Oglasnik | DELOVNE SKUPNOSTI ■ INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA ■ LJUBLJANA \ ............« immmmmmmmmmmmmmmmmmmmm ..■■■■■■.———.n ..■■■■ ...—mmmm NOVEMBER 1977 LETO XI. IZREDNA ŠTEVILKA 0SNUTEK SAMOUPRAVNI SPORAZUM o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejane dohodka, čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke, skupno porabo in nadomestil delavcem na račun materialnih stroškov Na osnovi 115. člena zakona o združenem delu, samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo in v skladu s samoupravnim sporazumom o *upnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke, ki so ga delavci TOZD sklenili z delavci drugih TOZD izven delovne organizacije v okviru gradbeništva Slovenije, so delavci TOZD: 1. 2. 3. 4. 5. Delovna skupnost za opravljanje del skupnega Pomena v delovni organizaciji z referendumom, ki je bil dne z večino glasov v v vsaki TOZD, sprejeli SAMOUPRAVNI SPORAZUM o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke, skupno porabo in nadomestil delavcem na račun mate-tialnih stroškov I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen S tem samoupravnim sporazumom delavci TOZD z delavci drugih TOZD in DS v sestavi delovne organizacije, določajo skupne osnove in merila za pridobivanje 'n razporejanje dohodka, razporejanje čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke, skupno porabo in ladomestilo delavcem iz materialnih stroškov (v nadalj-njem besedilu sporazum), katerih se bodo pridržavali pri I dejanju teh odnosov v svojih samoupravnih splošnih i aktih o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke, skupno Porabo in nadomestil delavcem iz materialnih stroškov. 2. člen Dohodek je del skupnega proizvoda družbe, katerega delavci TOZD pridobivajo v denarni obliki kot družbeno priznan rezultat svojega in skupnega družbenega ; dela v pogojih socialistične proizvodnje, s katerim [JPravljajo v TOZD na osnovi svojih pravic dela z družbenimi sredstvi. 3. člen Delavci TOZD v sestavu delovne organizacije so dolžni, da poslovanje TOZD v samoupravno dogovorjeni družbeni delitvi dela, sporazumno s svojo odgovor-nostjo z drugimi delavci v družbenem delu usklajujejo s skupnim interesom in ciljem, sprejetim s samoupravnim sporazumom ter družbenim dogovorom o tekoči in dolgoročni ekonomski politiki, določeni v resoluciji o družbenoekonomski politiki in o razvoju SR Slovenije. 4. člen Delavci TOZD morajo skrbeti za stalno povečevanje dohodka: z dvigom svojega znanja in delovne sposobnosti in zavestnim opravljanjem delovnih nalog, z boljšo organizacijo dela, z intenzivnim koriščenjem kapacitet in prihrankov na materialu, surovinah in energiji, prilagajanje zahtevam domačega in tujega tržišča, kvaliteti proizvodov in storitvam. S stalnim razvijanjem in dviganjem kvalitete osnov in meril za pridobivanje, delitev dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke po načelu delitve po rezultatih dela vsakega delavca in merjenjem njegovega prispevka k uspehu skupnega rezultata dela in pridobivanja dohodka je osnova, da bo vsak delavec TOZD posamezno in vsi skupaj vplival na povečanje produktivnosti dela in dohodka, življenjskega standarda delavcev in celotnega družbenega standarda. 5. člen Dohodek TOZD se dobi, ko se iz celotnega prihodka nadomestijo materialni in amortizirani stroški po minimalnih, z zakonom predpisanih stopnjah. 6. člen Dohodek TOZD delavci razporejajo: 1. za osebne dohodke in skupno porabo delavcev, dvig in razširitev materialne osnove združenega dela, formiranje in obnavljanje rezerv TOZD (čisti dohodek TOZD); 2. za zagotavljanje skupnih in splošnih pogojev dela in razvoja družbe (izobraževanje, znanost, kultura, zdravstvo, socialna zaščita in druge družbene dejavnosti ter splošne družbene potrebe, ki se zadovoljujejo v okviru družbenopolitičnih skupnosti in druge potrebe, določene z zakonom); 3. za pogodbene obveznosti. 7. člen S planiranjem dohodka delavci TOZD zagotavljajo: 1. osnovne pogoje za povečanje dohodka TOZD; 2. razporejanje dohodka za namene TOZD in na ta način ustvarjajo pogoje za obvladovanje stihij delovanja tržišča. 8. člen Osnove in merila tega sporazuma so opredeljene z naslednjimi ekonomskimi kategorijami: — dohodek (D) je celotni prihodek udeleženca, zmanjšan za materialne stroške in amortizacijo po predpisanih stopnjah; — čisti dohodek (ČD) so sredstva, namenjena za osebne dohodke, za skupno porabo, za zboljšanje in razširitev materialne osnove dela ter za ustvarjanje in obnavljanje rezerv; — dogovorjena sredstva za osebne dohodke (£ODn) so sredstva, namenjena za osebno porabo; — stopnja porasta čistega dohodka (St = na pr. 0.10) je decimalno izražen porast čistega dohodka glede na nredhodno leto: — dovoljeni osebni dohodki po resoluciji v preteklem letu (ODn-1) so družbeno dogovorjena sredstva za osebno porabo v predhodnem letu; — vložena sredstva (VS) udeleženca so poprečno Vložena poslovna sredstva; — donosnost vloženih sredstev (Ds) je razmerje med dohodkom (D) in med poprečnimi vloženimi poslovnimi sredstvi (VS) udeleženca; — donosnost panoge (Ds pan)! je poprečna ponderirana donosnost udeležencev sporazuma v minulem letu; vrednost Dspan sporoča skupna komisija udeležencem sporazuma vsako leto 31. marca. II. PRIDOBIVANJE DOHODKA 9. člen Delavci TOZD urejajo pogoje za pridobivanje dohodka s samoupravnimi sporazumi, katere sprejemajo z delavci drugih TOZD, s katerimi so medsebojno povezani skupni interesi pri pridobivanju dohodka. S temi sporazumi delavci TOZD predvsem urejajo osnove za določanje cen in drugih pogojev prodaje proizvodov in storitev, osnove in merila za udeležbo v skupno ustvarjenem dohodku in za ugotavljanje prispevka pri svobodni menjavi dela in druge medsebojne odnose pri pridobivanju dohodka, v skladu s splošnimi pogoji, določenimi s samoupravnimi sporazumi o osnovah plana samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma dogovorjenih planov družbenopolitične skupnosti in drugimi samoupravnimi sporazumi ter zakonom. 10. člen Delavci TOZD pridobivajo dohodek iz celotnega prihodka, ki ga ustvari TOZD: 1. s prodajo proizvodov in storitev na domačem in zunanjem trgu oziroma v okviru organizacije združenega dela; 2. z udeležbo pri skupaj ustvarjenem dohodku na podlagi združevanja dela in sredstev; 3. s svobodno menjavo dela; 4. s kompenzacijo, regresom, premijo, dotacijo in po drugih osnovah, določenih z zakonom ali samoupravnim sporazumom oziroma s pogodbo v skladu z zakonom. PRIDOBIVANJE DOHODKA S PRODAJO PROIZVODOV IN STORITEV 11. člen V TOZD, ki neposredno daje v promet svoje proizvode in storitve, delavci pridobivajo dohodek iz celotnega prihodka, ki ga ustvarjajo s prodajo proizvodov in storitev po cenah, doseženih na tržišču. 12. člen TOZD, ki proizvode in storitve prodaja drugi TOZD v okviru delovne organizacije oziroma SOZD, ki jih ta koristi kot proizvode oziroma storitve za proizvodnjo in analno proizvodnjo (interna realizacija), določajo sporazumno s tem TOZD cene, po katerih se ti proizvodi in storitve prodajajo, pri čemer morajo imeti v vidu traine odnose o gibanju cen in drugih pogojev na tržišču v okviru predvidenih meril, določenih s samoupravnim sporazumom. PRIDOBIVANJE DOHODKA Z UDELEŽBO PRI SKUPAJ USTVARJENEM DOHODKU NA PODLAGI ZDRUŽEVANJA DELA IN SREDSTEV 13. člen Delavci TOZD, ki združujejo delo in sredstva z delavci drugih TOZD, imajo pravico pri udeležbi v skupno ustvarjenem dohodku, kar morajo predvideti s samoupravnim sporazumom o združevanju. svojim tekočim in minulim delom v skupnem dohodku, ugotovljenim na osnovi meril, določenih s samoupravnim sporazumom o združevanju dela in sredstev v smislu zakona o združenem delu. Delež v skupno ustvarjenem dohodku TOZD je odvi-n od ustvarjenega prispevka, ki ga je TOZD ustvarila s PRIDOBIVANJE DOHODKA S SVOBODNO MENJAVO DELA V DELOVNI ORGANIZACIJI 14. člen Delavci v delovni skupnosti, ki v delovni organizaciji opravljajo strokovno administrativne in druge naloge, ki so skupnega interesa za vse TOZD, pridobivajo dohodek iz celotnega prihodka, katerega ustvarijo s svobodno menjavo dela. Delavci v delovni skupnosti imajo v smislu prvega odstavka tega člena pravico do sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo v skladu z načelom delitve po delu, na podlagi osnov in meril, določenimi s samoupravnim sporazumom, sklenjenim z delavci TOZD, za katere izvršujejo naloge skupnega interesa. V samoupravnem sporazumu, sklenjenim med delavci DS in TOZD, se poleg sredstev, določenih v drugem odstavku tega člena, predvidijo sredstva za razširitev materialne osnove delovne skupnosti v skladu s potrebami in namenom za izvajanje skupnih nalog in interesov. PRIDOBIVANJE DOHODKA NA PODLAGI DRUGIH OSNOV 15. člen Delavci TOZD lahko pridobivajo dohodek iz celotnega prihodka, katerega TOZD ustvarja s kompenzacijo, regresom, premijo, dotacijo in po drugih osnovah, določenih z zakonom ali samoupravnim sporazumom oziroma s pogodbo v skladu z zakonom. tatov dela in spodbujanja interesa delavcev za dobro gospodarjenje. 20. člen V dohodku TOZD se posebej ugotavlja del dohodka, ki je rezultat dela v izjemno ugodnih naravnih pogojih, ki je rezultat izjemnih ugodnosti na trgu ali rezultat drugih izjemnih ugodnosti pri njegovem ustvarjanju (v nadaljnjem besedilu: del dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti) za njegov z zakonom ali samoupravnim sporazumom o združitvi določen namen. Del dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti, se nameni za izboljšanje in razširitev materialne osnove združenega dela ter rezerve TOZD, DO. V. RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA 21. člen Delavci TOZD razporejajo čisti dohodek za osebne dohodke in za skupno porabo ter za izboljšanje in razširitev materialne osnove združenega dela ter za ustvarjanje in obnavljanje rezerv. 22. člen Delavci v TOZD razporejajo del čistega dohodka TOZD za osebne dohodke in za skupno porabo v sorazmerju s prispevkom k ustvarjanju dohodka TOZD s svojim živim delom ter z upravljanjem družbenih sredstev in gospodarjenja z njimi. Pri razporejanju čistega dohodka morajo delavci TOZD izločati sredstva za osebne dohodke in za skupno porabo odvisno od dosežene produktivnosti svojega dela in produktivnosti dela delavcev v drugih TOZD, s katerimi so združili delo in sredstva, od skupnega uspeha, doseženega z upravljanjem in gospodarjenjem s sredstvi v TOZD in sredstvi, ki jih združujejo z delavci v drugih TOZD in drugih oblikah združenega dela in sredstev, od uporabe znanstvenih dosežkov v proizvodnji in organizaciji dela ter od prilagajanja dejavnosti TOZD tržnim pogojem oziroma družbeno dogovorjeni delitvi dela v skladu z osnovami in merili, določenimi v samoupravnem splošnem aktu TOZD in s skupnimi osnovami in merili, določenimi v samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih. Pri razporejanju čistega dohodka morajo delavci TOZD izločati sredstva za izboljšanje in razširjanje materialne osnove ter za ustvarjanje in obnavljanje rezerv v skladu z naravo dejavnosti TOZD ter z njeno vlogo, ki jo ima v družbeni reprodukciji, da bi dosegli razširjeno reprodukcijo v TOZD in v družbi, pri čemer zagotavljajo razvojne cilje, določene v samoupravnih sporazumih in dogovorih o osnovah planov in drugih samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih. III. UGOTAVLJANJE DOHODKA 16. člen Dohodek TOZD se dobi, ko se iz celotnega prihodka TOZD, ki ga sestavljajo prihodki iz 10. člena tega sporazuma, nadomestijo materialni in amortizacijski stroški po minimalnih, z zakonom predpisanih stopnjah. 17. člen TOZD, ki ustvarjajo skupni dohodek, na podlagi samoupravnega sporazuma iz 13. člena tega sporazuma, ugotavljajo skupni prihodek tako kot je določeno v samoupravnem sporazumu. Prihodki, ki sestavljajo skupni prihodek, oziroma prihodki, iz katerih je bil ustvarjen skupni prihodek, morajo biti posebej izkazani v poslovni evidenci. Delavci v TOZD, ki ustvarjajo skupni prihodek oziroma skupni dohodek, pa imajo pravico do vpogleda v ustvarjanje teh prihodkov tako kot je to določeno v samoupravnem sporazumu in zakonu. IV. RAZPOREJANJE DOHODKA 18. člen Čisti dohodek TOZD se ugotovi, ko se iz dohodka TOZD pokrijejo obveznosti, določene v 110. členu zakona o združenem delu. 19. člen Pri razporejanju dohodka morajo TOZD zagotavljati: — akumulativnejše delitveno razmerje pri večjem dohodku; — odvisnost gibanja sredstev za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev od doseženih rezul- NAČELA RAZPOREJANJA ČISTEGA DOHODKA 23. člen Pri razporejanju čistega dohodka delavci TOZD upoštevajo naslednja načela: — TOZD, ki ustvarja večji dohodek po delavcu od poprečja v delovni organizaciji, SOZD ali grupaciji, relativno večja sredstva namenja za razširitev in izboljšanje materialne osnove združenega dela ter za ustvarjanje in obnavljanje rezerv; — TOZD, ki ustvarja manjši dohodek po delavcu od poprečja, lahko manj namenja za izboljšanje in razširjanje materialne osnove združenega dela in za rezerve od poprečja s tem, da osebno in skupno porabo namenja manj od poprečja v DO, SOZD ali grupaciji; — TOZD mora ugotavljati kvantitativno medsebojno odvisnost gibanja dohodka po delavcu, namenjanje sredstev za izboljševanje in razširjanje materialne osnove združenega dela, rezerv in sredstev za osebne dohodke v skladu z razlikami v pogojih dela in pridobivanju dohodka (tehnična opremljenost dela, tehnični pogoji, stopnja koriščenja kapacitet in proizvodnosti dela, odnosi v cenah itd.), ki obstajajo med TOZD v DO, SOZD in grupacijah; — TOZD morajo namenjati za izboljšanje in razširitev materialne osnove združenega dela in za rezerve toliko kot je predvideno v samoupravnem sporazumu, za osebne dohodke in skupno porabo pa najmanj v višini, s katero se zagotavljajo osebni dohodki in skupna poraba, določena z osnovami in merili v samoupravnem sporazumu TOZD. OSNOVE IN MERILA ZA RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA 24. člen TOZD se sporazumejo, da bodo razporejale čisti dohodek na sredstva za osebne dohodke največ do višine, ki jo dovoljuje naslednji obrazec: V prehodnem obdobju, dokler ne bo podatkov o stopnjah porasta čistega dohodka, se uporablja za izračun dogovorjenih sredstev za osebne dohodke po gornjem obrazcu stopnja porasta dohodka. Sredstva za osebne dohodke, izračunana po tem obrazcu, se popravijo še s količnikom donosnosti za največ 10 % s tem, da popravek ne sme presegati vrednosti 1,00 po naslednjem obrazcu: ZODn - Z0D’n x (0,90 ♦ 1,10 ) TOZD lahko izjemoma odstopajo od osnov in meril za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke, določenih v tem členu v primerih in po postopku, ki ga določa 10. člen sporazuma gradbeništva. SREDSTVA ZA SKUPNO PORABO 25. člen Sredstva za skupno porabo, ki se izločajo iz čistega dohodka TOZD, gredo v sklad skupne porabe v tej TOZD. Sredstva, ki se iz čistega dohodka TOZD izločajo v skupno porabo, se štejejo glede plačevanja davkov in prispevkov za sredstva za osebne dohodke delavcev, če z zakonom ni drugače določeno. V sklad skupne porabe iz prvega odstavka tega člena združujejo delavci v TOZD tudi sredstva za skupno porabo, ki jih izločajo iz svojega osebnega dohodka. 26. člen Sredstva za skupno porabo se uporabljajo za neposredno porabo ali za investicijska vlaganja v objekte in opremo skupne porabe, s katerimi se zadovoljujejo potrebe stanovanja, prehrane, počitka, rekreacije, kulture, ustvarjalnosti in druge potrebe skupne porabe. Delavci lahko združujejo sredstva za skupno porabo v TOZD s sredstvi za skupno porabo, ki jih upravljajo delavci v drugih TOZD, kot tudi s sredstvi, kijih upravljajo delovni ljudje v krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, da bi zadovoljevali potrebe skupne porabe. Sredstva sklada skupne porabe morajo naraščati hitreje kot sredstva za osebne dohodke, vendar ne smejo okrniti minimalno akumulacijo, pri čemer se morajo upoštevati finančne zmožnosti v okviru delitve čistega dohodka. Pri uporabi sredstev sklada skupne porabe morajo TOZD upoštevati načela solidarnosti, vzajemnosti iu dobrega gospodarjenja. 