Vl)i uradi se nahajajo v Pitts-lfifehu ali v bližini, člani dotič->.^a odbora niso bili meščani l0 sburgha ter jim ni bilo zna-* da v Pittsburghu bivajo potezni odborniki raznih slo-i| s**ih podpornih organizacij. . e.^nJe se je torej prezrlo po-j ^onia nenamenoma in Mr. tkovich iskreno obžaluje, da , to zgodilo. Taka je v glav-^ vsebina pisma Mr. Butko-j. a, ki je bilo dostavljeno e^ništvu Nove Dobe. (Dalje na 4. strani) Naslov — Add"^# NOVA DOBA 6233 St. Clair Avenne Cleveland, Ohio (Tel. HEnderson 3889) NOVA DOBA (NEW ERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION; Naia J. S. K. Jednota Je samo bratska podporna organizacija brez vsakih dr«-tlh prlmrsl, ln kot taka upera. Ohranimo jo takol —Jjjgjfd m Second Član Matter April 16th. 1836, at The Post Office at Cleveland, Ohio Under the Act of March 3rd, 1870. — Accepted Tor Mailing rt Spadal Rat« of Postage, Provided for la —ctlon 1101, Act of Ortobtr ffl, 1111, A«tk«H«d March Utt, UM ^ N0^45. — št. 45. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, NOVEMBER 13 — SREDA, 13. NOVEMBRA, 1940 VOL. XVI. — LETNIK XVI. društvene in druge SLOVENSKE VESTI RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA j Jz glavnega urada J. S. K. Jednote ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV TRETJI TERMIN ;l V ustavi Zedinjenih držav nij| nikjer določeno, da ne bi smel biti noben predsednik republike izvoljen za več kot dva termina, toda vse do 5. novembra letos je veljala ta tradicija. Tega, dne pa je ljudstvo Zedinjenih držav potisnilo na stran to več j 1 kot poldrugo stoletje staro tra- | dicijo, ko je izvolilo Franklina 11 D. Roosevelta za tretji termin, i | Za podpredsednika je na istem ; | tiketu z Rooseveltom kandidiral; | Henry A. Wallace, in je bil se- | veda tudi izvoljen. Tretji Roo-|| seveltov termin se bo pričel 20.1 i januarja 1941. A a 16. redni konvenciji JSKJ, ki se je vršila meseca septembra 1940 v Wauke-ganu, lil., je delegacija s 125 glasovi sprejela predlog, da se sedanje ime organizacije izpremeni na ime, ki bo bolj primerno za sedanje čase in razmere. Proti predlogu je bilo oddanih le 38 glasov, torej je bil predlog sprejet z veliko večino. V zvezi s tem je bil sprejet nadaljni predlog, ki je pooblastil glavni odbor, da izbere in sprejme primerno novo ime, proti kateremu ne bodo imeli ugovorov državni zavarovalninski departnienti. Po mnogih posvetovanjih je sedčnji glavni odbor potom pismenega glasovanja soglasno sklenil in odločil, da bodi ime naše organizacije pričenši s 1. januarjem 1941: AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA, v angleščini: AMERICAN FRATERNAL UNION. Novo ime organizacije bo v slovenski okrajšavi ARZ, v angleški okrajšavi pa AFU. Uradno obvestilo o spremenitvi imena je bilo dne ti. novembra 1940 oddano minnesotskemu zavarovalninskemu departmentu ter je bilo od istega odobreno. Kakor zgoraj omenjeno, obdrži J. S. K. Jednota do konca leta 1940 svoje sedanje ime, s 1. januarjem leta 1941 pa se prične rabiti zanjo novo ime: “Amerišku bratska zveza.” Sedanjih tiskovin z označbo JSKJ naj društva ne zavržejo, ker se bodo tudi po novem letu lahko rabile, dokler zaloge ne poidejo. Navedeno naj služi članstvu JSKJ v predhodno naznanilo o spremenitvi imena organizacije, za katero spremenitev se je izrekla Iti. redna konvencija in katero je po njenem pooblastilu in naročilu izvedel sedanji glavni odbor J. S. K. Jednote. Z bratskim pozdravom, Anton Zbašnik, glavni tajnik. ZGODNJI SNEG Konci septembra je gorenjske vršace že pobelil prvi sneg, ki se je obdržal do 700 metrov ■ v nižino. Tudi po zasavskih hri-! bih je snežilo, toda sneg je ostal le na Kumu in na Sveti planini. 