JAVNA RAZPRAVA O OSNUTKU STATUTA
SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA
ZAVAROVANJA KMETOV
LANI IN LETOS se je Socialistična zveza v občini zavzemala za reševanje problemov kmetijstva. Več ali manj je uspešno organizi-rala javne razprave o gospodarjenju z gozdovi in obravnavanje osnutka statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov. To sta bili letos osrednji vprašanji kmetijske problema-tike, ki jo je obravnavala Socialistična zveza. Socialistična zveza se je zavzemala za obrav-navanje osnutka statuta skupnosti zdravstve-nega zavarovanja kmetov zato, ker je zdrav-stveno zavarovanje tema vsakokratnih raz-govorov in zborov volivcev na vasi. Prav zato je bila zahteva Socialistične zveze, da se osnu-tek statuta skupnosti javno obravnava s kmeč-kimi zavarovanci. To pa je želja in bil sklep skupščine skupnosti kmetijskega zavarovanja,
ki je dala osnutek konec oktobra v javno raz-pravo.
V okviru skupnosti je v regiji 17 občin, kako so potekale razprave in kakšne so bile pripom-be izven mestnih občin, ne morem dati ocene. Lahko rečem le za območje ljubljanskih občin kaj je SZDL storila in kakšne so bile vsebin-ske pripombe in predlogi kmetov na razpravah. Na javnih razpravah v občini je bila udeležba kmetov minimalna. Čeprav ne bi mogel trditi za popolno nezainteresiranost kmetov za ob-ravnavanje teh vprašanj. Brez dvoma je na udeležbo vplival kratek rok in hitrost sklice-vanja razprav. Mnogi zavarovanci so bili mne-nja, da pripombe na osnutek statuta s strani kmetov niso pomembne, niti potrebne.
(Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
Zavarovance je potrebno seznaniti o pravicah in dolžnostih o zbiranju in trošenju finančnih sredstev itd. S tesnejšim sodelovanjem med zavarovanci in skupščino bomo realizirali 84. in 85. člen statuta, ki govori o samoupravnih pravicah kmeta.
Bistvenih vsebinskih pripomb na osnutek sta-tuta zavarovanci na javnih razpravah skoraj, da niso imeli. Največ razprav je bilo o finanč-nem vprašanju kmetijskega razvoja. V razpra-vah so zavarovanci izražali kritiko sistema, način organizacije zdravstvenega zavarovanja, odnos birokracije, ki je vezana na poslovanje. Zavarovanci so podali tudi predlog o zdru-žitvi vseh devetih skupnosti kar bi verjetno pocenilo administrativne stroške. Na javnih razpravah, ki so jih imeli kmetje je bilo največ priporab na višino sredstev za zdravstveno varstvo. S statutom skupnosti zdravstvenega zavarovanja se pravice zavaro-vancev ne povečujejo. Bistveno pa spreminja-jajo njihove finančne obveznosti do skupnosti. Višina stopnje se bistveno povečuje in to za 42 %. Do sedaj so bili kmetje obremenjeni z 32,7 % katastrskega dohodka in poseka lesa, nova stopnja pa bi znašala 60,6 oz. 53,6 %. Tudi ta stopnja pa morda še tudi ni končana. Ob ta-ko skokovitem povečanju se postavlja vpra-šanje, ali bodo zavarovanci zmogli večje obvez-nosti, ker je znano, da ima skupnost zdrav-stvenega zavarovanja kmetov ob sedanji stop-nji za letos 250 milijonov primanjkljaja, pri celotnem skladu 1.400 milijonov, to je skoraj 1/5. Ob povečani stopnji se predvideva še večji zavestni primanjkljaj okoli 660 milijonov, če je ocena pravilna, kar pa verjetno ni v skladu s sedanjimi stabilizacijskimi ukrepi. V razpravah so razpravljalci iskali možnost, da se prispevek zavarovancev zmanjša tako, da bi bilo delavsko in kmečko zavarovanje enotno, da je potrebno zemljo, ki je v lasti družbenih posestev in zemljo zaposlenih kmetov enako obremeniti itd.
Ostale pripombe zavarovancev so se dotikale zdravstvene službe. Nikjer ni garancije, da bo ob povečanju sredstev izboljšana tudi kvaliteta in učinkovitost zdravstvene službe. Sedanji primeri kažejo, da je zdravstvena služba ne-učinkovita zaradi pomanjkanja kadra, kar vpliva na zavarovance.
Statut govori o zboljšanju zdravstvene službe le deloma, čeprav bi bilo prav, da bi v statutu kvaliteta uslug dobila svoje mesto. Socialistična zveza meni, da bi morali v statut vnesti vlogo krajevne skupnosti in Socialistič-ne zveze. Brez njih ni mogoče uspešno razre-ševati problemov na vasi. Krajevne organiza-cije SZDL bi morale pomeniti samoupravno podlago temu zavarovanju. Močna opora So-cialistične zveze in krajevne skupnosti bo še zlasti potrebna ob sklicevanju sporov zavaro-vancev, ob volitvah v skupščino, reševanju socialno ogroženih, bolnih in ostarelih kmetov. Zato bi bilo prav, da bi y 84. členu statuta zapi-sali, da lahko Socialistična zveza in krajevna skupnost da pobudo za sklic zbora zavaro-vancev.
Naloga Socialistične zveze je, da tudi v bodoče skuša na samoupravni osnovi rešcvati proble-matiko kmetijstva in vseh vprašanj kmetov. Prav zato je bila ustanovljena pri občinski konferenci SZDL sekcija za kmetijska vpraša-nja, ki bo spremljala kmetijsko problematiko.