27. člen Delavci TOZD v svojem splošnem aktu določijo področja, za katera bodo oblikovali sklad skupne porabe, vendar največ v višini.....% poprečnega mesečnega bruto OD na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, pomnoženega s poprečnim številom zaposlenih delavcev v TOZD ob koncu minulega leta. SREDSTVA ZA IZBOLJŠANJE IN RAZŠIRITEV MATERIALNE OSNOVE ZDRUŽENEGA DELA 28. člen Delavci TOZD razporejajo del čistega dohodka TOZD za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela ter za ustvarjanje in obnavljanje rezerv, izhajajoč iz svojih pravic, obveznosti in odgovornosti, da v svojem skupnem in splošnem družbenem interesu stalno obnavljajo, povečujejo in izboljšujejo materialno osnovo svojega in družbenega dela ter zagotavljajo potrebne rezer- Delavci TOZD morajo za potrebe, določene v prvem odstavku tega člena (vključno za amortizacijo nad predpisanimi stopnjami), nameniti najmanj 3 % poprečno uporabljenih poslovnih sredstev. Ta sredstva morajo praviloma naraščati hitreje kot sredstva namenjena za osebne dohodke. 29. člen Sredstva za zboljševanje in razširjanje materialne osnove dela v TOZD so namenjena za modernizacijo in izboljševanje produkcijskih sredstev ter drugih delovnih sredstev, za razširjanje proizvajalnih in drugih delovnih zmogljivosti, za gradnjo novih proizvajalnih ali drugih poslovnih objektov, za izboljševanje znanstveno-razi-skovalnega dela, za vlaganje v lastna sredstva ter za druge pogoje za izboljševanje in razširjanje materialne osnove dela. Delavci TOZD lahko združujejo z delavci v drugih TOZD neposredno ali v okviru delovne organizacije — SOZD, v katere sestavi je TOZD, oziroma po njej, sredstva za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela v različne oblike združevanja v skladu z obveznostmi, ki so jih prevzeli s samoupravnim sporazumom o osnovah planov samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma z dogovori o osnovah planov družbenopolitičnih skupnosti. SREDSTVA REZERV 30. člen Delavci so dolžni v TOZD oblikovati sredstva rezerv. Sredstva rezerv se oblikujejo v višini, ki je odvisna od narave dejavnosti, ki jo opravlja TOZD in od možnosti tizikov pri njenem poslovanju zato, da bi se dosegla in ohranila poslovna stabilnost ter materialna insocialna varnost delavcev v skladu z obveznostmi, določenimi v samoupravnem sporazumu o osnovah plana in drugih samoupravnih sporazumih, ki so jih delavci TOZD sklenili z delavci v drugih TOZD, s katerimi so združili delo ■n sredstva. .............. Sredstva rezerv se morajo zagotoviti najmanj v visim, ki jo določa zakon. 31. člen Sredstva rezerv TOZD so namenjena za kritje izgub pri poslovanju, za kritje izdatkov za prekvalificiranje in zaposlovanje delavcev v primeru, če v TOZD preneha potreba določenega števila delavcev, če pride TOZD v izredne ekonomske težave ali če so potrebni ukrepi za njeno sanacijo, za kritje škode nastale zaradi naravnih nesreč in za poravnavanje obveznosti TOZD iz jamstva ali druge oblike garancije in druge namene, določene z zakonom. Sredstva rezerv se smejo uporabljati tako, da so vsak čas na razpolago za namene iz prvega odstavka tega člena. 32. člen Delavci TOZD lahko združujejo sredstva rezerv v sklad skupnih rezerv DO — SOZD, v katere sestavi je TOZD, če je z zakonom oziroma odločitvijo skupščine družbenopolitične skupnosti na podlagi zakona tako določeno, pa jih morajo združevati v skladu skupnih rezerv, oblikovane za območje družbenopolitične skupnosti. Sklade skupnih rezerv iz prvega odstavka tega člena upravljajo delavci TOZD, ki so združili sredstva rezerv na način, ki je določen v samoupravnem sporazumu, zakonu ali odločitvi skupščine družbenopolitične skupnosti na podlagi zakona. VI. DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE DELAVCEV 33. člen Delavcu v TOZD gre osebni dohodek, nairjenjen za zadovoljevanje njegovih osebnih potreb kot tudi za zadovoljevanje splošnih in družbenih potreb, ki se na podlagi samoupravnega sporazuma ali zakona krijejo iz njegovega osebnega dohodka. NAČELA DELITVE SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE 34. člen Osebni dohodek delavca se določa tako, da ustreza rezultatom njegovega dela in njegovemu osebnemu prispevku, ki ga je dal s svojim živim delom in z upravljanjem in gospodarjenjem z družbenimi sredstvi kot svojim in družbenim minulim delom k povečanju dohodka Tozd v skladu z načelom delitve po delu in v sora-zmeriu z rastjo produktivnosti svojega dela in dela de- SHEMA PRIDOBIVANJA /N RAZPOREJANJA DOHODKA TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA lavcev v drugih TOZD, s katerimi je združil delo in sredstva ter celotnega družbenega dela. Poleg načela delitve po delu uporabljajo delavci v TOZD tudi načelo solidarnosti predvsem tako, da s sredstvi za skupno porabo prispevajo h kritju določenih socialnih in drugih potreb delavcev z nižjim osebnim dohodkom ter njihovih družinskih članov. 35. člen Delavci TOZD z določanjem osnov in meril za delitev sredstev za osebne dohodke zagotavljajo, da se njihovi osebni dohodki določajo na podlagi prispevka k delu, odvisno od rezultatov dela in poslovanja TOZD. Prispevek dflnvra k rezultatu se. uontnvl in odvisno od! sestavljenosti dela, odgovornosti za delo, delovnih pogojev, pod katerimi opravlja delo, delovnega učinka, ustvarjenih prihrankov pri delu, materialu in času, nova-torstva in racionalizacije. Prispevek delavca se ugotavlja v odvisnosti od povečanja dohodka TOZD, ustvarjenega predvsem z upravljanjem in gospodarjenjem s sredstvi družbene produkcije v TOZD in v drugih oblikah združevanja sredstev kot svojim in družbenim minulim delom, z odločanjem o poslovanju TOZD, DO ali SOZD, v katere sestavu je TOZD, o organiziranju dela, modernizaciji in drugih tehničnih napredkih, o programiranju in delitvi dela, o investicijskih vlaganjih in o prilagajanju znanstvenih dosežkov v nronesu del« T07D OSNOVE IN MERILA ZA DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE 36. člen Osebni dohodek delavca se ugotavlja na podlagi: — vrednosti sestavljenega dela in delovnih nalog, določene s pomočjo analitične ocene dela in delovnih nalog za normalni delovni uspeh; — doseženega rezultata delavca in njegovega prispevka k povečanju dohodka TOZD in skupnega družbenega dohodka; — prispevka, ki ga delavec daje s svojim minulim delom. VREDNOST DEL IN DELOVNIH NALOG 37. člen Vrednost del in delovnih nalog TOZD in DS v DO je določena na podlagi analitične ocene del in delovnih nalog s pomočjo enotne metodologije za analitično oceno del in delovnih nalog, ki je sestavni del tega sporazuma. 38. člen Osnova za ocenitev del in delovnih nalog ter določitev relativnih razmerij je bila določena na podlagi opisa del in delovnih nalog glede na njihovo sestavljenost ter v skladu s 13. členom sporazuma gradbeništva v razmerju 1:5. RELATIVNA RAZMERJA DEL IN DELOVNIH NALOG Zap. št. Opis del in delovnih nalog Relativno 1 2 3 1. čiščenje pisarniških prostorov 1,00 2. Čiščenje proizvodnjih prostorov 1,12 3. Obrezovanje, zlaganje projektne dokumentacije 1,18 4. Formatiziranje in vezanje dokumentacije 5. Pomoč pri pomivanju posode in čiščenju kuhinjskih sredstev 6. Pomoč pri pranju in likanju perila 7. Prevzem in raznašanje pošte 1,19 8. Opravljanje vseh enostavnejših opravil, priprava in raznos materiala, orodij, urejevanje delovišča, pomoč pri urejevanju delovišča 1,21 9. Prenašanje vseh vrst materialov in sredstev v urejenem prostoru 1,22 10. Pomoč pri izdelavi modelov in jedrovnikov in priprava osnovnega materiala 1,23 11. Manj zahtevno vrtanje, vrezovanje navojev in povrtavanje strojnih elementov 12. Izdelava enostavnih kalupov na polavtomatskih strojih 13. Frezanje manj zahtevnih kovinskih delov na univerzalnem frezalnem stroju in zahtevnejših na programiranem frezalnem stroju pod nadzorstvom 14. Pomoč pri pripravi peska za kaluparske stroje in doziranje bunkerjev nad kaluparskimi stroji 15. Izdelava jeder na stroju za vroč postopek (polavtomat), odvzema jeder od jedrnika in zlaganje v prevozne palete 16. Enostavna dela na ročnem knake^ju, čiščenje bakelitnih in drugih izdelkov, ter pakiranje gotovih izdelkov. Pomoč pri zahtevnejših in težkih opravilih ter-opravljanje enostavnih del pod nadzorstvom 1,24 17. Enostavnejša elektrikarska dela v proizvodnji šibkotočnih naprav 18. Pomožna dela v mizarski delavnici 19. Pomoč pri rezanju in izrezovanju pločevine in raznih profilov 1,25 20. Pomoč pri posredovanju telefonskih pogovorov 21. Pripravljalna dela pri pripravi elementov za ,galvaniziranje 22. Enostavna dela na krivilnem stroju odnosno pomoč pri zahtevnejših delih 23. Praznenje na istresalni rešetki in transport 24. Opravljanje vratarskih nalog 1,27 1 _______________________2______________________________ 25. Pomožna dela v lakirnici (razmaščevanje, čiščenje in pomakanje), ter delo na avtomatski lakirni progi 26. Vrtanje, povrtovanje in rezanje navojev s pomočjo vrtalno vpenjalnih naprav in znanega tehnološkega postopka 27. Pomivanje posode in čiščenje kuhinjskih sredstev 28. čiščenje in urejanje prostorov 29. Pranje in likanje perila JO. Struženje enostavnih in zahtevnejših delov na specializiranih strojih, kjer določa postopek in nastavlja stroj urejevalec JI. Brušenje opeskanih ulitkov z visečimi brusilnimi stroji in rezilnimi koluti J2. Priprava vložka in zakladasnje peči, opravljanje vseh pomožnih del pri talilnih pečeh. Čiščenje žlindre. JJ. Pomoč pri izdelavi in vzdrževanju orodij in delovnih priprav Jd. Tuširanje in izpisovanje manj zahtevne dokumentacije J5- Grobo čiščenje odlitkov s pnevmatskim orodjem, odbijanje livarskih dolivkov, posluževanje peskalnega stroja, čiščenje stroja, snemanje ulitkov z brezkončne proge in sortiranje za odrez 36. Pomoč pri pripravi in izdelavi jedi 37. Pomoč pri pripravi livarskih surovin za vložek. Nakladanje v nakladalne posode in odvoz k pečem 38. Ročno izdelovanje jeder po lesenih ali oralditnih jedernikih, vpihovanje C0y, barvanje jeder z zaščitnimi premazi 39. Ma°j zahtevna dela v proizvodnji jakotočnih naprav 40. Pomožna dela pri izdelavi lominatov, čiščenje orodja in delovnih prostorov ter transportna dela 41. Pomožna ključavničarska dela, montaža enostavnih izdelkov ter pomoč pri izdelavi zahtevnejših izdelkov v skupini 42. Izdelovanje enostavnih kolupov na polavtomatskih strojih ali ročno vstavljanje enostavnih jeder 43. Rezanje in izrezovanje enostavnejših izdelkov iz pločevine in profilov na osnovi dokumentacije 44. Krivljenje manj zahtevnih polizdelkov na krivil-nem stroju in fizična pomoč pri krivljenju zahtevnejših polizdelkov 45. Pomoč pri servisnem vzdrževanju 46. Pomoč pri prejemu, izdaji in skladiščenju materiala 47. Vzdrževanje in izdelava manj zahtevnih orodij in priprava na podlagi dokumentacije 48. Dovoz ulitih kalupov in praznenje na istresalni rešetki, izolacije vročih ulitkov in odvoz teh v čistilnico 71. Vnašanje podatkov na medij 72. Vodenje in koordinacija dela v bifeju 73. Manj zahtevna elektrikarska dela v proizvodnji šibkotočnih naprav 74. Enostavnejša elektrikarska dela na sestavah v elektro proizvodnji ter pomoč pri zahtevnejših delih v skupini 73. Različni zahtevnejši izrezi pločevin, profilov itd. na osnovi tehnične dokumentacije 76. Risanje in tuširanje tehnične .dokumentacije, formatiziranje načrtov, dostava matric v kopiranje 77. Zahtevnejša dela na krivilnem stroju (AP) na osnovi tehnične dokumentacije 78. Posredovanje telefonskih pogovorov 79. Prevzem in dostava blaga 80. Izdelava zahtevnejših jeder z vstavljanjem armatur ter lepljenje jeder v sklope 81. Izdelava zahtevnejših kalupov.na polavtomatskih strojih, ročna izdelava zahtevnih kalupov, vstavljanje veC vrst jeder, sestavljanje kalupov in priprava za vlivanje 82. Opravljanje enostavnega servisnega vzdrževanja J 1,28 1,29 1,34 1,36 1,37 1.38 1.39 1,40 1,42 1.44 1.45 1.58 1.59 1.60 1,61 1,62 1,6 J 1,64 1,63 2 83. Pomožna dela pri varenju izdelkov in konstrukcij. Spenjalno varenje manj zahtevnih delov, priprava robov ter fizična pomoč pri zahtevnejšem varenju 84. ' Manj zahtevna strugarska in rezkalzka dela na osnovi tehnične dokumentacije 85. Zahtevnejše vrtanje, povrtavanje in rezanje navojev na strojnih elementih 86. Vodenje in koordinacija dela v kopirnici, naročanje potrošnega materiala in servis za servisiranje strojev O?. Transport materiala s pomočjo viličarja in tekoče vzdrževanje viličarja 4-9. Manj zahtevna galvanizerska dela (razmaščevanje, jedkanje, koaitrenje v bobnu, pasirizirauj«, itd.) 50. Serviranje obrokov 51. 52. Izdelava manj zahtevnih mizarskih izdelkov 53. Brušenje manj zahtevnih kovinskih delov no podlagi .tehnične dokumentacije 54. Kontroliranje enostavnega materiala in izdelkov 55. Tekoča vzdrževalna dela v poslovnih prostorih 56. Priprava materialov za izolacijo ter pomoč pri izolaterskih delih, urejevanje delovišča 57. Opravljanje manj zahtevnih ličarskih del (kitanje, brušenje, brizganje, itd.) 58. Pomoč pri montaži elementov, opravljanje najenostavnejših montažnih opravil, vgrajevanje najenostavnejših montažnih elementov 59. Manj zahtevna plastikarska dela na izdelavi polizdelkov in montaži enostavnih izdelkov 80. Priprava živilskih izdelkov in pomoč pri izdelavi jedi 81. Priprava izdelkov pred plastificiranjem in odlaganje po plastificiranju 82. Izdelava enostavnih lesnih modelov in jedrnikov, izdelava modelnih plošč, vgrajevanje modelov na plošče, popravila modelov in jedrnikov 83. Opravljanje vratarsko čuvajskih nalog 84. Pomoč pri sestavljanju kalkulacij za predračune 85. Prevzem, razvažanje in oddaja pošte 86. Zbiranje in evidenca opravljenih ur po operacijskih listih 87. Sortiranje in nakladanje odlitkov ter transport 88. Opravljanje enostavnih administrativnih nalog 89. Opravljanje strojepisnih del ?0. Kopiranje, fotokopiranje, priprava tehnične dokumentacije in arhiviranje 88. 89. 90. 91. 92. 93. 94. 95. 96. 97. 98. 99. 