'Jesenski pridelki so bili na I splošno v lepem vremenu pospravljeni. V teh časih, ko dra-jginja na vseh koncih dežele dvi-| ga svojo glavo, je važno, da kmetje pospravijo svojo letino nepokvarjeno po mrazu, da ne bodo gladovali ljudje in živina. SPOMINSKA ZNAMKA V proslavo 500-letnice Gut-tenberga, izumitelja tiska, je jugoslovanska poštna uprava izdala jubilejne znamke po pet in pol dinarja, in sicer v omejenem številu 100,000 komadov. Znamka prikazuje mestece Obod v črni gori, kjer je bila prva tiskarna Jugoslavije in najbrž tudi prva na Balkanu. Ta tiskarna je nastala v razdobju med letoma 1483 in 1490, torej i še pred odkritjem Amerike. Med I zbiralci znamk vlada za to spominsko znamko veliko zanima-: nje. DRAGINJA NARAŠČA Iz Celja se pritožujejo, da se cene živi jenskih potrebščin neprestano zvišujejo. Sladkor že ne 1495 dinarjev za sto kilogramov, jedilno olje je po 26 dinarjev liter, kilogram podplatov stane 135 dinarjev. Raznih potrebščin pa niti dobiti ni. ,. TRANSPORTI NEMCEV Iz Maribora poročajo, da tam skozi vsak dan vozijo transportni vl^ki Nemce, ki se selijo iz Besarabije v Nemčijo. Vsak dan se jih pelje najmanj tri vlake. V Mariboru se ustavijo le toliko, da so opravljene obmejne formalnosti. Približno toliko transportov prevaža besarabske Nemce v raj h tudi preko Jesenic. PRODUKCIJA RUDNIKOV Produkcija j u goslov^nskih rudnikov se je letošnje leto v primeri z lanskim znatno dvignila. Premogovniki producirajo mesečno,nad 600,000 ton premoga ; bakra se pridobi mesečno okrog 87,000 ton; svinčeno-cin-kove rude nad 65,000 ton. Zvišala se je tudi produkcija kro-move .manganove in antimonove rude in pirita. ŠOLA ZA VAJENCE Banska uprava je letos dovolila otvoritev 'strokovnega tečaja za vajence v Stični, šolski okoliš obsega poleg občine Stične še kraje Višnja gora, št. Vid, Sv. Rok, Petrušnja vas, Sv. Pa- ■ vel in Gromlje. MAJHEN PLEN V nedavni noči je dobro organizirana vlomilska družba vlomila v pisarno Mejačeve veletrgovine z vinom na Komendi pri Kamniku. Iz miznice v trgovini so vlomilci pobrali 175 dinarjev v drobižu, nakar so se lotili težke železne blagajne, v kateri je bilo 75,000 dinarjev. Delo jim je šlo dobro izpod rok in so uzmoviči že skoro privrtali do denarja, ko je mimo trgovine privozil avtomobil avtobusnega podjetja Peregrin iz Kamnika. Ko je šofer opazil odprto okno v trgovini, je uganil, da je nekaj narobe, pa je poklical domače. Vlomild so to opazili in pobegnili v noč. VOLILNE ŠTEVILKE Volitev dne 5. novembra se je j | udeležilo okrog 50 milijonov ameriških državljanov. Od teh jih je okrog 28 milijonov glasovalo za sedanjega predsednika Roosevelta, okrog 22 milijonov pa za republikanskega predsedniškega kandidata Willkieja. V I 38 državah je Roosevelt dobil ^iioiiiiiiiiimaiiiiiiiiiiimuiiiuiniic]iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiaiuminiimiiiiiiiniM^i)iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiii nniiiiniiiintinimm»t>iMiiniininiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiciiiiiiini>iitiiiiiiiiB večino, v ostalih 10 državah pa ' Willkie. Kandidat, ki dobi večino glasov v kaki državi, dobi s tem vse elektoralne glasove do-tične države. ZVEZNI KONGRES Pri volitvah 