100. Izdelava različnih manj zahtevnih ključavničarskih in strojno ključavničarskih del po tehnični dokumentaciji Izvajanje vseh vrst enostavnejših rutinskih izolacij, priprava izolacijskih elementov, razrez in oblikovanje izolacijskih elementov - enostavnih, varjenje in pritrditev enostavnejših elementov izolacij Vse vrste popravila in tekočega vzdrževanja, avtoelektrike na vseh vrstah prevoznih sredstev Obračunavanje situacij za investicijsko dejavnost Opravljanje montažnih nalog: montaža vseh vrst elementov s pomočjo spojev in varenja Vse vrste popravil in tekočega vzdrževanja avtomobilskih delov na vseh vrstah prevoznih sredstev Konstruiranje najenostavnejših elementov Delo pri peči za plastificiranje Brušenje zahtevnih izdelkov na podlagi tehnične dokumentacije Pomoč pri delu radiografskega snemalca, priprava aparatur, razvijanje filmov in pospravljanje delovnega prostora Izdelava zahtevnejših sestavov in podsestavov v elektrodelavnici šibkega in jakega toka Vodenje enostavnih knjigovodskih evidenc - Manj zahtevna varilska dela, ki se opravljajo na osnovi tehnične dokumentacije, 1,66 1,69 1,46 1,49 1,>0 1,51 1,53 1,54 1.55 1.56 1.57 1,58 1,69 1,71 1,72 1,75 1,73 1,75 _1_________________________2__________________________________l_ - Varenje vseh vrst montažnih elementov za katere se ne zahteva ates, razrez in priprava materi-" ala za varenje 101. Opravljanje manj zahtevnih opravil pri talilnih pečeh, priprava kokil in jemanje vzorcev, priprava vaeh orodij, posnemanje in čiščenje žlindre ter urejevanje kanalov 102. Ulivanje kalupov na avtomatski liniji s prenosnimi lonci na viseči progi, priprava in reparature livnih loncev in pravilno ogrevanje loncev 1,75 205. Zahtevna galvanizerska dela (elektrolitsko razmaščevanje, aktiviranje, galvanski nanos,itd.) 204. Izdelava zahtevnejših mizarskih izdelkov 105. Razna zahtevnejša dela v proizvodnji plastike po tehnični dokumentaciji 1,76 106. Opravljanje komisionarskih del v skladišču 107. Reševanje posameznih lažjih faz projektne dokumentacije 1,77 108. Obračunavanje izdelovalnih časov 109. Vodenje materialne kartoteke (repromaterial,, polizdelki in izdelki), rezervacija materialov 110. Izdelava zahtevnejših modelov in jedrnikov iz lesa ali epoxy, izdelava modelnih plošč in vgrajevanje modelov ter popravilo modelov 1,78 111. Sestavljanje in lotanje zahtevnejših TV sestavov na osnovi tehnične dokumentacije 1,79 112. Opravljanje različnih zahtevnejših ključavničarskih in strojno ključavničarskih del 1,80 115. Priprava in izdelava zahtevnejših jedi 1,81 114. Sprejem, evidentiranje, razporejanje in odpošiljanje pošte 1,82 115- Kurjenje in tekoče vzdrževanje ogrevalnih naprav 1,83 116. Pomoč pri umerjanju instaliranih sistemov 117. Krmiljenje sistema auP pri enostavnejših delovnih nalogah 1,84 118. Elektro-vzdrževanje zahtevnejših strojev, naprav in napeljav 1,85 119. Izdelava najzahtevnejših podsestavov in sestavov v elektro delavnici šibkega in jakega toka 120. Struženje in frezanje zahtevnejših strojnih elementov po tehnični dokumentaciji 1,86 121. Priprava in obzidava kupolnih peci, elektropeči in livnih ponev nad 1 tono 1,~6 122. Opravljanje zahtevnejših ličarskih del na osnovi dokumentacije ali navodil 123. Izdelava detajlov posamezne projektne ali konstrukcijske dokumentacije 1,57 124. Upravljanje in tekoče vzdrževanje avtodvigala, koordinacija dela pri uporabi avtodvigala 1,88 125« Pregled nad dovozom vložka in skrb za pravilno količinsko in kvalitetno Saržiranje, priprava legirnih dodatkov in ostala dela pri talenju 126. Ročno vlivanje kalupov s prenosnimi lonci, pripra-. va in reparature livnih loncev in pravilno gretje loncev 127. Opravljanje vseh kovaških del na osnovi tehnične dokumentacije 128. Pomoč pri tehnični kontroli montaže 1,90 129. Servisno vzdrževanje opreme in naprav 130. Obračunavanje situacij prodanih proizvodov in storitev 131- Izdelava in vzdrževanje orodij ter delovnih pripomočkov po tehnični dokumentaciji 132. Prevoz oseb, lahkih tovorov in tekoče vzdrževanje vozila 1,91 133» Sestavljanje in lotanje najzahtevnejših TV pretvornikov in oddajnikov ter izdelava prototipnih izdelkov 134. Prevoz oseb in tekoče vzdrževanje vozila 135« Sprejemanje, urejevanje in razporejanje dokumentacije in informacij 136. Opravljanje zahtevnejših montažnih del po tehnični dokumentaciji, montaža vseh vrst elementov s pomočjo spojev in varenja _i__________________________2____________________________ 137» Kompletna radiografska snemanja z vsemi vrstami defektoskopske oprema, razvijanje filmov in izpis radiografskih podatkov 138. Izvajanje vseh vrst zahtevnejših izolacij po tehnični dokumentaciji, priprava, razrez in oblikovanje zahtevnejših izolacijskih elementov ter montaža 139» - Zahtevno varenje in lotanje izdelkov in elementov - Varenje vseh zahtevnejših montažnih izdelav za katere se zahteva predpisani ates, varenje v zaščitni atmosferi 140. Izdelava najzahtevnejših kalupov na avtomatskem kaluparskem stroju oziroma ročno z vstavljanjem več vrst jeder, sestavljanje kalupov in ‘priprava za vlivanje 141. - Oblikovanje in izdelava reklamnih panojev in razstavnih prostorov na osnovi zasnov - Oblikovanje in izdelava prospektov, katalogov in ostale propagandne dokumentacije na osnovi zasnov 142. Vodenje in urejanje arhiva 143. Opravljanje strojepisno daktilografskih del 144. Pomoč pri pripravi potrebne dokumentacije in opravljanje enostavnejših del v zunanji trgovini 143. Pomoč pri postopku razvijanja enostavnih proizvodov 146. Najzahtevnejše razrezovanje in izrezovanje elementov iz pločevine in profilov 147. Krivljenje najzahtevnejših elementov 148. Priprava in izdelava delavniške dokumentacije v pripravi dela 149. Zbiranje naročil, vodenje evidenc in nabava osnovnih sredstev 150. Najzahtevnejša dela na koordinatnem vrtalnem stroju 151« Zbiranje, evidenca, primerjava in analiza delovnih nalog 132. Najzahtevnejša avtoelektrikarska in avtomehanična dela na vseh vrstah prevoznih sredstev 153- Izrisovanje posameznih lažjih detajlov in načrtov na osnovi prostoročno izdelanih skic 134. Izdelava najzahtevnejših mizarskih izdelkov 135- Izdelava prototipov iz plastike in najzahtevnejših modelov za proizvodnjo plastičnih izdelkov ter druga najzahtevnejša dela v proizvodnji plastike 138. Opravljanje najzahtevnejših ličarskih del na osnovi tehnične dokumentacije 157- Opravljanje najzahtevnejših ključavničarskih del (sestavljanje izdelkov, krivljenje pločevine, izdelava sklopov in podsklopov, itd.) 138. Kvalitetna in kvantitetna kontrola polizdelkov 159. Planiranje in spremljanje izvajanja plana končnih izdelkov 160. ^ Pomoč pri izdelavi projektne dokumentacije manjše zahtevnosti 161. Najzahtevnejša brušenja strojnih elementov in ostrenje orodij po tehnični dokumentaciji 162. Sprejem in izdaja pisarniškega materiala in drobnega inventarja 163. Vnašanje in verificiranje podatkov na medij 164. Izdelava najzahtevnejših podsestavov in sestavov v delavnici šibkega in jakega toka 163. lzaelava najzahtevnejših podsestavov in sestavov v elektro proizvodnji 166. Opravljanje zahtevnejših administrativnih nalog, vodenje posameznih evidenc 167« Snemanje in specificiranje časov pri delovnih opravilih ter usklajevanje 168. Prodaja rezervnih delov in materiala 169. Administrativno-tehnično delo pri deviznem poslovanju (vodenje enostavnih evidenc) 170. Prejem in izdaja blaga ter koordiniranje pri komisioniranju 171. Organiziranje in vodenje sistema raehanografije 172. Opravljanje tajniško-administrativnih del 175. Krmiljenje sistema AOP pri zahtevnejših operacijah 17». Distributiranj e prospektov, katalogov, referenc in ostalega propagandnega materiala 175. Prodajanje tipske opreme, vsklajevanje roka doba- 1,91 ve z zasedenostjo kapacitet proizvodnje, vodenje evidenc 0 sklenjenih pogodbami in kupcih 176. Zbiranje podatkov 0 domači in tuji konkurenci 177. Prodaja montažnih storitev, vsklajevanje rokov prodaje z zasedenostjo kapacitet, vodenje evidenc 0 sklenjenih pogodbah in kupcih 178. Spremljanje in obdelava ostvarjenih stroškov po delovnih nalogih 179. Opravljanje najzahtevnejših galvanizerskih del 1,92 (srebrenje, kositrenje, itd.) 180. Opravljanje najzahtevnejših strojno-ključavničar-skih del (sestavljanje izdelkov, izdelava elementov, itd.) 181. Sestavljanje kalkulacij za predračune 182. Vodenje administrativno-tehničnega dela v samskem 1,95 domu 183. Vodenje zahtevnih evidenc v knjigovodstvu in priprava dokumentacije za AOP 184. Samostojno obračunavanje izdelovalnih časov 185. Organiziranje in vodenje pri pripravljanju jedi 1,95 186. . Vodenje kadrovske evidence in pomoč pri urejanju kadrovskih zadev 187. Sestavljanje in spajkanje najzahtevnejših TV pre- tvornikov in oddajnikov ter izdelava’prototipnih izdelkov 1,97 188. Opravljanje manj zahtevnih operativnih investicijskih nalog 1,98 189. Izdelava, vzdrževanje in nastavljanje najzahtevnejših orodij ter delovnih pripomočkov 190. Struženje in frezanje najzahtevnejših kovinskih delov na osnovi tehnične dokumentacije, skice 1,99 ali vzorca 191. - Prodajanje vseh vrst proizvodov 1,99 - Vodenje evidenc kupcev in koordinacija s pripravo dela 192. Opravljanje enostavnejših opravil pri nabavi materiala 193. Zbiranje in urejanje podatkov, obdelovanje in podajanje informacij 2,00 194. Ukrepanje in sprovajanje načrtov in predpisov 0 narodni obrambi in SLO 195. Medfazno kontroliranje izdelkov in polizdelkov 196. Konstruiranje enostavnejših konstrukcij in elemen- tov 197. Izdelava enostavnejših tehnoloških postopkov in 2,01 postavljanje izdelovalnih časov 198. Področno in časovno usmerjanje delovnih nalog v 2,02 proizvodnji 199. Izdelava najzahtevnejših podsestavov in sestava v elektro proizvodnji 200. Vodenje blagajne in evidence 2,03 ?01. Organiziranje in vodenje splošnih zadev 202. Opravljanje zelo zahtevnih delovnih nalog v oddelku lakirnice ter strokovno in administrativno vodenje manjše skupine 203. Legiranje in modificiranje litin v indukcijskih 2,04 ali kupolnih pečeh, jemanje vzorcev za hitre ana- lize, merjenje temperature litin, vodenje dnevnika taljenja, popravila obzidave peči 204. Prevoz tovora s tovornim avtomobilom in tekoče 2,05 vzdrževanje avtomobila 205. Prevoz potnikov v avtobuse in tekoče vzdrževanje vozila 206. Določanje kod za repromaterial in določanje planskih cen 207. Izdelava najzahtevnejših modelov oz. jedrnikov iz lesa, epoxy smol, vgrajevanje modelov na modelne plošče in občasna popravila modelov 2,Ob 208. Opravljanje najzahtevnejših' delovnih nalog v okviru J___ 2,07 2,08 2,09 2,10 2,12 2,13 2,16 2,17 2.19 2.20 2,21 2,22 2,23 2.25 2.26 2,27 4_____________________________________________________________ž____ manjše skupine ter razporejanje in vodenje del v tej skupini z odgovornostjo za kvalitetno izvrševanje delovnih nalog 209. Opravljanje najzahtevnejših nalog servisnega vzdrževanja 2,28 210. Sprejem, skladiščenje in izdaja materiala v dijaškem domu 211. Najzahtevnejša orodjarska dela z odgovornostjo do vodenja manjše skupine 2,29 212. Izvajanje vseh vrst najzahtevnejših izolacij po tehnični dokumentaciji, priprava, razrez in oblikovanje najzahtevnejših izolaterskih elementov in montaža 21). Vodenje in organizacija dela v kuhinji 214. Opravljanje najzahtevnejših varilskih del, varenje vseh nosilnih konstrukcij in tlačnih posod, kjer je potreben atest 213. Upravljanje in opravljanje del z vsemi vrstami težke mehanizacije in njihovo tekoče vzdrževanje 2lb. Prevoz, natovarjanje in raztovarjanje težkih tovorov in tekoče vzdrževanje vozila 217. Obračunavanje zahtevnejših situacij prodanih proizvodov in storitev 218. Zahtevnejša radiografska snemanja z vsemi vrstami defektoskopske opreme ter koordinacija z opremo in ljudmi ^19. Najzahtevnejše ključavničarsko in strojno ključavničarsko vzdrževanje, popravilo, s trou-ev^-^s trojnih naprav ter napeljav 2,29 ^20. Planiranje in analiziranje izdelovalnih časov v proizvodnji 221. Vodenje in organiziranje dela v skladišču 222. Sestava in izdelava zahtevnejših kalkulacij 223. Priprava-potrebne dokumentacije in opravljanje enostavnejših del v zunanji trgovini 224. Opravljanje enostavnejših nalog v zastopstvu 225. Pomoč pri urejanju dokumentacije v carinsko-špedi-terskih poslih 226. Opravljanje najzahtevnejših montažnih nalog po tehnični dokumentaciji (za vse montažne dejavnosti) 22?. Pomoč pri pripravljanju in posredovanju predlogov za izvajanje predpisov varstva pri delu 228. Opravljanje specialnih nalog v mehanični delavnici ter razporejanje in vodenje dela v tej skupini 2,52 229. Samostojno opravljanje zahtevnejših nalog v kon-signaciji 230. Prevajanje in urejanje korespodence v zunanji trgovini 2,33 231. Programiranje enostavnejših programov v AOP 2,3^ 232. Izvajanje tehničnih meritev v laboratoriju 2,36 233. Pripravljanje enostavnih organizacijskih del za AOP 234. Organiziranje, zbiranje in distribuiranje propagandnega materiala in skrb za reklamni nastop 2,39 235. Vodenje in organizacija dela v avtoparku 2,40 2^6. Sodelovanje pri projektiranju ležje projektivne dokumentacije 237. Umerjanje instaliranih sistemov 2,41 238. Vodenje in organiziranje dela v obračunskem oddelku 2,42 239. Izdelovanje manj zahtevnih analiz poslovnih funkcij 2^0. Reševanje socialne problematike 2,45 2^1. Kontrola kvalitete in kvantitete izvršenih montažnih del 2,45 2^2. Samostojno določanje normativnih časov po tehničnih normativih ali iskustvenih tabelah 2,45 2^3. Organiziranje, vodenje in izvajanje administrativno- pisarniških del 2,46 Vodenje in organiziranje izolaterskih nalog, za skupino delavcev, izvajanje najzahtevnejših nalog ter kontrola opravljenih nalog v skupini 2^5. Opravljanje zelo zahtevnih vzdrževalnih in remontnih del z odgovornostjo do strokovnega in administrativnega vodenja delavcev s kupini ^6» Izvajanje najzahtevnejših montažnih nalog, vodenje in organiziranje montažnih nalog za skupino delavcev te:4 kontrola in preiskus opravljenih nalog v skupini 247. Izvajanje vzgojno izobraževalnih nalog 2,4? 248. Samostojno vodenje evidenc in priprava podlog za izdelavo delavniške dokumentacije 249. Samostojna obdelava devizne dokumentacije in vodenje evidence deviznih računov 2,48 250. Specialna radiografska snemanja z vsemi vrstami defektoskopske opreme in analize radiografskih rezultatov, sestava poročil in koordinacija dela radiograf skih snemalcev 251. Samostojno organiziranje postopka zbiranja podatkov in vračanja informacij uporabnika v AOP sistemu 2,50 252. Samostojno opravljanje zahtevnejših nalog pri nabavi materiala 2,53 253. Vodenje in organiziranje dela v oddelku deviznega poslovanja 254. Samostojno vodenje evidenc in komunikacij s kooperanti, raziskava primarnih kooperantov 255. pripravljanje in posredovanje predlogov za izvajanje predpisov varstva pri delu 2,57 ?56. Organiziranje strokovnega izobraževanja delavcev in učencev v gospodarstvu 2,5B 257. Samostojno organiziranje skupinskega izvrševanja nalog pri AOP 2,60 ?58. Obdelovanje posameznih detajlov projekta po predloženih osnovah na katerih je razviden način in potek dela 2,60 259. Samostojno sestavljanje delnih planov na osnovi evidenc in zasedenosti, spremljanje izvajanja planskih nalog 260. Samostojno urejanje kadrovskih zadev '2,61 261. Samostojno kvalitetno in kvantitetno pregledovanje dobavljenega blaga, polizdelkov ali izdelkov 262. Strokovno in administrativno vodenje oddelka v knjigovodstvu 263. Samostojno sestavljanje bilančnih poročil 264. Vodenje in koordinacije celotnega dela v centralni kuhinji 2,62 265. Vodenje in koordinacija celotnega dela v počitniškem domu 266. Zbiranje in urejanja informacij za interno glasilo 2,63 267. Vodenje, organizacija in koordinacija dela med skladišči 2,64 268. Organizacija in izvajanje praktičnega usposabljanja učencev v gospodarstvu 2,66 269. Strokovno in administrativno vodenje in organizacija dela v proizvodni enoti 2,68 270. Organizacija in koordinacija dela v zvezi z delova - njem samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij 2,70 271. Strokovno vodenje, organizacija in koordinacija dela v oddelku kalkulacij 2,71 272. Vodenje in organizacija dela v avtoparku v OV 2,72 273« Vodenje, organiziranje*in koordiniranje ter kontrola izvedbe nalog montažnih skupin 274. Vodenje, organiziranje in koordinacija dela v servisu 275» Izdelovanje metodologij in meril ter ugotavljanje strokovnih psihofizičnih in funkcionalnih sposobnosti kandidatov za opravljanje določenih delovnih nalog 2,73 276. Samostojno opravljanje in koordiniranje operativ- vnih nalog na vseh vrstah investicijskih objektov 2,73 277« Samostojno izdelovanje tehnoloških postopkov in izdelovanje osnutkov novih tehnologij in orodij 2,74- 278. Samostojno konstruiranje zahtevnih konstrukcij in izdelovanje predlogov za racionalizacijo obstoječih 2,75 279« Samostojno reševanje zadev iz pravno samoupravnega področja 2,76 280. Samostojna izdelava analiz, planskih predlogov in izdelava statističnih poročil 281. - Samostojna obdelava podatkov o tuji in domači konkurenci - Posredovanje informacij in podatkov uporabnike* 282. Vodenje del v zvezi s pripravo organizacijskih enot za prehod na AOP _1____________________________2_____________________________ 283» Samostojno programiranje po programskih definicijah 284. Samostojno izvajanje strokovno-administrativnih nalog na kooperacijsko izvoznem področju 285. Urejanje dokumentacije in samostojno kontaktiranje s špediterji in carino 286. Samostojno izvajanje strokovno-administrativnih nalog pri realizaciji pogodbenih odnosov v zastopstvu 287. Organiziranje in izdelava najzahtevnejših kalkulacij in kalkulacijskih elementov 288. Vodenje in' organiziranje dela v oddelku deviznega poslovanja 289« Vodenje in organizacija strokovno administrativnih ter samoupravnih nalog v dijaškem domu 290. Samostojno prodajanje proizvodov in storitev, usklajevanje rokov dobav z izvajalci 291. Vodenje, organiziranje in koordiniranje med oddelki vzdrževanja, izdelava plana investicij za vzdrževanje 292. Razvijanje enostavnejših proizvodov 293« Vodenje tečajev za varilce za vse postopke varjenja, izvajanje praktičnega programa nove tehnologije in zbiranje podatkov za analizo teh postopkov, demonstracija postopka in tehnologije na deloviščih 294. Vodenje in organiziranje dela v skladiščih in pomožnih dejavnostih 295* Izvajanje izredno zahtevnega servisnega vzdrževanja, vodenje in organizacija dela v skupini 296. Vodenje in organiziranje montažnih nalog na zahtevnejših objektih za skupine delavcev, neposredno upravljanje vseh najzahtevnejših