5. novembra so bili na novo ali ponovno izvoljeni vsi člani poslanske zbornice zveznega kongresa in ena tretjina članov senata. Demokrati so izgubili par sedežev v senatu, vendar so še ostali v veliki večini. V poslanski zbornici pa so demokrati svojo dosedanjo večino še zvišali za nekako 10 kongresnikov. Natančno število raznim strankam pripadajočih članov kongresa še ni znano, ker je ponekod potrebno ponovno štetje glasov. Doba dosedanjega kongresa poteče 31. decembra 1940 in novi kongres se bo zbral k prvemu zasedanju 3. januarju 1941. MALO REGULARNOSTI Pri zadnjih volitvah so volilci raznih državah pokazali, da se ne dajo popolnoma navezati na eno ali drugo stranko, ampak da si poljubno izbirajo kandidate brez ozira na strankarsko pripadnost. Tako je na primer v državi Ohio zmagal demokratski predsedniški kandidat Roosevelt, toda država je obdržala republikanskega governerja in izvolila republikanca za senatorja. V državi Michigan, je z malo večino zmagal republikanec Willkie, toda za governerja je bil izvoljen demokrat. V Wis-consinu je bil za senatorja ponovno izvoljen progresivec La Follette, za governerja pa republikanec. Kraljevina Grčija Zadnje dni preteklega okto-j bra se je pozornost sveta nenadoma obrnila na Grško, ki tvori južni del balkanskega polotoka j ter sega v strategično važno Sredozemsko morje. Dasi je ves Balkan že več mesecev v pravem vulkanskem razpoloženju, se je prava vojna najprej razplamtela na Grškem z napadom italijanskih čet na grške obrambne pozicije ob albanski meji. Kako J se bo ta najnovejša vojna raz-jvijala in širila, je za enkrat še ! nemogoče prerokovati. Grčija bi se bila nedvomno podala italijanskemu ultimatu ter dovolila, da italijanska vojska zasede gotove strategično važne grške kraje, če ne bi bila imela zagotovila od Anglije, da ji bo slednja pomagala. Za Anglijo je namreč Grčija s svojimi številnimi otoki in celinskimi j pristanišči velike obrambne važ-i nosti. Tako se je mala Grška po-| stavila po robu Italiji, ki je po prebivalstvu vsaj šestkrat močnejša od nje. Površina Grčije z otoki vred meri nekaj nad 50,000 kvadratnih milj. Dežela je po večini ; poljedelska, toda je komaj pe-! tina iste pripravna za obdelova-i nje. Prideluje precejšnje količi-;ne sadja in tobaka, toda le primeroma malo žita. živinoreja je skromna; največ je v deželi ovac in koz. Izmed rudnin pridejo v poštev železo, pirit, cink, svinec in sol. Dežela torej ni bo-Igata in more preživljati le nekaj nad 7 milijonov prebivalcev. 1 Grška dandanes ni niti senca tistega, kar je bila v preteklosti. Njena avtentična zgodovina sega do leta 776 pred Kristom. Največjo moč in sl^avo je do-j segla nekdanja Grška kakih 500 i let pred začetkom našega časo-! števa. Starogrška znanost in ! umetnost je še danes občudova-I na. Leta 46 pred našim časo-| števom je Grčija postala del ; rimskega imperija, leta 395 po našem štetju pa del bizantinskega cesarstva. Leta 1456 so Grško podjarmili Turki in si je spet izvojevala neodvisnost šele med leti 1821 in 1829. j Tekom zadnje svetovne vojne . je bila Grška dolgo časa nevtralna, končno pa se je posta-, Ivila na stran zaveznikov. Po za-(Dalje na 4. strani) Komet prihaja Na zvezdami v Harvardu je Leland E. Cunningham odkril nov velik komet, ki se približuje zemlji. Ujel ga je na fotografsko ploščo. ;Kpmeta za enkrat še ni videti sprtostim očesom, toda po izjavi zvezdogledov bo postal viden enkrat v novembru, če so računi zvezdogledov pravilni, bo ob koncu leta komet lepa nebesna prikazen z velikim, blestečim repom. Kometi ali zvezde repatice so nekaki potepuhi vsemirja. Nekateri se pojavljajo v določenih presledkih, drugi se pojavijo nepričakovano in spet izginejo za vedno, ali pa za razdobja, ki jih ne pokriva zgodovina. Vsi kometi se odlikujejo z večjimi ali manjšimi repi. Znanstveniki menijo, da tvorijo jedro ali glavo kometa kolikor toliko solidne tvarine, rep pa je vlečka redkih plinov, ki se vleče za glavo. Manjših kometov, katere je mogoče videti le s teleskopi, je precejšno število; kometi, ki jih je možno videti s prostim očesom, pa so primeroma redki. Od leta 1000 pred naših časo-števom, do leta 1609, ko so zvez-doznanci začeli rabiti prve teleskope, je v raznih zapiskih zabeleženih okrog 400 kometov. Vsi ti kometi so morali biti precej vidni, da 30 jih ljudje opazili in zabeležili. Kakih 40 kometov imajo zvezdoznanci zabeleženih kot periodične, to je take, ki se povračajo v primerno bližino zemlje v določenih | presledkih. To bi kazalo, da ima-• jo v vsemirju nekako določeno krožno pot. Nekateri med njimi pa izostanejo in znanstvenici sodijo, da jih je kaka vse-mirska nezgoda likvidirala. Najbriljantnejši komet 19, i stoletja je bil Donatov komet, ki j je bil viden leta 1858 in je nje-Igov svetli rep segal skoro prekc polovice neba. Krožna pot tegf kometa baje traja dva tisoč let torej ga mi ne bomo videli. Halleyev komet se pojavljt točno na vsakih 75 let. Zadnji« I smo ga videli leta 1910, in v kra jih s čistim podnebjem je pred istavljal čudovito krasno nebes i no prikazen. Prihodnji obisl Halleyevega kometa ima biti le ta 1985, in mlajša generacija gj | bo lahko še videla. Prej omenjeni veliki komel (Dalje na 8. strani) Elektrika na farmah I Staromodne petrolejke, ki so t bile v rabi v devetih izmed vsa^i kih desetih farm v Združenih državah še pred enim desetletjem, hitro prehajajo v pozabljeno preteklost vsled uvedenja elektrike s strani federalne vlade, kakor čitamo v poročilu poljedelskega departmenta Združenih držav. Danes, niti ne polnih pet let po uveljavljenju zakona o farmski elektrifikaciji, ima po ena farma izmed vsakih štirih električno razsvetljavo in do konca 1. 1940 bo skoraj 6,000,000 poljedelcev imelo elektriko v svojih hišah. Za tak napredek v rabi elektrike na farmah od 10 na 25 od-sto v manj kot petih letih je bilo organiziranih več kot 700 lokalnih sistemov, več kot 250,000 milj električnih prog je bilo zgrajenih in trebalo je premagati razne ovire s strani privatnih električnih družb. Napeljava elektrika ni le odpravila petrolejk, marveč tudi stare baterijske radije. Farmarji kupujejo ne le nove radio-aparate, marveč tudi take moderne priprave, kot električna 1 likala, električne pralne stroje, '■ električne refrigei-atorje in elek- 1 trične molzne stroje. Neštete' milje, ki jih je farmerica mora- S' la prehoditi od vodne pumpe do ,: kuhinje in nazaj, so stvar pre- ; teklosti. Pumpe z električnem M pogonom se brzo ifistalirajo v 1 farmskih kuhinjah. Pred desetimi leti se je ame-! riški farmer upravičeno smejal, l: ko se je kdo bahal o velikem teh-' ničnem napredku v Ameriki. V j najbogateljši poljedelski zem-1 lji na svetu, v deželi bogati na prirodnih sredstvih in prenapolnjeni z vodno silo, je le 10 odstoi poljedelskih okrajev bilo elek- j trificiranih. V provinci Ontario | v Canadi je to bilo 20 odsto. V Evropi je bilo mnogo držav, ki so prednjačile