ključnih montažnih nalog ter izvrševanje kontrole in preiskus opravljenih nalog 297. Samostojno umerjanje in analiza podatkov instaliranih sistemov 298. Samostojno izvajanje strokovno administrativnih nalog v zunanji trgovini 299. Projektiranje projektne dokumentacije lažje zahtevnosti po priloženem idejnem osnutku 300. Vodenje in organiziranje dela v oddelku knjigovodstva na TOZD 301. Samostojna kvantitetna in kvalitetna kontrola montažnih storitev 302. Organizacija, vodenje in koordinacija dela pri sistemizaciji v nagrajevalnem sistemu 303. Vodenje, organiziranje in koordiniranje dela v računovodskem sektorju TOZD 304. Postavljanje kriterijev posameznih vrst litin ter kontrola kvalitete dobljene litine 305. Prevajanje tehnične in strokovne literature 306. Predpisuje tehnologijo varilnih postopkov, analizira rezultate varjenja in podaja predloge za izboljšavo varilnih postočkov in tehnologije, nadzor izvajanja tehnologije na najzahtevnejših deloviščih 307. Samostojno urejanje splošno-upravnih zadev 308. Vodenje, organizacija in koordinacija dela v propagandnem oddelku 309. Vodenje, organiziranje in koordinacija dela tehnične kontrole proizvodnje 310. Vodenje in organizacija dela v merilnici in posredovanje merilnih rezultatov uporabnikom 311. Strokovno in administrativno vodenje in organizacija dela med posameznimi deli delovnega procesa 312. Vodenje in organizacija dela v skupini tehnologov priprava, izdelava in posredovanje izsledkov nove tehnologije za uporabo v delovnem procesu ter predlogi za izboljšanje obstoječe tehnologije 313« Vodenje in organizacija dela v skupini, priprava, izdelava in posredovanje kontrolnih postopkov in organizacija izvajanja, uvajanja in strokovni nadzor nad obstoječimi kontrolnimi postopki 314. Vodenje in organizacija dela v skupini, priprava in razvijanje novih oblik umerjanja, analiza in razčlenitev ter posredovanje rezultatov umerjanja uporabnikom 2.77 2.78 2,79 2,80 2,82 2,83 315. Vodenje in koordinacija dela v kadrovsko-splošni službi 3,08 '316. Vodenje in koordiniranje dela v skupini, strokovno in idejno reševanje nalog pri najzahtevnejših konstrukcijah 317. Vodenje, organiziranje in koordinacija dela v nabavnem oddelku 3,10 318. Vodenje, organiziranje in koordinacija nabave in maloprodaje 319. Vodenje, organiziranje in koordinacija dela pro- dajnega oddelka, sodelovanje s pripravo dela v smislu zasedenosti kapacitet 3,11 320. Zahtevnejše pripravljanje in posredovanje predlogov za izvajanje predpisov varstva pri delu 3,13 321. Vodenje, organiziranje in koordinacija službe kontrole kvalitete elektro proizvodov 3,13 322. Vodenje, organiziranje in koordinacija dela v merilnici TV aparatur 323. ’ Planiranje razporeditve radiografskih ekip, kontro- la radiogramov in verifikacija analiz raznih defe-ktoskopskih postopkov, sodelovanje z varilsko službo, vodenje in koordinacija dela službe 324. Vodenje, organiziranje in koordinacija ter kontrola izvedbe zahtevnejših nalog montažnih skupin 2,83 325. Vodenje, organiziranje in kontrola tokov obdelave na elektronskem sistemu 526. Vodenje in koordinacija dela v oddelku za preva- 2,84 327. janje ter samostojno prevajanje Vodenje, organiziranje in koordinacija dela v operativni pripravi dela 3,14 328. Strokovno vodenje in koordiniranje izvajanja tehničnih meritev v laboratoriju 3,16 329. Vodenje in koordinacija dela v oddelku za kalkulacije in obračun 3,17 330. Strokovno-komercialno izvajanje nalog v zastopstvu 3,22 2,89 531. Vodenje, organiziranje in koordinacija dela v predstavništvu ter zastopanja podjetja pri kupcih in 2,90 investitorjih 332. Razčlenjevanje razvojnih nalog in izdelava osnutkov sestavnih razvojnih rešitev 3,23 2,91 333. Vodenje in koordinacija dela in strokovni nadzor nad izdelavo in izvajanjem planskih nalog 3,24 334. Strokovna izdelava rešitev regulacijskih krogov pri avtomatskih regulacijah 2,9) 535- Vodenje, organiziranje in koordiniranje cela v oddelku tehnične kontrole montaže 3,25 336. Samostojno projektiranje projektnih dokumentacij srednje'zahtevnosti po priloženem idejnem osnutku 3,27 2,94 337. Vodenje, organiziranje in koordiniranje dela v tehnološki pripravi dela 2,96 2,99 338. Vodenje in koordiniranje dela in poslovanja v oddelku za investicijsko izgradnjo 3,32 339. Strokovno vodenje, organiziranje, koordiniranje in kontrola na zahtevnejših montažnih objektih, 3,01 izvajanje.pregledov in organiziranje odpravljanja pomanjkljivosti pred tehničnimi pregledi, sodelovanje pri tehničnih pregledih, pregled in uskladitev 3,01 projektov 3,34 340. Koordiniranje in izvrševanje najzahtevnejših nalog iz pravnega področja 3,35 341. Koordiniranje in izvrševanje najzahtevnejših nalog 3,04 342. s plansko-analitskega področja Določanje smernic in standardov glede vseh dejav- 3,05 343 < nosti projektiranja AOP Izdelovanje najzahtevnejših programskih rešitev ter izdelovanje smernic in standardov glede programiranja in testiranja 344. Vodenje, organiziranje in koordiniranje strokovno-administrativnega dela v orodjarni 345. Samostojno izdelovanje ponudbenih projektov na podlagi projektne dokumentacije 3,37 3,06 346. Vodenje, organiziranje in koordiniranje dela v • oddelku za avtomatiko 3,38 347. Vodenje, organiziranje in usklajevanje dela v komercialnem sektorju TOZD 3,40 1____________________________2_______________________________ 34fl. Vodenje, organiziranje in koordiniranje dela in delovnih nalog v oddelku konsiguacije 349. Projektiranje zahtevnejše projektne dokumentacijfe in koordinacija dela pri projektiranju 350. ' Vodenje in koordiniranje dela v iinančni službi 351. Vodenje in koordiniranje dela v računovodski službi 352. Vodenje, planiranje, organizacija in koordinacija varilske službe, nadzor izvajanja tehnologije na najzahtevnejših deloviščih, aktivno sodelovanje pri investicijskih programih 353. Strokovno vodenje, koorcinacija in organiziranje dela, delovnega procesa v proizvodnji 354. Vodenje, organiziranje in koordiniranje dela v oddelku raziskave tržišča 355» Koordinacija,.vodenje in organiziranje dela v komercialno-projektnem sektorju 356. Vodenje, organiziranje, planiranje in kontroliranje izvajanja tehničnih in planskih nalog, načrtovanje proizvodnih kapacitet in kadrov, uvajanje in izvajanje inventivne dejavnosti 357. Strokovno vodenje in organizacija vzdrževalnih del na napravah v livarni 358. • Zahtevnejše strokovno vodenje, organiziranje, koor- diniranje in in kontrola na zahtevnejših montažnih objektih, sodelovanje pri tehničnem in kvalitetnem prevzemu, organizacija odpravljanja eventuelnih pomanjkljivosti objekta 359. Vodehje, koordiniranje in organiziranje dela v oddelku za varstvo pri delu 360. Strokovno vodenje in organizacija poslovanja dijaškega doma 361. Razčlenjevanje razvojnih nalog, izbira optimalnih variant, ocenjevanje in korekcija razvojnih dokumentacij 362. Vodenje, organiziranje in koordiniranje dela v službi blagovnega izvoza 363. Vodenje, organiziranje in koordiniranje dela prodajnega oddelka proizvodov, izdelava letnih planov proizvodnje, sodelovanje s pripravo dela v smislu zasedenosti kapacitet 364. Izdelava in koordinacija dela za pripravo kalkulacij-skih osnov za izdelavo kalkulacij najzahtevnejših objektov Vodenje, organiziranje in koordinacija dela na gradbišču, kontrola izvajanja del v skladu s postavljenimi plani ter reševanje trenutne problematike Vodenje in koordinacija dela v skupini, sestavljanje projektnih nalog in projektiranje najbolj zahtevne projektne dokumentacije Strokovno in tehnično vodenje in organizacija dela v sektorju zastopstva Strokovno vodenje, organiziranje in koordinacija v oddelku za inozemsko kooperacijo Vodenje, koordinacija in organizacija dela v AOP Vodenje, planiranje, organiziranje, koordiniranje in kontroliranje dela in delovnih nalog računovodskega sektorja v skladu z zakonskimi predpisi Vodenje,organiziranje in koordinacija dela v kadrovsko splošnem sektorju Vodenje, organiziranje in koordinacija pri izdelavi projektne dokumentacije in komuniciranje s izvedbenimi dejavnostmi Vodenje, organiziranje in koordinacija dela vseh služb v TOZD Vodenje in vsklajevanje razvojnih nalogjoa področju projektivne dejavnosti in koordiniranje dela 'med raziskovalci Strokovno tehnično sprovajanje zastopniških poslov do vključno sklepanja pogodb Vodenje in koordinacija del v pravni službi Vodenje, organiziranje in koordinacija dela kadrovsko splošne službe in kontrola izvajanja začrtane kadrovske politike Vodenje, organiziranje in koordinacija dela v skupini, izdelovanje in kontrola izdelanih ponudbenih 365. 366. 367. 368. 369. 370. 371. 372. 373. 374. 375. 376. 377. 378. 379. Strokovna pomoč pri vodenju, organiziranju in koordinaciji vseh služb v TOZD 380. Vodenje, organiziranje in koordiniranje delovnih 5,42 nalog v razvojnem oddelku 3,86 381. Vodenje, planiranje, organiziranje in"koordinacija defektoskopske in varilske službe 3,89 382. Vodenje, organiziranje in koordinacija delovnih nalog v oddelku za regulacijo in meritve 3,91 3,45 383. Vodenje, organiziranje in koordinacija dela v prodajnem oddelku storitev, sodelovanje z izvajalci v zvezi zasedenosti kapacitet 3,94 3,45 384. Vodenje in organizacija izvajanja investicijskih del v tujini 3,46 385. Vodenje, organiziranje in koordinacija najzahtevnejših del na gradbišču, kontrola izvajanja del v skladu s postavljenimi plani 386. Strokovno vodenje, organiziranje in koordinacija dela v koristrukcijskem oddelku 3,95 3,48 387. Strokovno vodenje, organiziranje in koordinacija, tehnološke in operativne priprave dela 388. Vodenje, organiziranje in koordinacija delovnih 3 55 nalog v razvojni službi 3,98 389. Svetovanje pri izbiri globalnih rešitev pri projektiranju najzahtevnejših instalacij 3,99 390. Strokovno tehnična pomoč pri izvajanju delovnih nalog na področju izvoza v inženiringu 4,01 3,57 391. Vodenje, organiziranje in koordinacija najzahtevnejših delovnih nalog v predstavništvih 3,58 392. Vodenje, organiziranje in koordinacija dela v 393. sektorju zastopstev Vodenje, organiziranje in koordinacija ter usmerjanje nabavne politike za področje blagovnega prometa s tujino 3,59 394. Vodenje, organiziranje in koordinacija ter usmerjanje prodajne in nabavne politike za področje blagovnega prometa s tujino 395. Vodenje, organiziranje in koordiniranje dela v komercialnem sektorju, načrtovanje in oblikovanje optimalne komercialne politike 4,01 396. Vodenje, organiziranje in koordiniranje v prodajni službi DO 4,05 397. Vodenje, organiziranje in koordiniranje dela v oddelku koordinacija dela med oddelki, prodajno službo in investitorji 4,09 3,61 398. Vodenje in koordinacija dela v ponudbenem oddelku, koordiniranje dela s prodajno službo in investitorji 399. Svetovanje pri izbiri globalnih rešitev 400. Strokovno tehnična pomoč pri vodenju, koordinaciji in organizaciji dela v inženiringu 4,12 3,63 401. Vodenje, organiziranje, planiranje in kontroliranje 3,64 izvajanja zahtevnejših tehničnih in planskih nalog, načrtovanje proizvodnih kapacitet in kadrov, urejanje in izvajanje inventivne dejavnosti 3,65 402. Vodenje, organiziranje in koordinacija delovnih nalog v komercialno-projektivnem sektorju 403. Vodenje in organizacija del in delovnih nalog mon- 3,68 404. taže kompleksnih objektov pri izvajanju inženiring poslov Vodenje, organiziranje in koordinacija del s pravno upravnega področja poslovanja ter izvajanje ostalih funkcij po pooblastilu poslovodnega organa 4,21 405. Vodenje, organiziranje in koordinacija delovnih 3,72 nalog v plansko analitski službi 4,23 3,74 406. Vodenje, organiziranje in koordinacija delovnih 407. nalog v inženiringu Zahtevnejše vodenje, organiziranje in koordinacija 4,27 3,75 vseh služb v TOZD 4,31 408. Vodenje, organiziranje in koordinacija na j zahtev-,, nejSih finančno-ekonomskih nalog in vodenje interne 3,79 •banke DO 409. Vodenje, organiziranje in koordinacija dela in skupnih nalog delovne skupnosti 3,82 410. Izvajanje določenih nalog poslovodnega organa in nadomeščanje v času odsotnosti poslovodnega organa 4,36 _1_______________________2___________________________ 411. Vodenje, organiziranje in koordinacija dela in služb v DO 412. Vodenje, organizacija, koordinacija in planiranje del in delovnih nalog SOZD POSEBNI POGOJI DELA 12. Dela na stresalni rešetki, čiščenje kanalov, zakladanje peči, priprava peska } (mešanje), brušenje z visečimi brusili in v čistilnici 0,15 ) 13. Dela ha objektih brez strehe na dežju 0,10 38a. člen Posebni pogoji dela, ki občasno nastopajo pri neposrednem izvajanju del in delovnih nalog in jih vsled tega $ bilo mogoče upoštevati pri vrednotenju del in delovnih nalog, določenih v 38. členu tega sporazuma, se za tds trajanja takšnih del in delovnih nalog upošteva določeni faktor, ki se uporablja na relativno razmerje del in delovnih nalog. Količnik vloženega živega dela za čas opravljanja del in delovnih nalog pod posebnimi, spodaj navedenimi pogoji dela, je izražen v obliki faktorja (Fpd) na relativno razmerje del in delovnih nalog: Vrsta del in delovnih nalog Faktor (Ppd) 1. Za opravljanje del na višinah: - nad 3 do 5 m 0,02 - nad 5 do 8 m 0,04 - nad 8 m 0,11 14. Občasna in izredno težka ter naporna*dela, kjer ni organiziranih primernih delovnih pripomočkov 15. Dela v drugi izmeni (redni delovni čas) 16. Vožnja z motornimi vozili v cestnem prometu po prevoženem tekočem km: - kombi in poltovorna vozila do 1,5 t nosilnosti - tovorna vozila nad 1,5 - 3 t nosilnosti - tovorna vozila nad 3 t nosilnosti, avtobusi in osebni avtomobili 17. Delo na deloviščih z avtodvigalom 0,20 0,20 0,02/k® 0,05 A® 0,07 A® 0,10 2. Za dela v galvaniji, lakirnici 0,05 18. Delo z viličarjem 0,05 3. Dela v rovih, jaških zaprtega tipa, sifonih, izredno umazanih in prašnih deloviščih, dela s pneumatskim orodjem in v neposredni bližini takih del, za dela, kjer se uporabljajo posebna zaščitna sredstva 0,07 4. Za dela na objektih z neorganiziranim transportom s stopnicami nad 5 nadstro- pij , za vsako nadalnje nadstropje 0,01 5. Za dela na mrazu: - od + 6 do 0 °C 0,07 - od 0 °C do -10 °C 0,11 6. Za dela na odprtem gradbišču - vgraje- vanje instalacijskih elementov med betoniranjem 0,07 7. Za varilska dela (plamensko obločno in z zaščitnimi plini) 0,08 8. Za dela v izotopih in rentgenu 0,09 9. Pleskanje, metaliziranje in druga dela v rezervoarjih in drugih zaprtih "posodah ter lakirnih kabinah 0,10 10. Za remontna dela, upravljanje viličarja v livarni, žerjavov in za druga vzdrževalna dela v livarni 0,06 11. Oblikovanje kalupov (formanje), antiko- rozijska zaščita odlitkov, transportu, izdelavi jeder, prebodov peči, obzidava peči, dela v topilnici, ulivalnici in brusilnici 0,11 MERILA REZULTATOV DELA 39. člen V cilju čim popolnejše in realnejše delitve po rezultatih dela, delavci TOZD sprejemajo merila za določanje in ugotavljanje obsega, kvalitete in uspešnosti rezultatov dela za vsa dela in delovne naloge. 40. člen Delavci TOZD v samoupravnih splošnih aktih določijo: — merila za merjenje posameznih del in delovnih nalog, postopek za merjenje delovnega uspeha, — način preverjanja realnosti meril, — postopek za spremembo in dopolnitev meril. 41. člen Delavci TOZD se z delavci drugih TOZD — DS sporazumejo, da bodo za tipična dela in delovne naloge usklajevali merila, upoštevajoč nivo tehnične opremljenosti in organiziranosti delovnega procesa. VRSTE MERIL 42. člen Merilo je enota dela, ki je potrebna povprečno usposobljenemu delavcu, da pri normalnih pogojih, s predpisanimi sredstvi in načinom, pri normalnem prizadevanju in fizičnem in umskem naporu doseže določen rezultat. 43. člen Pri določanju meril se mora načeloma uporabljati tehnična metoda. V izjemnih primerih, kjer zaradi narave dela ni mogoče uspešno uporabiti tehnične metode, se lahko uporabljajo še naslednje metode: izkustvena, statistična in metoda grobega snemanja, ter metoda ocenjevanja po naprej postavljenih kriterijih (enkratna naročila, individualna proizvodnja, izdelava orodij, strokovno organizacijsko administrativno delo). 44. člen Po načinu organizacije delovnega procesa so merila individualna ali skupinska. Prednost imajo individualna merila, ki zagotavljajo najbolj neposredno in objektivno delitev po rezultatih dela. Skupinska merila se postavljajo za dela in delovne naloge, kjer zaradi tehnološkega postopka ali organizacije dela ni možno postaviti individualnih meril (montažna dejavnost, strokovno organizacijska in administrativna dela in delovne naloge). Pri skupinskih merilih se doseženi delovni rezultat _skiinine norazdelin ie med delavce sorazmerno doseže- ne mu rezultatu posameznika, glede na vrednost sestavljenosti dela in delovnih nalog, ki jih je delavec opravljal pri skupinskem delu. POSTOPEK ZA POSTAVLJANJE MERIL 1. Tehnična metoda 45. člen Za določanje meril na podlagi tehnične metode mora biti predpisan — točno delovni postopek, kjer morajo biti znani vsi delovni pogoji za posamezna dela in delovne naloge. Merilo se določa za 1, 10, 100 ali več kosov, kar mora biti razvidno na delovnem nalogu. 46. člen Za postavljanje meril po tehnični metodi morajo biti izpolnjeni sledeči pogoji: 1. tehnološki postopek in režim dela mora biti točno predpisan; 2. znane morajo biti karakteristike stroja in orodja; 3. predpisana mora biti točna kvaliteta obdelave in materiala; 4. znani morajo biti tudi vsi ostali pogoji, ki vplivajo na čas izdelave, na primer: lokacija stroja, organiziranost delovnega procesa, razmestitev pomožnih prostorov, notranji transport, itd.; Če se postavlja merilo na podlagi snemanega časa, morajo biti v času snemanja zagotovljeni sledeči pogoji: 1. delavec mora biti izurjen, zdrav ter umsko in fizično sposoben za opravljanje dela; delavec mora biti dobro seznanjen z načinom dela; JK- delavec mora biti spočit; 4. delovni čas mora biti normalen; 5. material mora ustrezati predpisom; 6. stroj, orodje in ostale naprave morajo biti v brezhibnem stanju; 7. delovni pogoji morajo ustrezati varnostnim predpisom; 8. pogonska energija mora biti zagotovljena. 47. člen Število kosov, ki jih je treba posneti, da je dobljeni povprečni izdelavni čas veljaven, se izračuna po sledeči metodi: K, ■ koeficient stabilizacije tnax " maksimalni čas, dobljen pri poskusnem snemanju tmin ■ minimalni čas, dobljen pri poskusnem snemanju ■ aritmetična sredina obeh časov Na osnovi dobljenega koeficienta Kg se odčita ix priložene tabele število potrebnih dodatnih snemanj v odvisnosti od števila poskusnih snemanj. 48. člen Tehnično merilo za en kos (Tk) se izračuna po obrazcu: »k -ZTr Tf ■ merilo časa za posamezno fazo dela Tf - . (1 ♦ k,, . k0) . <1 ♦ kd) • P. + ‘p S'*.* ».p + ‘r *P " tp. * v Simboli pomenijo: 1. ■ merilo časa za en kos 2. - izdelavni čas za en ko. 3* tt ■ tehnološki čas tp - pomožni čas 3. - strojni čas S. tflr- strojno ročni čas tr - ročni čas tpa- pomožni strojni čas 9. tp^- pomožni ročni čas ^ - koeficient napora kQ ■ koeficient vpliva okolja ^■2. k^ - dopolnilni koeficient Fs ■ faktor stimulacije - 30 - 3*1 Tehnološki čas (tt) se izračunava v odvisnosti od vrste dela, stoja in materiala po veljavnih parametrih. 4.1 Pomožni čas (tp) se izračunava po metodah za izračunavanje časov z osnovnimi gibi ali s snemanjem. 10.1 Koeficient napora (kg) upošteva časovne izgube delavca zaradi nastopajoče utrujenosti (fizične - duševne). 11;1 Koeficient vpliva okolja (kQ) upošteva časovne izgube zaradi nenormalnih pogojev okolja (temperatura, vlaga, hrup, svetloba, itd.). — izboljšava notranjega transporta, — izboljšava vpliva okolja, — uvedba ožje specializacije. ' 3. Povprečno preseganje rezultatov dela: — če povprečno preseganje rezultatov dela TOZD — DS presega višino 20 % OD nad akontacijsko maso OD v posameznem obračunskem mesecu. * 54. člen Postopek po spremembi merila: a) zmanjšanje merila časa se upošteva pri nadaljnjih delovnih nalogah; b) povečanje merila časa se upošteva pri tekočih delovnih nalogah. 12.1 Dopolnilni koeficient (kd) upošteva časovne izgube zaradi osebnih potreb delavca in zaradi organizacije dela. 13.1 Faktor stimulacije (F0) se .uporablja samo pri tehničnih merilih in je izražen v procentih. Višino določi TOZD. MERJENJE IN UGOTAVLJANJE REZULTATOV ŽIVEGA DELA 55. člen 49. člen Skupen čas TQ za določeno količino izdelanih kosov se izračuna po obrazcu: Tn " V * x • Tk C« 2. Izkustvena metoda 50. člen Izkustvena merila so izdelavni časi, ki se postavljajo izključno na podlagi izkušenj ponavljajočega določenega delovnega procesa. • Izkustveno postavljeno merilo mora vsebovati vse faktorje,.ki vplivajo na merilo časa pri obstoječi organizaciji dela. Izkustvena merila niso natančna, zato jih je potrebno stalno spremljati ter dopolnjevati in postavljati v objektivno stanje. 3. Statistična metoda 1. Ugotavljanje količine vloženega živega dela Količina vloženega živega dela se ugotavlja na podlagi vnaprej postavljenih meril, odvisno od vrste in sestavljenosti del in delovnih nalog. Količina vloženega živega dela je izražena v obliki faktorja količine (Fk) na relativno razmerje del in delovnih nalog. Vrsta del in delovnih nalop; Merila _____________ Faktor - ga proizvodne delavce čas — količina • * ^ _ - za organizatorje dela doseganje planira- % _ nih rokov, po oceni - za strokovno administrativne čas - količina % * delavce planirani roki, po oceni 56. člen 51. člen Statistična merila so izdelavni časi, ki se določijo na osnovi povprečno izračunanega dejansko porabljenega delovnega časa za določeno delo. Za določanje statističnih meril morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: — vrsta in obseg dela morata biti enaka; — delo mora biti izvršeno od delavcev povprečno enake sposobnosti; — delo mora biti opravljeno v normalnem delovnem času in normalnem delovnem okolju; — dosežena mora biti zahtevana kvaliteta dela. Statistične metode niso natančne, zato jih je potrebno stalno spremljati ter po potrebi dopolnjevati in postavljati v objektivno stanje. 2. Ugotavljanje kvalitete vloženega živega dela Kvaliteta rezultatov živega dela se meri na podlagi ocenitve izdelka ali opravljene naloge, na podlagi postavljenih meril ali iskustva, odvisno od vrste in sestavljenosti dela in delovnih nalog. . Kvaliteta vloženega živega dela je izražena v obliki faktorja kvalitete (Fkv) na relativno razmerje del in delovnih nalog. Vrsta del in delovnih nalog Merila______________ Faktor - za proizvodne delavce tehnična merila % - za organizatorje dela plan , po oceni _ 4. Metoda ocenjevanja 52". člen Za dela in delovne naloge, za katere se ne da določiti meril po prej naštetih metoda, se rezultat dela delavca ugotavlja na podlagi ocene doseženega rezultata glede na postavljen plan, kjer se upoštevajo naslednji kriteriji: — količina opravljenega dela, — kvaliteta opravljenega dela, — uspešnost opravljenega dela. Ocenitev opravljenega deta delavca se izrazi s pozitivno ali negativno oceno, odvisno od doseženega rezultata glede na postavljen plan. Ocenjevanje rezultatov delavcev se vrši po možnosti mesečno ali trimesečno za nazaj. - za strokovno administrativne plan - normativi % _ delavce po oceni 57. člen 3. Ugotavljanje uspešnosti opravljanja del in delovnih nalog lil UCIUTIIIII HdlUg Uspešnost rezultatov dela se ugotavlja pri uporabi de-3vnih sredstev, pri delu doseženih prihrankov, izrabe lelovnega časa, odgovornosti in ostalih pogojev dela. Uspešnost živega dela je izražena v obliki faktorja ispešnosti (Fu) na relativno razmerje del in delovnih lalog. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE MERIL 53. člen Objektivnost postavljenih meril je potrebno stalno preverjati in prilagajati dejanskemu stanju glede na spremembe tehnološkega procesa, organizacije dela in drugih primerih: 1. Spremembe tehnološkega procesa: — sprememba ali zamenjava stroja, — uvedba novega orodja in pripomočka, — sprememba osnovne konstrukcijske dokumentacije, —- poiskusna proizvodnja, kjer se preiskuša tehnološki postopek, priprave in orodja, — uvedba računalništva. 2. Sprememba organizacije dela: — uvedba lanserske službe za dostavo orodij in materiala, Vrsta del in delovnih nalog_______Merila_______________Faktor - za proizvodne delavce strojni normativi, % + amortiziranost, pogostost okvar, normativi materialnih strel škov, po oceni' - za organizatorje dela doseženi stroški % + v razmerju do planiranih, ustvarjen dohodek v razmerju do planiranega, dosežena akumulacija do planirane, po oceni 2.7 nad 2.000 do 5.000 rednih delavcev 0,11 2.8 nad 5.000 do 10.000 rednih delavcev 0,13 2.9 nad 10.000 do 20.000 rednih delavcev 0,15 2.10 nad 20.000 rednih delavcev 0,17 3. VREDNOST SREDSTEV V OZD Za vrednost sredstev, ki jih uporablja OZD in opredeljuje njihovo velikost, se šteje: - vrednost poslovnega sklada, - dolgoročna in srednjeročna posojila za osnovna in obratna sredstva, - sredstva skupnih vlaganj, ki pripadajo OZD,_ - kratkoročna sredstva, praviloma kot obratna sredstva, ki se izračunajo v letnem povprečju. Kriteriji___________________________________Faktor ČFvs) za strokovno administrativne doseženi stroški % + delavce v razmerju do planiranih, dosežen dohodek v razmerju do planiranega, po oceni 58. člen 3.1 do 10 milijonov din 0,00 3.2 nad 10' do 50 milijonov din 0,01 3.3 nad 50 do 150 milijonov din 0,03 3.4 nad 150 do 500 milijonov din 0,05 3.5 nad 500 do 1.500 milijonov din 0,07 3.6 nad 1.500 do 5.000 milijonov din 0,09 3.7 nad 5.000 milijonov din 0,11 4. NAČIN PRIDOBIVANJA DOHODKA. V OZD 4. Vrednotenje delovnih nalog individualnih poslovodnih organov in vodilnih delavcev Vrednotenje delovnih nalog individualnih poslovodnih organov in vodilnih delavcev OZD se opravi na osnovi najbolj pomembnih kriterijev na relativna razmerja, določena v tem sporazumu. Ti kriteriji so: 1. Strokovna struktura zaposlenih; 2. Število zaposlenih v OZD; 3. Vrednost uporabljenih družbenih sredstev; 4. Način pridobivanja dohodka. 1. STROKOVNA STRUKTURA ZAPOSLENIH V OZD Kriteriji___________________________________Rr OZD__________Faktor fFszl Kriteriji Faktor (Fnod) 4.1 Dohodek se pridobiva avtomatsko z zakonskimi predpisi ali samoupravnimi sporazumi 0,00 4.2 Dohodek se pridobiva s prodajo izdelkov in storitev: 4.2.1 brez večje konkurenčnosti glede na tehnični ali organizacijski položaj 0,03 4.2.2 z veliko mero prizadevnosti na tržišču s konkurenčnim tekmovanjem 0,10 1.1 Struktura redno zaposlenih delavcev na sistemiziranih delih in delovnih nalogah glede na sestavljenost in obseg je: do 1,80 1.2 Struktura redno zaposlenih delavcev na sistemiziranih delih in delovnih nalogah glede na sestavljenost in obseg je: 1.3 Struktura redno zaposlenih delavcev na sistemiziranih delih in delovnih nalogah glede na sestavljenost in obseg je: nad 2,50 .0,00 nad 1,80 do 2,50 0,02 Vrednotenje delovnih nalog po navedenih kriterijih se izvaja mesečno, trimesečno in letno na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja. OSNOVE IN MERILA ZA OBLIKOVANJE IN DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE ZA MINULO DELO 59. člen Višina sredstev za osebne dohodke za minulo delo znaša najmanj 5 /4 s tem, da v prihodnje ta delež Stalno narašča, Me^a uspeš" nosti za minulo delo je donosnost, oziroma akumulativnost (po točki 6, 140. člena ZZD) z dodatno pospešeno amortizacijo, ki gre v števec mere. 0,05 2. ŠTEVILO ZAPOSLENIH V OZD Kriteriji 2.1 do 25 •rednih delavcev 2.2 nad 25 do 50 rednih delavcev 2.3 nad 50 do 150 rednih delavcev 2.4 nad 150 do O O rednih delavcev 2.5 nad 500 do 1.000 rednih delavcev 2.6 nad 1.000 do 2.000 rednih delavcev Faktor (Fšz) 0,00 o,-oi 0,03 0,05 0,07 n na Dokler merila za minulo delo ne bodo sprejeta v taki vsebini in obliki, da bi jih bilo moč uporabiti in se o njih sporazumeti .v skupnih osnovah in merilih v samoupravnem sporazumu gradbeništva, se uporabljajo za merjenje uspešnosti minulega dela naslednji kriteriji in merila: - količnik uspešnosti poslovanja TOZD, ki predstavlja razmerje med uspešnostjo poslovanja TOZD (A/VS TOZD) in uspešnostjo poslovanja DO (A/VS DO), ki se določi vnaprej na podla- gi rezultatov poslovanja v preteklem letu (varianta: v preteklem tričetrtletju); - vrednost enote minulega dela pri normalni uspešnosti poslovanja TOZD (vemd); - faktor delovne dobe delavca (dd); - faktor stalnosti v TOZD, DO, SOZD (s); - faktor za poseben status delavca (k); Odstotek učinka za minulo delo (md) se ugotavlja po obrazcu: Sad „ A/VS TOZD e vemd (dd ♦ s) • k aAs do Faktor delovne dobe (dd) delavca znaša: Delovna doba faktor nad 1 do 5 let 0,01 nad 5 do 10 let 0,02 nad 10 do 15 let 0,04 nad 15 do 20 let 0,06 nad 20 do 25 let 0,08 nad 25 do JO let 0,10 nad 30 let 0,12 Za delovno dobo delavca se šteje njegova celotna delovna doba, ki si jo je pridobil v času zaposlitve in je evidentirana v njegovi delovni knjižici. Delež osebnega dohodka za minulo delo po delovni dobi, po navedeni lestvici, ne gre upokojencem, ki so se upokojili s polno pokojninsko dobo, pa so si ponovno pridobili lastnost delavca v združenem delu ter prejemajo pokojnino. Faktor za stalnost v TOZD, DO, SOZD (s) znaša: Stalnost faktor nad 3 do 5 let 0,02 nad 5 do 10 let 0,03 nad 10 let 0,05 Za stalno zaposlitev delavca v TOZD, DO, SOZD se šteje samo neprekinjena delovna doda. Za prekinitev stalnosti zaposlitve v TOZD, DO, SOZD se ne šteje čas dobe mirovanja zaradi odhoda delavca na odsluženje kadrovskega roka in prekinitev dela zaradi strokovnega izpopolnjevanja ali nadaljevanja študija po napotilu ali odobritvi OZD. Vendar se čas prekinitve zaradi navedenih razlogov ne upošteva v čas stalnosti zaposlitve. Faktor za poseben status delavca (k) : Faktor za poseben status delavca se uporablja za vse ženske in znaša 1,15. 60. člen Odstotek učinka za minulo delo (md) delavca se računa od plačane akontacije OD za redni delovni -čas (Rr). Višina OD za minulo delo delavca se izračuna po naslednjem obrazcu: ODmd « vemd (dd + s) . k . Rr 61. člen TOZD, ki ne nameni najmanj 3 % povprečno upo-rabljenih poslovnih sredstev v sredstva za izboljšanje in razširitev materialne osnove dela, izgubi pravico do izplačila OD iz naslova minulega dela. OSNOVE IN MERILA ZA OBLIKOVANJE IN DELITEV OSEBNIH DOHODKOV ZA INVENTIVNO DEJAVNOST 62. člen Delavec, ki z inovacijo, racionalizacijo ali drugo obliko ustvarjalnosti pri delu z družbenimi sredstvi prispeva k povečanju dohodka TOZD — DS, ima pod pogoji, določenimi v samoupravnem splošnem aktu v skladu z zakonom, pravico do posebnega nadomestila osebnega dohodka iz sredstev za osebne dohodke OZD. slavnejšega dela in delovnih nalog z relativnim razmerjem 1,00, določenim v tem sporazumu in samoupravnem splošnem aktu TOZD - DS z relativnim razmer- ^ Najnižji osebni dohodek delavca, ki opravlja najenostavnejša dela in delovne naloge v normalnih delovnih pogojih ter dosega normalni delovni uspeh, znaša naj-manj 60 % povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem koledarskem letu, kot ga ugotovi in objavi Zavod SR Slovenije za statistiko v Ur. 1. SR Slovenije. Najnižji osebni dohodek se izplačuje delavcu za doseženi normalni delovni uspeh iz prispevka živega dela, če je TOZD — DS dosegel normalni (planirani) poslovni uspeh, opredeljen v samoupravnem splošnem aktu v skladu z določbami tega sporazuma. Najnižji osebni dohodek, določen v tem členu, ne pomeni zajamčenega osebnega dohodka v smislu ZZD. OSEBNI DOHODEK DELAVCEV — PRIPRAVNIKOV 63. člen Osebni dohodek delavca pripravnika je odvisen od vrednosti del in delovnih nalog (Rr), za katere se pripravlja in od njegovega rezultata dela, ugotovljenega na Podlagi meril, določenih v samoupravnem splošnem aktu TOZD — DS. Osnova za določanje in ugotavljanje količine (Fk), kvalitete (Fkv) in uspešnosti (Fu), rezultatov dela in delavca — pripravnika, se določa v višini 75 % od vrednosti (Rr) del in delovnih nalog, določenih v samoupravam splošnem aktu, za katere se delavec — pripravnik Pripravlja. NAJNIŽJI OSEBNI DOHODEK 64. člen ■ Najnižji osebni dohodek je ekonomska kategorija, ki *. je hkrati izhodišče za vrednotenje rezultatov najeno- ZAJAMČEN OSEBNI DOHODEK 65. člen Vsakemu delavcu je iz dela zajamčen najmanj tolikšen osebni dohodek, da mu zagotavlja materialno in socialno varnost. Delavci TOZD — DS določijo v svojem samoupravnem splošnem aktu višino zajamčenega osebnega dohodka, ki mora biti v skladu s tem samoupravnim sporazumom, samoupravnim sporazumom gradbeništva ali ki ga določa družbeni dogovor in zakon. Višina zajamčenega osebnega dohodka znaša najmanj 55 % povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji za preteklo leto, ki ga bodo TOZD — DS določile v svojih samoupravnih splošnih aktih. Zajamčeni osebni dohodek delavcev se določa v relativnih razmerjih del in delovnih nalog, določenih v tem sporazumu. 