Zedinjenim dr-žavem, na pr. švedska, Danska, Nemčija, Francija in Holandska. Pred desetimi leti, kakor raz-! laga poljedelski department, se j ni skoraj nič storilo za poveča- j nje električne napeljave na farmah. Vse je bilo v rokah privatnih elektrarn. V štirih letih pred j 1936 se je farmska elektrifika-(Dalje na 4. strani) STABILIZACIJA Pretekle predsedniške in splošne volitve v Zedinjenih državah seveda niso zadovoljile vseh vo-lilcev, ker to je enostavno nemogoče. Toda izid volitev je bil tak, kakršnega je določila večina. Američani kot dobri športi vzamejo tudi poraz brez godrnjanja in javkanja, časopisje že poudarja, da izid volitev že kaže dobre posledice v gospodarskem življenju dežele. S tem, da ostane sedanja administracija še nadalje na krmilu, je odpadla negotovost, ki bi bila sicer visela nad deželo vsaj par mesecev ter zadrževala razvoj industrije in trgovine. (Dalje na 4. strani) VSAK POBOJE Znani ameriški časnikar William Allen White priporoča, da zdaj, ko je volilna borba končana, naj bi se po vsej deželi zakurili kresovi in na njih naj bi se sežgali vsi kampanjski govori, vsi strankarski znaki in gumbi in vse slike kandidatov. Ogenj j uniči vso nesnago, in bogovi j vedo, da jo je bilo tekom predvolilne kampanje dovolj. Če bi smel, bi jaz k temu predlogu j stavil dodatni predlog, da se te grmade zakurijo na predvečer Zahvalnega dne in da se v žerjavici istih spečejo purani za praznik zahvale, miru in sprave. * Ako je res, da je stranka, ki je bila pri zadnjih predsedniških volitvah poražena, izdala 75 milijonov dolarjev za kampanjo, je to najboljši dokaz, da je v deželi dosti denarja in prosperite-te, vsaj za nekatere sloje. Petinsedemdeset milijonov dolarjev tudi v Ameriki ni pes. * Američani so v splošnem dobri finančniki, toda v volilnih borbah tega ne kažejo. Kako bi sicer mogli žrtvovati 75 milijonov dolarjev v borbi za predsedniški urad, ki je plačan samo 75 tisoč dolarjev letno! v Italijanski muzikanti ne smejo niti na radio niti na javnih prireditvah več igrati ameriških lanskihs? ški, madžarski in japonski komadi. Izmed nemških melodij je baje najbolj priljubljena tista: ‘'O, du mein lieber Augustin ..” v Neki znanstvenik sodi, da na planetu Veneri, ki zelo sliči naši Zemlji, bivajo tudi človeku podobna bitja, toda njihova civilizacija je zaradi mladosti planeta najmanj bilijon let za našo. Tam torej letalci še ne mečejo bomb na šole in bolnišnice. * Peter Vince, po poklicu inženir, doma iz Subotice v Jugoslaviji, je bil tekom zadnje svetovne vojne ujet na gališki fronti in kot vojni ujetnik poslan v Sibirijo. Od tam je ušel na Kitajsko, kjer se je kmalu tako dobro izkazal pri gradnji mostov in cest, da je postal kitajski mandarin. To kaže, da je resnična tista pesem, ki pravi, da “Slovan povsod brate 'ma." Celo med kitajskimi mandarini! V V državi Texas je county Borden, ki meri 895 kvadratnih milj površine, pa nima niti enega advokata niti svečenika niti zdravnika niti železnice niti banke niti hotela niti gledališča. Prebivalstvo se večinoma peča z mlekarstvom oziroma s kravami. Srečni ljudje! ¥ V Londonu je bila nedavno poslana skupina delavcev nekam v sredino mesta z naročilom, da poruši nekaj poslopij, ki so bila od mestnih oblasti označena kot zdravju nevarna. Pa so se možaki spogledali, ko so videli, da so v prejšnji noči vsa tista poslopja do tal porušile bombe nemških letalcev. Včasih tudi kaka bomba pametno pade. v V