66. člen Delavci TOZD — DS so dolžni iz ustvarjenega čistega dohodka zagotoviti predvsem sredstva za osebne doho- dek do višine zajamčenih osebnih dohodkov. Če iz ustvarjenega čistega dohodka TOZD — DS ni mogoče kriti zajamčenih osebnih dohodkov, se razlika do višine zajamčenega osebnega dohodka krije iz sredstev rezerv TOZD — DS oziroma iz skupnega rezervnega sklada delovne organizacije ali SOZD, v kateri je združena TOZD — DS v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi. ' Za kritje v zakonu predpisanega zajamčenega osebnega dohodka se uporabljajo tudi sredstva skupnega rezervnega sklada za območje družbenopolitične skupnosti v skladu s samoupravnim sporazumom in zakonom. UGOTAVLJANJE IN IZPLAČEVANJE OSEBNEGA DOHODKA 67. člen Med letom delavci TOZD — DS začasno ugotavljajo in izplačujejo osebni dohodek kot akontacijo za dobo od 21. do 20. v naslednjem mesecu. Dan izplačila je od prvega do tretjega v emsecu, ki se ga konkretno določi z letnim planom (koledarjem). V dobah iz prvega odstavka tega člena se ugotavlja osebni dohodek delavca v skladu z osnovami in merili, določenimi v samoupravnem splošnem aktu TOZD — DS tako da ustreza rezultatom njegovega dela in njegovemu prispevku k rezultatom skupnega dela v teh dobah (začasni obračun osebnega dohodka). Ob vsakem izplačilu akontacije osebnega dohodka se mora delavcu :. -c'iti pismeni obračun akontacije njegovega osebr, aohodka po vseh osnovah in merilih, po katerih je i obračunana. 68. člen Dokočen obračun osebnega dohodka za vsakega delavca v TOZD — DS se napravi ob zaključnem računu Dokončen obračun osebnega dohodka za vsakega delavca se opravi ne glede na čas, kolikor ga je prebil na delu med letom v TOZD — DS. 69. člen Vsakemu delavcu se mora v nismeni nhllki vroriti končni obračun osebnega dohodka, ki vsebuje: 1. znesek osebnega dohodka izkazan po osnovah in merilih, po katerih so se delila sredstva za osebne dohodke; 2. znesek sredstev, ki so bila iz njegovega osebnega dohodka združena za zadovoljevanje skupnih potreb, izkazan po njihovem namenu; 3. znesek sredstev, ki so bila iz njegovega osebnega dohodka izločena za splošne družbene potrebe; 4. znesek sredstev za skupno porabo iz čistega dohodka TOZD, obračunan na delavca; 5. znesek čistega osebnega dohodka. Prikaz na obračunskem listni 1. Vrednotenje dela » 2. Učinek po količini - 3. Učinek po kvaliteti - 4. Faktor učinka - 5. Minulo delo (OD) zneska dodatkov za delo na dan praznika, vendar povprečno 50 %. 4.568,oa din/mesec . TOZD - DS lahko za posebne primere določi v svojem samoupravnem splošnem aktu višji dodatek kot je 56,80 din/mesec določen v prvem odstavku tega člena. 218,40 din/mesec Ta dodatek pripada pod enakimi pogoji tudi učencem 218,40 din/mesec poklicnih šol in učencem z učno pogodbo ter študentom 500,00 din/mesec tn učencem na praksi. Skupaj 5.741,60 din/mesec .................. NADOMESTILO OSEBNEGA DOHODKA ZA ČAS REDNEGA LETNEGA DOPUSTA 70. člen Na čisti osebni dohodek delavca se sme seči z izvršbo za obveznosti zakonitega preživljanja največ do polovice, za druge obveznosti pa največ do tretjine. METODOLOGIJA ZA UGOTAVLJANJE IN IZPLAČEVANJE OSEBNIH DOHODKOV 71. člen Enota dela (Ed) Enota dela je ekonomska kategorija, ki je hkrati izhodišče za vrednotenje rezultatov najenostavnejšega dela za tipično delovno nalogo z relativnim razmerjem 1,00. VII. DODATKI, NADOMESTILA IN DRUGA IZPLAČILA IZ SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE 72. člen Za delo prek polnega delovnega časa, za nočno delo, za delo na dan nedelje in na dan zveznih in republiških praznikov, pripada delavcu poseben dodatek. Ti dodatki se med seboj ne izključujejo, razen dodatkov za delo v nedeljo in za delo na dan praznikov. V tem primeru pripada delavcu tisti dodatek, ki je višji. DODATEK ZA DELO PREK POLNEGA DELOVNEGA ČASA Delež (De) Delež delavca v delitvi sredstev OD po rezultatih vloženega živega in minulega dela je: De = Rr ■ [1 + (Fk + Fkv + Fu)] + md Delež delavca je enak zmnožku relativnega razmerja (Rr) ter vsoti faktorjev rezultatov vloženega živega dela in vsoti vrednosti minulega dela (vemd). Vrednost enote dela na uro (VEddi) V Ed/h = ^ot^ODn vsota De ■ 2/h Vrednost enote dela je enaka količniku, družbeno dogovorjene mase sredstev za osebno porabo (ODn) in seštevku zmnožka deležev (De) z urami. Ure v zmnožku predstavljajo redne ure in ure z dodatki in nadomestili. Vrednost deleža (VDtVh) 73. člen Za delo prek polnega delovnega časa pripada delavcu dodatek v višini najmanj 50 % akontacije osebnega dohodka v rednem delovnem času. Delavci TOZD — DS se bodo zavzemali za to, da individualni poslovodni organ in drugi vodilni ter vodstveni delavci ne bodo prejemali plačilo za delo prek polnega delovnega časa. Izjemoma je možno plačilo nadurnega dela teh delavcev, vendar mora za vsak primer posebej o tem odločiti pristojen samoupravni organ TOZD — DS. Za dežurstvo in za čas stalne pripravljenosti določijo osnove in merila za obračun osebnih dohodkov delavci TOZD — DS v svojih samoupravnih splošnih aktih. Osnovna organizacija sindikata TOZD — DS mora zahtevati, da pristojen samoupravni organ ob sprejemanju periodičnih obračunov obravnava razloge in obseg uvedbe ter obračunov osebnih dohodkov za nadurno delo. DODATEK ZA NOČNO DELO V De/h = De x V Ed/h, kar predstavlja osebni dohodek delavca na uro. Vrednost deleža delavca pri delitvi sredstev za OD je enaka zmnožku deleža in vrednosti enote dela na uro. Vrednotenje dela Osebni dohodek delavca je enak zmnožku relativnega razmerja (Rr) od 60 % povprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem letu in služi kot osnova za izračun dodatkov in nadomestil ter predstavlja plansko vrednost vrednotenja dela delavca pri normalnem uspehu delavca in OZD. Mesečni osebni dohodek delavca po rezultatih živega in minulega dela je enak zmnožku vrednosti deleža na uro in številu delovnih ur delavca na mesec. Primer 1. Er « 2,00 2. Fk - 0,10 3. Fkv » 0,05 4. Fu = 0,05 5. ODmd = 500 din De - 2,00 . Cl + (0,10 + 0,05 '+ 0,05)]+ 500 din De - 2,00 . [1 + 0,2CQ + 500 din De «2,00 . 1,20 + 500 din 74. člen Za delo v nočnem času pripada delavcu dodatek v višini najmanj 30 % akontacije osebnega dohodka v rednem delovnem času. Delavci TOZD — DS lahko določijo v samoupravnem splošnem aktu dodatek za nočno delo v enakem denarnem znesku za vse delavce v nočni izmeni, vendar v tem primeru se uporabi v tem členu določen dodatek za izračun skupnega zneska v povprečju najmanj 30%. Za nočni delovni čas se šteje čas od 22. do 5. ure oziroma do 6. ure naslednjega dne, če se to ujema z nočno delovno izmeno. DODATEK ZA DELO V NEDELJO 75. člen Za redno delo na dan nedelje pripada delavcu dodatek v višini najmanj 40 % akontacije osebnega dohodka v rednem delovnem času. Če TOZD — DS določi dodatek v enakem denarnem znesku za vse delavce, ki delajo na dan nedelje, se uporabi odstotek iz prvega odstavka tega člena za izračun skupnega zneska dodatkov za delo na dan nedelje, vendar povprečno najmanj 40 %. Ta dodatek pripada pod enakimi pogoji tudi učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo ter študentom in učencem na praksi. De « 2,40 + 500 din DODATEK ZA DELO NA DAN PRAZNIKA VEd/h - -g.0*?-01*-------12,00 din/h' vsota De . 2 h VDe/h «(2,40 . 12,00 din/h)+ 500 din VDe/h « 28,80 din/h OD « (28;80 . 182) + 500 din OD . 5241,60 + 500 din OD » 5741,60 din mesečno 76. člen Za redno delo na dan zveznega ali republiškega praznika pripada delavcu poleg zakonsko določenega nadomestila in akontacijo osebnega dohodka, zaradi dela na ta dan, še dodatek v višini 50 % akontacije osebnega dohodka v rednem delovnem času. Če TOZD — DS določi dodatek v enakem denarnem znesku za vse delavce, ki delajo na dan praznika, uporabi v tem členu določen odstotek za izračun skupnega 77. člen Za čas rednega letnega dopusta pripada delavcu nadomestilo osebnega dohodka v višini njegove akontacije osebnega dohodka, dosežene za normalni uspeh v rednem delovnem času. NADOMESTILO OSEBNEGA DOHODKA ZA ČAS BOLEZNI 78. člen Nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni do 30 dni znaša 90 % mesečnega povprečnega osebnega dohodka delavca, izplačanega v preteklem koledarskem letu. Osnova za obračun nadomestila se valorizira vsake tri mesece na podlagi statističnih podatkov o gibanju osebnih dohodkov v gospodarstvu v SR Sloveniji v taki višini kot bo to ugotovila in objavila Zdravstvena skupnost Slovenije v prilogi »Delavske enotnosti« — Vzajemnost. Ne glede na določila prvega odstavka tega člena, nadomestilo osebnega dohodka ne more biti višje od osebnega dohodka, ki bi ga delavec dosegel pri normalnem rezultatu za redni delovni čas oziroma če bi delal. Nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni od prvega dneva bolezni dalje, je lahko določeno v drugačnem odstotku le v tistih primerih, ki jih določa zakon. Osnovna organizacija sindikata TOZD — DS se bo zavzemala za učinkovito kontrolo in za odpravljanje zlorab tega nadomestila, kakor tudi za odpravljanje vzrokov izostankov zaradi bolezni. NADOMESTILO OSEBNEGA DOHODKA ZA ČAS STROKOVNEGA USPOSABLJANJA 79. člen Za čas strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja pripada delavcu, ki sega je udeležil na predlog TOZD — DS, nadomestilo osebnega dohodka v enaki višini kot za redni letni dopust. NADOMESTILO OSEBNEGA DOHODKA ZA ČAS OPRAVLJANJA FUNKCIJ 80. člen Za čas izostanka z dela zaradi opravljanja samouprav-Ijavskih funkcij na vseh nivojih, pripada delavcu nadomestilo osebnega dohodka v enaki višini kot za redni letni dopust. NADOMESTILO OSEBNEGA DOHODKA ZA ČAS UDELEŽBE NA MLADINSKIH DELOVNIH AKCIJAH 81. člen Za čas udeležbe na mladinskih delovnih akcijah pripada delavcu nadomestilo osebnega dohodka v enaki višini kot za redni letni dopust. To nadomestilo pripada pod enakimi pogoji tudi učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo ter študentom in učencem na praksi. NADOMESTILO OSEBNEGA DOHODKA ZA ČAS PREKINITVE DELA 82. člen Za čas prekinitve dela, ki nastopi zaradi vremenskih in drugih neprilik brez krivde delavca, pripada delavcu nadomestilo osebnega dohodka v višini najmanj 70 % povprečne mesečne akontacije osebnega dohodka v preteklih treh mesecih. Za objektivne razloge, ki izključujejo krivdo delavca za prekinitev dela, se štejejo: elementarne nesreče, omejitve električnega toka, objektivne okvare na strojih, vozilih ali drugih napravah, objektivno pomanjkanje potrebnega materiala, ki mora biti dokazano in utemeljeno, povprečna temperatura pod —8 °C v delovnem času. IZR H) NA ŠTEVILKA IMF GLASNIK Primeri, navedeni v drugem odstavku tega člena, pogojujejo objektivno prekinitev dela samo v primeru, če delavcu ni mogoče priskrbeti drugega dela v normalnih pogojih. NADOMESTILO OSEBNEGA DOHODKA ZA ODSOTNOST Z DELA 83. člen . Za odsotnost z dela zaradi vojaških vaj, predvojaške vzgoje, udeležbe v civilni zaščiti, opravljanje javnih funkcij in odziva pozivom vojaških vaj in drugih organov, katerim je delavec klican brez svoje krivde ter za čas pripora ali preiskovalnega zapora, gre delavcu nadomestilo osebnega dohodka v enaki višini kot za redni letni dopust. VIII. OSEBNI PREJEMKI, KI POMENIJO MATERIALNE STROŠKE DNEVNICE 84. člen Dnevnice za službena potovanja s potnim nalogom za potovanja nad 12 km oddaljenosti od sedeža TOZD — DS ali stalnega ali začasnega bivališča delavca, so za vse delavce enake. Polna dnevnica za čas odsotnosti nad 12 ur znaša 5 % povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, doseženega v preteklem letu (v nadaljnjem besedilu: povprečni osebni dohodek). Za čas odsotnosti od 8 do 12 ur znaša dnevnica 70 % polne dnevnice. Za čas odsotnosti od 6 do 8 ur znaša dnevnica 35 % polne dnevnice, če delavec nastopi službeno potovanje najmanj 2 uri pred pričetkom ali pa konča vsaj dve uri po preteku svojega rednega delovnega časa. Stroški prenočevanja na podlagi računa se krijejo največ do višine 6 % povprečnega osebnega dohodka, brez predloženega računa pa največ do višine 2 % povprečnega osebnega dohodka. Dnevnice in stroški za prenočevanje pripadajo pod enakimi pogoji tudi učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo ter študentom in učencem na praksi, 85. člen Delavcu, ki je na službenem potovanju po nalogu in na račun zastopanja tuje firme, se izplačujejo potni^stro-ški in drugi stroški potovanja v višini dejanskih stroškov, na podlagi predloženih računov. V tem primeru se upravičenost do dnevnice izključuje. 86. člen Če delavec na službenem potovanju zboli in se zdravi v zdravstvenem zavodu zunaj kraja njegovega stalnega ali začasnega bivališča ali sedeža TOZD, mu pripada 20% od polne dnevnice za čas največ do 30 dni. POTNI STROŠKI 87. člen Delavcu, ki je na službenem potovanju, gre pravica do Povrnitve potnih stroškov v višini veljavnih tarif javnih prevoznih sredstev na relaciji od sedeža OZD oziroma ujegovega stalnega ali začasnega prebivališča do kraja službenega potovanja in nazaj. Stroški za prevoz s taksijem v krajevnem in medkrajevnem prometu se povrnejo le v primeru, če je uporaba fuksija bila vnaprej odobrena. Uporaba »rent a car« vozil se lahko odobri le v izjemnih primerih, ko ni možno drugače organizirati prevoza za službeno potovanje. Stroški prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi na območju javnega mestnega prometa za službena potovanja, se delavcu povrnejo, če predloži vozovnico. Delavec ima pravico do povrnitve tudi ostalih stroškov službenega potovanja (rezervacije, prtljaga, itd.) za kar mora predložiti potrdila. Delavec je opravičen za povrnitev potnih stroškov višini tarif javnih prevoznih sredstev, ki so navedena v Potnem nalogu, s predložitvijo potrdil in vozovnic. KILOMETRINA 88. člen Nadomestilo za uporabo osebnega avtomobila v službene namene znaša največ 35 % cene litra super benzina za prevoženi kilometer. Kilometrine ni mogoče izplačevati v pavšalnem znesku. Delavec je upravičen do nadomestila v smislu prvega odstavka tega člena, če mu je bila uporaba lastnega avtomobila za službene namene predhodno odobrena in izdan predpisan potni nalog. Delavcu, ki mu uporaba lastnega avtomobila v službene namene ni bila odobrena, se povrnejo potni stroški v višini tarife javnih prometnih sredstev za relacijo službenega potovanja. DNEVNICE IN POTNI STROŠKI ZA SLUŽBENA POTOVANJA V TUJINO 89. člen Za čas službenega potovanja v tujino ima delavec pravico do dnevnice in potnih stroškov, izplačanih v tujih plačilnih sredstvih v valutah države, v katero potuje, v višini, ki velja za republiške upravne organe v višini I. skupine. .. Dnevnice so za vse delavce pod enakimi pogoji enake. Delavec, ki je na službenem potovanju ostal v istem kraju nad 30 do 60 dni, se mu dnevnica za ta čas zniža za 20 %. Za čas bivanja v istem kraju nad 60 dni pa se dnevnica zniža za ta čas za 30 %. Delavcu, ki na službenem potovanju v tujini prenočuje in stroške prenočevanja krije OZD posebej, se dnevnica zniža za 30 %. Pri obračunavanju dnevnic za službena potovanja v tujino v tuji valuti se upošteva samo čas odhoda in prihoda do državne meje. Za potovanje z avionom pa čas odhoda in prihoda aviona iz in na določeno letališče v državi. Za čas potovanja v tujino, ko potovanje traja na območju Jugoslavije, se dnevnica obračunava in izplačuje v dinarjih po določilih tega sporazuma. Potni stroški za potovanja v tujino se krijejo v višini potnih stroškov določenih tarif javnih prevoznih sredstev s predloženimi potrdili in vozovnicami. ZNIŽANE DNEVNICE 90. člen Najvišji znesek znižane dnevnice znaša 60 % polne dnevnice, določene na podlagi drugega odstavka 84. člena tega sporazuma. Delavcem, ki delajo na terenu (terenski delavci), kjer ni možno zagotoviti nastanitve in prehrane v naselju, urejenem v skladu z določili samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih, se izplačuje znižana dnevnica za čas terenskega dela na gradbišču in drugih deloviščih zunaj sedeža TOZD ali stalnega prebivališča delavca. V takih primerih morajo biti gradbišča in druga delovišča oddaljena najmanj 12 km od sedeža TOZD ali stalnega bivališča delavca. Znižana dnevnica se obračunava na osnovi najkrajše oddaljenosti od gradbišča ali delovišča do sedeža TOZD ali od gradbišča in delovišča do prebivališča delavca po naslednjih kriterijih: Terenski dodatek ne pripada delavcem, ki delajo na gradbiščih v oddaljenosti do 12 km od sedeža TOZD ali bivališča delavca in vozačem. Terensko delo je delo, ki ga delavec opravlja pretežno na gradbišču, oddaljenem več kot 12 km od sedeža TOZD ali bivališča delavca. Terenski dodatek znaša največ 60 % polne dnevnice in je ob enakih pogojih enak za vse delavce. 93. člen Znižana dnevnica in terenski dodatek je nadomestilo za večje življenjske stroške delavca zaradi dela in bivanja na terenu. Znižana dnevnica in terenski dodatek pnpada pod enakimi pogoji tudi učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo ter študentom in učencem na praksi. Dnevnice, znižane dnevnice in terenski dodatek se med seboj izključujejo. 94. člen Oddaljenost gradbišča ali delovišča od sedeža TOZD ali prebivališča delavca, za obračunavanje znižanih dnevnic in terenskega dodatka ter dnevnic, se meri po rtajkrajši kopenski poti. NOČNINE 95. člen Delavcem, ki delajo in bivajo na terenu, v kraju gradbišča ali delovišča, pripada tudi povračilo stroškov za prenočevanje v višini največ 2 % povprečnega osebnega dohodka. V izjemnih primerih, če v kraju, kjer se opravlja delo, ni mogoče dobiti cenenega stanovanja, lahko TOZD izplačuje stroške prenočevanja nad tem zneskom, vendar /največ v višini 6 % povprečnega mesečnega osebnega dohodka. .. Nočnina pripada pod enakimi pogoji tudi ucencem poklicnjh šol in učencem z učno pogotibo ter študentom in učencem.na praksi. 96. člen Delavcem, učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo ter študentom in učencem na praksi, ki v času dela in bivanja na terenu zbolijo ali se ponesrečijo in v času bolniškega dopusta bivajo v kraju, kjer je gradbišče ali 'delovišče izven kraja svojega bivališča, jim za čas do 7 dni pripada pravica do polne znižane dnevnice in povrnitev stroškov prenočevanja. Če bolezen traja do 30 dni in se delavec zdravi v zdravstvenem zavodu na območju gradbišča ali delovišča izven kraja prebivališča, mu za ta čas pripada pravica do znižane dnevnice v višini 70 % od polne znižane dnevnice. Oddaljenost v km: od 12 do 25 km nad 25 do 50 km nad 50 do 100 km nad 100 km Višina dnevnice: 25 % od polne dnevnice 30 % od polne dnevnice 45 % od polne dnevnice 60 % od polne dnevnice Znižane dnevnice, določene po kriterijih tretjega odstavka tega člena, se lahko zvišajo v naslednjih primerih: — če je gradbišče ali delovišče oddaljeno od republiške meje SR Slovenije ali bivališča delavca najmanj: oddaljenost v km: od 300 do 500 km nad 500 km višina dnevnice: 70 % od polne dnevnice 80 % od polne dnevnice 91. člen Delavcu ob prihodu na novo gradbišče ali delovišče v drugem kraju se bivanje in delo na terenu šteje za službeno potovanje in mu pripada pravica do polne dnevnice, določene v smislu drugega odstavka 84. člena tega sporazuma, v naslednjih primerih: * — če je gradbišče ali delovišče oddaljeno od sedeža TOZD: nad 50 do 100 km - nad 100 km do 3 dni do 7 dni TERENSKI DODATEK 92. člen Terenski dodatek prejema delavec, če je na terenu zagotovljena prehrana in stanovanje, delavec pa biva in se hrani na terenu. _________ NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE 97. člen Nadomestilo za ločeno življenje znaša mesečno največ 40 % povprečnega osebnega dohodka. Nadomestilo za ločeno življenje pripada delavcu, ki vzdržuje družino in je po nalogu TOŽD premeščen v drug kraj na stalno delo ter mu v kraju zaposlitve ni dodeljeno družinsko stanovanje in zaradi oddaljenosti od kraja svojega bivališča in njegove ožje družine, ne more vsak dan odhajati v kraj zaposlitve. Višina dodatka za ločeno življenje se določa za vsak primer posebej. Delavec ni upravičen do nadomestila za ločeno življe-nje, če odkloni ponujeno primerno družinsko stanovanje v kraju zaposlitve ali če se je vselil v dodeljeno družinsko stanovanje, družine pa ne preseli. Za čas rednega letnega dopusta, bolniškega dopusta ih drugih odsotnosti z dela delavcu nadomestilo za ločeno življenje ne pripada. Nadomestilo za ločeno življenje, dnevnice, znižane dnevnice in terenski dodatek za delo in bivanje v smislu določil tega člena, se med seboj izključujejo. POVRAČILO PREVOZNIH STROŠKOV 98. člen Delavcem, učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo ter študentom in učencem na praksi se povrnejo stroški za prevoz na delo in z dela v višini stroškov prevozov z javnimi prevoznimi sredstvi na relaciji od stalnega ali začasnega bivališča do kraja dela s tem, da sami nrisnpvflin dfl Hin mpcponn Kjer ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sred-stvi, se stroški prevoza na delo in z dela obračunavajo v višini 10 % cene litra super benzina za prevoženi kilometer. POVRAČILO SELITVENIH STROŠKOV 99. člen Selitveni stroški se povrnejo delavcu in njegovim družinskim članom, če se selijo iz kraja stalnega bivališča v drug kraj zaradi dela, če je preselitev v interesu OZD, zaradi upokojitve ali smrti. Selitveni stroški se povrnejo upokojencem tudi za selitev v istem kraju, če izpraznijo družinsko stanovanje, ki so ga dobili v najem pri OZD, kjer so bili zaposleni in je za izpraznitev tega stanovanja zainteresirana OZD. Selitveni stroški se povrnejo v višini dejanskih stroškov po predloženih računih in komisijsko ugotovljenih upravičenih stroškov. Če je preselitev po nalogu ali v interesu OZD, se lahko delavcem in družinskim članom, ki živijo z njim v skupnem gospodinjstvu, povrnejo prevozni stroški in izplačata največ dve dnevnici za službeno potovanje v državi. STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE IN ZNANSTVENO RAZISKOVALNO DELO 100. člen Strokovno izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo, katero seopravlja v okviru plana dela in višino sredstev določijo temeljne organizacije na podlagi planov in programov dela TOZD in delovne organizacije kot celote. STROŠKI REPREZENTANCE IN REKLAME 101. člen Delavci TOZD določajo s planom namen in višino sredstev za reprezentanco in reklamo. Višino sredstev reprezentance in način spremljanja in kontroliranja porabe teh sredstev delavci TOZD določijo v samoupravnem splošnem aktu. IX. DRUGI OSEBNI PREJEMKI REGRES ZA PREHRANO MED DELOM 102. člen TOZD — DS si mora prizadevati, da se delavcem zagotovi med delom organizirana topla prehrana. Za organizirano toplo prehrano se šteje prehrana, organizirana v TOZD — DS ali pri ustreznem prehrambenem obratu. Regresiranje prehrane v tej obliki ni omejeno. Pri regresiranju prehrane med delom je treba upoštevati pogoje in težavnost dela. Izjemoma se lahko delavcem, ki jim zaradi narave dela ni možno organizirati prehrane v smislu določil prvega odstavka tega člena, regresira prehrana v obliki vrednostnih bonov ali gotovine v višini največ 7 % poprečnega osebnega dohodka. V obliki vrednostnih bonov ali gotovine po prejšnjem odstavku, se lahko regresira prehrana tudi delavcem, ki z zdravniškim spričevalom dokažejo, da imajo predpisano dietno prehrano in če take prehrane ni mogoče zagotoviti med delom. Do regresa za prehrano so upravičeni tudi čenči poklicnih šol in učenci z učno pogodbo ter študentje in učenci na praksi ter drugi, ki delajo deljen ali skrajšan delovni čas. Do regresa za prehrano niso upravičeni delavci in druge osebe, navedene v tem členu, za tiste dneve, ko niso na delu in to: v času dopustov, bolniškega staleža, službenega potovanja in prostih dni. IZPLAČILA PO POGODBAH O DELU 103. člen Za izvršitev del in delovnih nalog, ki se občasno ali začasno pojavljajo v OZD, določenih v samoupravnem splošnem aktu v skladu z zakonom o delovnih razmerjih, se z osebo, ki ima pravico opravljati takšno delo, sklene pogodba o delu. Pri določanju višine izplačila po pogodbi o delu se mora upoštevati vrsta, sestavljenost in obseg dela in delovnih nalog. Ob sprejamnju periodičnih obračunov in zaključnega računa je OZD dolžna obravnavati izplačila za delo po pogodbah o delu in presojati upravičenost sklenjenih pogodb. Pogodbe o delu sklepa poslovodni organ na podlagi sklepa pristojnega samoupravnega organa. NAGRADE UČENCEM — vi. letniku 20 % poprečnega osebnega dohodka — v II. letniku 25 % poprečnega osebnega dohodka _ 104. člen — v III. letniku 30 % poprečnega osebnega dohodka Nagrade učencem poklicnih šol in učencem z učno po- Poleg osnovne nagrade, določene v drugem odstavku godbo pripadajo vse leto, tudi v času šolskih počitnic in v tega člena, pripada učencem še nagrada po doseženem času odsotnosti zaradi bolezni. uspehu, po naslednjih kriterijih: Neto nagrade znašajo najmanj: OCENA PRAKTIČNEGA DELA: (% od nagrade) Ocenjevalno dobro (3) prav dobro (4) 'odlično (5) področje 20 % 30 % 40 % Delovna prihaja redno, prihaja točno, prihaja točno urejenost včasih zamudi izostanke jav- in redno 1ja naprej Odnos do dela dela površno dela samostoj- samostojen, no, toda manj prizadeven, prizadevno vpraša za nasvete Kvaliteta izdelkov včasih površna napake so redke skoraj brez napak Odnos do materia- včasih površen reden skrben in la. in orodja vesten Odnos do sode- za sodelavce pripravljen je pomaga po lavcev se ne zanima pomagati, če lastnem je naprošen nagibu Odnos do nepo- včasih neopra- vodljiv, spre- sodeluje sredno predpo- vičeno svoje- jema nasvete ustvarjalno stavljenih glav Vodenje delav- redno, a po- redno, vestno, vzorno in niškega dnevnika vršno, precej malo napak urejeno napak ZA UČNI USPEH V ŠOLI: a) odličen 40 % od njegove nagrade; b) prav dober 30 % od njegove nagrade; c) dober 20 % od njegove nagrade. Učencu za prvih 6 mesecev učne dobe nagrajevanje po uspehu ne pripada. — Do prve ocenjevalne konference v šoli se upošteva ocena in nagrada, ki jo je učenec prejemal pred odhodom v šolo; — od 1. do 2. ocenjevalne konference pripada učencu nagrada za uspeh po učnem uspehu, ki ga je dosegel v L ocenjevalni konferenci; po prihodu iz šole na praktični pouk se upošteva nagrada po oceni, ki jo je učenec dobil po uspehu teoretičnega zaključka v šoli; — ocenjevanje praktičnega pouka se izvaja mesečno po kriterijih tega člena glede na dosežen uspeh učenca; r ocenjevanje uspehov učenca pri praktičnem pouku izvaja mentor, kateremu je učenec dodeljen, sporazumno z referentom za vzgojo kadrov. Dokončno višino nagrade po uspehu odloči pristojni samoupravni organ; — v Času počitnic učencu pripada nagrada v višini, ki jo je prejemal v zadnjem mesecu pred počitnicami; — za izredno pridnost in prizadevnost učenca, ki živi v slabih socialnih razmerah, lahko pristojni organ odobri posebno nagrado; — ob prazniku učencev ali ob drugih jubilejih se lahko učencem odobrijo posebne praktične nagrade ali priredijo poučne ekskurzije na stroške OZD; _ Višino stroškov internata, kjer so učenci nastanjeni po nalogu TOZD, ki presegajo mesečne nagrade učencev, krije TOZD iz svojih sredstev. NAGRADE ZA OBVEZNO PRAKSO 105. člen Mesečne nagrade študentom in učencem za opravljanje obvezne prakse znašajo: — za srednjo izobrazbo 30 % neto poprečnega OD — za višjo izobrazbo 45 % neto poprečnega OD — za visoko izobrazbo 60 % neto poprečnega OD Te nagrade ne izključujejo izplačila štipendij. Študenti in učenci, ki se v času šolskih počitnic sprejemajo na prakso in niso na obvezni praksi v smislu določil prvega odstavka tega člena, se sprejemajo na dela in delovne naloge v delovno razmerje za določen čas ter imajo pravico do osebnega dohodka po osnovah in merilih, ki jih določa samoupravni splošni akt, v skladu z doseženimi rezultati. X. OSNOVE IN MERILA ZA DELITEV IN UPORABO SREDSTEV SKLADA SKUPNE PORABE REGRES ZA LETNI DOPUST 106. člen Sredstva regresa za letni dopust so namenjena nadomestilu dela stroškov letnega oddiha predvsem tistim delavcem, ki sami brez solidarnostno združenih sredstev ne morejo kriti teh stroškov in za skupna vlaganja v razširitev počitniških zmogljivosti. Sredstva regresa za letni dopust seoblikujejo v višini največ 40 % poprečnega mesečnega osebnega dohodka na delavca, doseženega v preteklem letu v SR Sloveniji, vštevši učence poklicnih šol. Tako oblikovana sredstva se povečajo za morebitne obvezne dajatve. Regres za letni oddih ni mogoče deliti vsem delavcem v enakem znesku. Delavec je upravičen do regresa za letni oddih potem, ko dobi pravico do izrabe letnega dopusta v OZD, v kateri je izrabil letni dopust. Regres za letni oddih gre tudi učencem poklicnih šol in z učno pogodbo. 107. člen Višina regresa za letni dopust je odvisna od višine izplačanega neto osebnega dohodka delavca v minulem koledarskem letu po naslednjih kriterijih: Višina OD v din Višina regresa I- do 3.500 din 35 % od poprečnega OD nad 3.500 do 5.000 din 30 % od poprečnega OD nad 5.000 din 25 % od poprečnega OD Regres za letni dopust pripada tudi ožjim družinskim elanom delavca: otroku, ki živi v družinski skupnosti v Predšolski dobi in v času šolanja, največ do 25. leta sta-r°sti in nezaposlenemu zakoncu, odvisno od višine OD delavca v razmerjih, določenih v prvem odstavku tega etena v višini: Razmerje OD delavca Višina regresa .• 500 din po članu ;■ 300 din po članu 200 din po članu NAGRADE OB ODHODU V POKOJ 111. č^n Nagrada ob odhodu delavca v pokoj znaša: — za doseženo neprekinjeno delovno dobo do 10 le* v OZD pred upokojitvijo, dva poprečna neto mesečna OD na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu; — za doseženo neprekinjeno delovno dobo nad 10 let v OZD pred upokojitvijo, tri poprečne neto mesečne OD na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu; Delavcu, ki je invalidsko upokojen, pripada nagrada v višini, določeni v drugi alinei prvega odstavka tega člena, ne glede na doseženo delovno dobo v OZD. Enak znesek pripada ob smrti delavca najožjim družinskim članom. PREVENTIVNO ZDRAVSTVENO VARSTVO 112. člen Osnovne organizacije sindikata se morajo zavzemati za ustrezno izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva delavcev tako, da omogočajo redne obdobne preventivne zdravstvene preglede, pri tem upoštevajoč zdravstveno stanje delavcev in zdravju škodljive delovne pogoje. XII. IZKAZOVANJE DOHODKA SOLIDARNOSTNE POMOČI 108. člen • z sredstev skupne porabe se izplačujejo naslednje so-kdarnostne pomoči: 1. Pomoč družini delavca, ki je umrl zaradi posledic nezgode pri delu se izplača v višini pogrebnih stroškov P° računu pristojne organizacije. 2. Ob smrti v ožji družini in v primeru daljše bolezni delavca se lahko delavcu da enkratna denarna pomoč v v*šini enega poprečnega mesečnega OD na zaposlenega v OZD v preteklem letu. 3. Ob elementarnih nesrečah ali požaru, ki je prizadel delavca in njegovo družino, se lahko delavcu dodeli enkratna pomoč v višini, ki jo določi OZD, pri čemer se uPošteva socialno stanje delavca in njegove družine. 4. Enkratne letne obdaritve delavcem — upokojenem v višini in na način, ki jih določi OZD na predlog s,ndikata. 5. Enkratna pomoč ob nastanku težje invalidnosti delavca v višini, ki jo določi OZD pri tem upoštevajoč s°cialne razmere delavca in njegove družine. 6. Delavcu, ki služi vojaški rok, se podeli enkratna "dna pomoč v višini 10 % enomesečnega poprečnega na zaposlenega v OZD v preteklem letu. Podelitev Se izvrši za praznik 29. november delavcu, ki je odšel na odslužitev vojaškega roka v začetku leta in za 1. maj delavcu Pravi OZD Predlog za te solidarnostne pomoči, razen pod točko poda osnovna organizacija sindikata. , ki je odšel na odslužitev vojaškega roka v jeseni, co do te pomoči ima delavec, ki je bil zaposlen v za nedoločen čas. DARILA DELAVCEM OB 50-LETNICI STAROSTI 109. člen Delavcem, ki v času zaposlitve v OZD dopolnijo 50 let starosti, se dodeli darilo v vrednosti 40 % poprečnega Mesečnega OD na zaposlenega v OZD, doseženega v Preteklem letu. JUBILEJNE NAGRADE 110. člen Nagrade za delovne jubileje, glede na delovno dobo delavca, se določijo v višini poprečnega mesečnega osebnega dohodka na delavca v SR Sloveniji v prete-ktem koledarskem letu in sicer: ~~ za 10 let delovne dobe 75 % " za 20 let delovne dobe 100 % " za 30 let delovne dobe 125 % Nagrada se prizna tudi delavcu, ki je enega takih jubi-lejev je že dosegel. V takem primeru se lahko izplača na-8rada samo za en delovni jubilej. 