starokrajskih listih čitamo, da so v Kranju na Gorenjskem z veliko slovesnostjo izročili prometu letalo “Kranjec.” V kake svrhe bodo tega Kranjca rabili, poročilo ne pove. Najbrž bo patruljiral jugoslovansko - laško mejo. Lahi naj se le pazijo. Ka- (Dalje na 4. strani) ir:: y— Wind Whirled Even Then Nad gozdom zlata krona sije -studenec čez zelene skale razpenjene preliva vale, navzdol v tplmun globoki bije. Bršljan gre k smreki vasovat črne jagode ji nese, iz jelševja reži se škrat, od smeha se mu trebuh trese THE REG’LAR SUIT Say, Billy Brown, I'd like tc know Who’s eap’n of this team? To think you’re goin't’ run this: show'. A mighty pipey dream! Huh, ever since you got them togs Th' rest o’ us don’t count! Must think nobody else can raise So fab’lous an amount! You need a nose-protectpr an' A head-piece? Bet you do! I guess that ifttle nut b’ yours By now is black and blue! Say, just o rag'lar suit don’t make A football player—see? You got t' have the stuff inside Like Jim and Joe and me! Forget it. Billy f Doncher know Pride goes before a fall? You better notice in a rush You're down the first of all. Hey, fellows, line ’em up! We got Just half an hour to play! We'll do the signals—that, I think, Will let us out today. m MLADINSKI ODDELEK ~ JUVENILE DEPARTMENT SK \ Gi išr, Koritnik: T/f£ i imi CHEESE OMELET A Stay-At-Home Hunter When his father said this Joe’s heart throbbed with sudden excitement. “Oh, Dad!” he exclaimed, "Can’t X go with you?” Ever since the bear had been reported the boy had nourished the hope that he would be allowed to load his old-fashioned muzzle loading rifle and accompany his father on a bear hunt. Mr. Biggs shook his head but there was a kindly twinkle in his eye. “I’m afraid that bear is pretty big game for you to hunt, my boy,” he said. Then he added ,in an effort to make the lad feel better: “Besides, I wouldn’t want to leave the place without any protection. You stay here and keep watch. Your mother is going to visit Grandmother Wilson today, you know.” “Anyway,” said Bert, Joe’s older "Guess Bert and I will go up the mountains today and see if we can get that bear," casually observed Mr. Biggs as the family sat at breakfast. There was no need for him to specify what bear. For several weeks the farmers along the southern slope of the Green Mountains had been reporting the visits i of a bear about their fields. No one had ' seen him, but his tracks had been found and at least two pigs had mysteriously disappeared. It was the general opinion that one bear was responsible for the nightly raids that had been made, and that he had come down from the woods north of Green Mountain, he was, at present making his den somewhere on the craggy crest of that mountain. Svetoshvv Minkov: POVEST SAMOVARJA Ura rad kuhinjsko omaro je tiho in J zaspano tiktakala, Skozi orošena stekla oken ni bilo videti ničesar. Ljuta zima je okovala vso zemljo. "Da začnem: — reče samovar loncu j — "zgodilo se je to pred leti, ko še ni- j sem počrnel od ognja in sem smel v ! gostinski salon, kjer sem sedel na čip- I kastem prtu, s katerim je bila pogrnjena miza, in hranil goste. Nekoč je gospodinja povabila mnogo j ljudi na čaj. Toliko jih je bilo prišlo, j da je za enega zmanjkala čaša. "A zdaj?” se zasmeje ona. “Čakajte, nekaj posebnega vam bom dala!” F*o teh besedah je odprla vratca maj- j hnf jed,!ne omarice in vzela iz nje pre- j krasno pijno čašo iz svetlordečega por- j celina. Ta čaš i ni bila podobna nobeni dru- i gi, zakaj bila je od vseh manjša in nežnejša i.i okrašena z zlatimi cvetovi “Oh, kako lepa je!” so zapovrstjo vzkli-1 kali gostje in si jo podajali iz roke v! roko. "Da,” je ponosno odgovorila domačinka. “Iz Kitajske je! Prej sem jih imela šest, pa sem jih že pet razbila, j ostala n.i je samo še ta.” Rdeča kitajska čaša je romala skozi: vse roke, potlej pa so jo postavili pred debelegn gospoda, ki je začel kihati nad j njo, kajpada ne iz kakšnega spoštovanja, temveč preprosto zaradi tega, ker je bil prehlajen j Da li povem po pravici, vse do tistega dne nisem mislil na ženitev. Majcena čajna čaša pa je bila toli nežna in mila, da sem si dejal brž ko sem jo ugledal: “Glej, to je nevesta zate!” Seveda so tudi nekateri drugi predmeti na mizi bili istega mnenja zase. Se preden sem ji nalil čaja, so me prehitele ščipalke, ki so spustile kar tri slaidkcrčke vanjo, limona pa se je kakor povsem slučajno potočila do čaše in ' jo pred vsemi pobožala. Tbda ljubezen se ne kupuje s sladkorjem niti ne s kislim božanjem li-mone-rumenke. Prekrasna rdeča čaša je gledala samo mene in čakala, da jo segrejem s pravim kitajskim čajem, ki, jo bo spomnil njene daljne domovine Delal sem se, kakor bi ničesar ne opazil, šel sem od čaše do čaše in jih polnil, gostje pa so jih dvigali z mize in jih nosili k ustom. Nazadnje sem prišel tudi t the powder horn over his should ^ Th- with gun in hand, started for ^ a trotting as noiselessly as he epu ^ Th From the intense squealing (jjtrf were making Joe know the bear j0'11 come beyond their pen. So he a . , r°o boldly to carry out his plan. Tl>* ^cl Sf to enter the barn, shut the . ^iii' c*! him and fire at the bear from t*1 ^ai , dow. Then if he missed and ^ s would try to attack him he WOU1 tltf Ag a chance to reload. If he -stood a-(# open and fired he knew the bea* j if (j*ts reach him before he could re ^ ' his first shot did not kill him- , ® > of 1 a As he peered cautiously out ^ window Joe saw that he was too ^ ^ save one of the pigs. The bear $ 'do j then crushing a fine, fat shote W powerful fore paws. The sight the boy and made him more tfe®''$■ f0fe determined to kill the nlS %a Thrusting his rifle through the ^ he rested it on the sill and si?1’ ^ «1* ^ the bear. Then he waited for favorable moment to shoot. ^ That came when the bear st9j!feief ft1' climb over the fence with tl»® ^ ^ *' pig in its clutch. As the creature jjifl S facing the barn, Joe took care11 6u’' . c and pulled the trigger. The 0 ^ ^ ^ gave forth a great roar and fu ^ knocked Joe down with its kick- 7. jo* . waiting tc see the effect of the a11 began at once to reload. ^ But when he looked through ^ ot] dow after his gun was ready jVo saw the bear lying motionless ^ c; side the fence. And when some Inter he ventured out to make a s|# examination he saw that the a11!111 (^ls, quite dead. ^ ^ When Mr. Biggs and Bert caifljj. towards supper time, they fOuP sitting quietly on the front step5' j# ^ 1 his old fashioned rifle across 1V ' "Any luck?" asked the boy ^ insurious quiver in his voice. "No, Joe." answered his father ^ t ( ly. “We didn’t even get any trao* old varmint.” „oi *1, f.iiy ^ Bert was apparently tired &n° yld11 Sj. 1 the best of humor. “You see it * f ^ have done you any good to c°' , us,” he said, „j w 1^^° "No,” answered Joe quietly much better by staying home” ..... j k ’’ "What do you mean?” j