113. člen Vsled celovitega, smotrnega in racionalnega odločanja o dohodku TOZD. imajo delavci TOZD v svojem skupnem in splošnem družbenem interesu pravico in obveznost nenehno spremljati rezultate svojega dela in rezultate poslovanja temeljne organizacije na podlagi kazalcev, ki jih določio samostojno ali skupaj z delavci v drugih TOZD, s katerimi so sklenili samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev ali samoupravni sporazum o osnovah plana v skladu z osnovnimi kazalci, določenimi v zakonu ali na podlagi zakona. Z določenimi kazalci delavci izkazujejo razultate svojega dela in poslovanja temeljne organizacije tako da: a) primerjajo rezultate, dosežene v tekoči dobi z rezultati doseženimi v ustrezni dobi prejšnjih let ter s cilji in nalogami, določenimi v planu temeljne organizacije!; b) primerjajo dosežene rezultate z rezultati, ki so jih dosegle temeljne organizacije, s katerimi so združili delo in sredstva, s temeljnimi organizacijami, ki opravljajo enake ali sorodne dejavnosti ali s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, s katerimi so sklenili samoupravni sporazum o osnovah plana samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma družbenopolitičnih skupnosti. S temi kazalci delavci tudi izkazujejo rezultate dela in poslovanja DO ali druge organizacije, v katere sestavi je oziroma v katero je združena temeljna organizacija. KAZALCI IN NAČIN IZRAČUNAVANJA 114. člen Kazalci, s katerimi se morajo izkazovati rezultati dela delavcev in poslovanja temljne organizacije so: 1. dohodek na delavca; 2. dohodek v primerjavi s poprečno uporabljenimi sredstvi; 3. čisti dohodek na delavca; 4. akumulacija v primerjavi z dohodkom; 5. akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom; 6. akumulacija v primerjavi s poprečno uporabljenimi sredstvi; 7. osebni dohodek in sredstva za skupno porabo na delavca; 8. čisti osebni dohodek na delavca. Izračunavanje in izkazovanje rezultatov dela in poslovanja po navedenih kazalcih se izvaja na podlagi določil 141. člena ZZD. IZKAZOVANJE REZULTATOV DELA IN POSLOVANJA 115. člen Rezultati dela in poslovanja temeljne organizacije, ki se izkazujejo z določenimi kazalci, se obravnavajo in ocenjujejo zlasti: 1. ko se pripravljajo in sklepajo samoupravni sporazumi o osnovah planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter dogovori o osnovah planov družbenopoli- tičnih skupnosti, kot tud^ko se pripravljajo, sprejemajo in uresničujejo ti plani; 2. ko se pripravljajo in sklepajo samoupravni sporazumi in družbeni dogovori o cenah ter o pridobivanju in razporedanju dohodka in čistega dohodka temeljne organizacije; 3. ko se določajo in sprejmajo sklepi in ukrepi za uresničevanje ciljev in nalog, določenih v samoupravnih sporazumih oziroma v dogovorih o osnovah planov, v teh planih in v drugih samoupravnih sporazumih oziroma družbenih dogovorih; 4. ko se odloča o razporejanju dohodka in čistega dohodka temeljne organizacije 5. ko se obravnavajo druga vprašanja, ki so pomembna za gospodarjenje z družbenimi sredstvi in ustvarjanje dohodka temeljne organizacije. 116. člen Samoupravni organ in strokovne službe TOZD so dolžne, da občasno, vendar najmanj vsake tri mesece podajo poročilo na zboru delavcev v TOZD in delavcem delovne skupnosti o porabljenih sredstvih za: — dnevnice doma in v tujini, -— terenski dodatek, — nadomestila za koriščenje zasebnih avtomobilov v službene namene, — stroške reprezentance in reklame, — izplačila provizij, — izplačila po pogodbah o delu, — izplačila za podaljšano delo, — nadomestila osebnega dohodka za bolniško do 30 dni in podobno. 117. člen Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki koristijo sredstva, ki so jih delavci TOZD na osnovi samoupravnega sporazuma ali na osnovi zakona, s katerim je predpisana obveznost združevanja družbenih sredstev, združile sredstva, so dolžne, da praviloma najmanj enkrat na šest mesecev obveščajo delavce temeljne organizacije o rezultatih dela pri koriščenju združenih sredstev. XIII. POSTOPEK SKLEPANJA IN SPREJEMANJA TER SPREMINJANJA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 118. člen Pobudo za sklepanje, sprejemanje ter spreminjanje tega samoupravnega sporazuma lahko dajo delavci TOZD neposredno ali preko delavskega sveta temeljne organizacije in delovne organizacije, samoupravne delavske kontrole, po sindikatu in pristojni organ družbenopolitične skupnosti. Pabuda za sklepanje, sprejemanje ter spreminjanje samoupravnega sporazuma se da v pismeni obliki delavskemu svetu delovne organizacije. 119. člen Delavski svet delovne organizacije dostavi pobudo za sklepanje, sprejemanje in spreminjanje samoupravnega sporazuma delavcem temeljnih organizacij v razpravo. Na osnovi mnenj in stališč delavcev delavski svet delovne organizacije izoblikuje predlog samoupravnega sporazuma in sproži postopek za sprejem. 120. člen Delavski svet delovne organizacije po potrebi imenuje stalne ali občasne samoupravne ali strokovne komisije za pripravo osnutkov skupnih osnov in meril samoupravnega sporazuma in spremljanja izvajanja in usklajevanja osnov in meril med TOZD. Komisije v smislu določil prvega odstavka tega člena se formirajo na uelegatski osnovi. 121. člen Sindikalna organizacija sodeluje pri sklepanju, sprejemanju in spreminjanju tega samoupravnega sporazuma. Če sindikalna organizacija ne podpiše samoupravnega sporazuma, se sporazum lahko sprejme, vendar ima sindikalna organizacija pravico vložiti spor pred pristojnim sodiščem združenega dela. 122. člen Delavci TOZD in DS z osebnim izjavljanjem — referendumom sprejemajo samoupravni splošni akt, s katerim v TOZD in DS urejajo in določajo osnove in merila za razporejanje čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke, skupno porabo in nadomestila delav- cem na račun materialnih stroškov, ki ne sme biti v nasprotju s tem sporazumom in sporazumom, ki so ga sklenili delavci TOZD in DS z delavci drugih TOZD izven delovne organizacije v okviru gradbeništva Slovenije. ODGOVORNOST ZA IZVAJANJE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA IN SPLOŠNIH AKTOV 123. ČLEN razporejanje čistega dohodka.in za delitev sredstev za osebne dohodke, skupno porabo in nadomestila delavcem na račun materialni stroškov so odgovorni vsi de- Za izvajanje tega sporazuma in splošnih aktov TOZD DS o osnovah in merilih za razporejanje dohodka, lavci TOZD — DS, samoupravni in drugi organi v TOZD — DS in delovni organizaciji. XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 124. člen Ta samoupravni sporazum je sprejet, ko ga z osebnim izjavljanjem — referendumom sprejme večina delavcev v vsaki temeljni organizaciji v sestavu delovne organizacije in ko ga podpiše sindikalna organizacija. 125. člen Spremembe in dopolnitve tega sporazuma se izvajajo po istem postopku kot je predviden za sprejemanje. 126. člen Z dnem uveljavitve tega sporazuma preneha veljati samoupravni sporazum o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke, ki je veljal do sedaj. 127. člen Sestavni del tega sporazuma so naslednje priloge: — enotna metodologija za vrednotenje del in delovnih nalog; — enotna merila za ugotavljanje rezultatov dela delavcev in njihovih osebnih prispevkov k uspehu. 128. člen Ta sporazum stopi v veljavo z dnem Podpisniki sporazuma: OSNUTEK PRAVILNIK o osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke, skupno porabo in nadomestil delavcem na račun materialnih stroškov_________________ Na osnovi 127. in 128. člena zakona o združenem delu, samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke v del. org. in 24. člena samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v temeljno organizacijo združenega dela, so delavci temeljne organizacije združenega dela ... v sestavu delovne organizacije ... na referendumu dne ... z večino glasov sprejeli naslednji PRAVILNIK o osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke, skupno porabo in nadomestil delavcem na račun materialnih stroškov I. TEMEUNE DOLOČBE skupnim interesom in ciljem, sprejetim s samoupravnim sporazumom in dogovorom na osnovi planov in drugim samoupravnim sporazumom ter družbenim dogovorom o tekoči in dolgoročni ekonomski politiki, določeni v resoluciji o družbenoekonomski politiki in o razvoju SR Slovenije. 4. člen Delavci TOZD bodo skrbeli za stalno povečevanje dohodka: z dvigom svojega znanja in delovne sposobnosti in zavestnim opravljanjem delovnih nalog, z boljšo organizacijo dela, z intenzivnim koriščenjem kapacitet in prihrankov na materialu, surovinah in energiji, prilagajanje zahtevam domačega in tujega tržišča, kvaliteti proizvodov in storitvam. S stalnim razvijanjem in dviganjem kvalitete osnov in meril za pridobivanje, delitev dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke po načelu delitve po rezultatih dela vsakega delavca in merjenjem njegovega prispevka k uspehu skupnega rezultata dela in pridobivanju dohodka je osnova, da bo vsak delavec TOZD posamezno in vsi skupaj vplival na povečanje produktivnosti dela in dohodka, življenjskega standarda delavcev in celotnega družbenega standarda. — čisti dohodek (CD) so sredstva namenjena za osebne dohodke, za skupno porabo, za zboljšanje in razširitev materialne osnove dela ter za ustvarjanje in obnavljanje rezerv; — dogovorjena sredstva za osebne dohodke (^ODn) so sredstva namenjena za osebno porabo; — stopnja porasta čistega dohodka (St = na pr. 0.10) je decimalno izražen porast čistega dohodka glede na predhodno leto; — dovoljeni osebni dohodki po resoluciji v preteklem letu (ODn-1) so družbeno dogovorjena sredstva za osebno porabo v predhodnem letu; — vložena sredstva (VS) udeleženca so poprečno vložena poslovna sredstva; — donosnost vloženih sredstev (Ds) je razmerje med dohodkom (D) in med povprečnimi vloženimi poslovnimi sredstvi (VS) udeleženca; — donosnost panoge (Ds pan)! je povprečna ponderirana donosnost udeležencev sporazuma v minulem letu; vrednost Dspan sporoča skupna komisija udeležencem sporazuma vsko leto 31. marca. II. PRIDOBIVANJE DOHODKA L člen Delavci temeljne organizacije združenega dela s tem pravilnikom določajo osnove in merila za ugotavljanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke, skupno porabo in nadomestil delavcem na račun materialnih stroškov v skladu z načeli, določenimi v samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke, skupno porabo in nadomestil delavcem na račun materialnih stroškov delovne organizacije, v kateri se- stavi je TOZD. . . S tem pravilnikom delavci TOZD urejajo in izvajajo načela pridobivanja dohodka, ugotavljanje dohodka, razporejanje dohodka, razporejanje čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke delavcev, materialne stroške, druge osebne prejemke in način sprejemanja pravilnika. 5. člen Dohodek TOZD se dobi, ko se iz celotnega prihodka nadomestijo materialni in amortizacijski stroški po minimalnih, z zakonom predpisnih stopnjah. 6. člen Delavci temeljne organizacije razporejajo dohodek 1. za osebne dohodke in skupno porabo delavcev, dvig in razširitev materialne osnove združenega dela, formiranje in obnavljanje rezerv TOZD (čisti dohodek TOZD); 2. za zagotavljanje skupnih in splošnih pogojev dela in razvoja družbe (izobraževanje, znanost, kultura, zdravstvo, socialna zaščita in druge družbene dejavnosti ter splošne družbene potrebe, ki se zadovoljujejo v okviru družbenopolitičnih skupnosti in druge potrebe, določene z zakonom); 3. za pogodbene obveznosti. 2. člen Dohodek je del skupnega proizvoda družbe, katerega delavci TOZD pridobivajo v denarni obliki kot družbeno priznan rezultat svojega in skupnega družbenega dela v pogojih socialistične proizvodnje, s katerim upravljajo v TOZD na osnovi svojih pravic dela z družbenimi sredstvi. 3. člen Delavci TOZD v sestavu delovne organizacije skrbijo, da poslovanje TOZD v samoupravno dogovorjeni družbeni delitvi dela, sporazumno s svojo odgovornostjo z drugimi delavci v družbenem delu, usklajujejo s 7. člen S planiranjem dohodka delavci TOZD zagotavljajo: 1) osnovne pogoje za povečanje dohodka TOZD; 2) razporejanje dohodka za namene TOZD in na ta način ustvarjajo pogoje za obvladovanje stihij delovanja tržišča. 8. člen Osnove in merila tega sporazuma so opredeljene z naslednjimi ekonomskimi kategorijami: — dohodek (D) je celotni prihodek udeleženca zmanjšan za materialne stroške in amortizacijo po predpisanih stopnjah; 9. člen Delavci TOZD urejajo pogoje za pridobivanje dohodka o samoupravnimi sporazumi, katere sprejemajo z delavci drugih TOZD, s katerimi so medsebojno povezani skupni interesi pri pridobivanju dohodka. S tem1 sporazumi delavci TOZD predvsem urejajo osnove za določanje cen in drugih pogojev prodaje proizvodov m storitev, osnove in merila za udeležbo v skupno ustvarjenem dohodku in za ugotavljanje prispevka pri svobodni menjavi dela in druge medsebojne odnose pri pn' dobivanju dohodka, v skladu s splošnimi pogoji, določenimi s samoupravnimi sporazumi o osnovah plana samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma dogovorjenih osnov planov družbenopolitične skupnosti in drugimi samoupravnimi sporazumi ter zakonom. 10. člen Delavci TOZD pridobivajo dohodek iz celotnega prihodka, ki ga ustvari TOZD: 1) s prodajo proizvodov in storitev na domačem m zunanjem trgu oziroma v okviru organizacije združenega dela; 2) z udeležbo pri skupaj ustvarjenem dohodku na podlagi združevanja dela in sredstev; 3) s svobodno menjavo dela; 4) s kompenzacijo, regresom, premijo, dotacijo in p° drugih osnovah, določenih z zakonom ali samoupravnim sporazumom oziroma s pogodbo v skladu z zakonom- PRIDOBIVANJE DOHODKA S PRODAJO PROIZVODOV IN STORITEV 11. člen Delavci TOZD pridobivajo dohodek iz celotnega prihodka, ki ga ustvarjajo s prodajo proizvodov in storitev Po cenah, doseženih na tržišču. 12. člen Delavci temeljne organizacije, ko prodajajo proi-2vode in storitve drugim TOZD v okviru delovne orga-Ozadje oziroma SOZD, ki jih ta koristi kot proizvode oziroma storitve za proizvodnjo ali finalno proizvodnjo Unterna realizacija), določajo sporazumno s temi ‘OZD cene, po katerih se ti proizvodi in usluge proda-Jajo, pri čemer morajo imeti v vidu trajne odnose o giba-nJu cen in drugih pogojev na tržišču v okviru predvide-nih meril, določenih s samoupravnim sporazumom. pridobivanje dohodka z udeležbo pri skupaj ustvarjenem dohodku na podlagi ZDRUŽEVANJA DELA IN SREDSTEV 13. člen Delavci TOZD, ko združujejo delo in sredstva z de-'avci drugih TOZD, imajo pravico pri udeležbi v skupno Svarjenem dohodku, kar morajo predvideti s samoupravnim sporazumom o združevanju. Delež v skupno ustvarjenem dohodku TOZD je odvi-Sen od ustvarjenega prispevka, ki ga je TOZD ustvarila s svojim tekočim in minulim delom v skupnem dohodku, “polovljenim na osnovi meril, določenih s samoupravam sporazumom o združevanju dela in sredstev v smislu zakona o združenem delu. pridobivanje dohodka s svobodno menjavo DELA Z DELAVCI DELOVNE SKUPNOSTI ZA OPRAVLJANJE DEL SKUPNEGA POMENA 14. člen Delavci v delovni skupnosti, ki za temeljno organiza-c‘jo opravljajo strokovno administrativne in druge nalo-8e, ki so skupnega interesa za vse TOZD, pridobivajo dohodek iz celotnega prihodka, katerega ustvarijo s Svobodno menjavo dela. Delavci v delovni skupnosti imajo v smislu prvega od-s,avka tega člena pravico do sredstev za osebne dohodke ln Za skupno porabo v skladu z načelom delitve po delu, na podlagi osnov in meril, določenimi s samoupravnim sPorazumom, sklenjenim z delavci TOZD, za katere Zvišujejo naloge skupnega interesa. V samoupravnem sporazumu, sklenjenim med de-avci DS in TOZD, se poleg sredstev, določenih v dru-8em odstavku tega člena, predvidijo sredstva za razširi-lev materialne osnove delovne skupnosti v skladu s pozebami in namenom za izvajanje skupnih nalog in inte-tesov. PRIDOBIVANJE DOHODKA NA PODLAGI DRUGIH OSNOV 15. člen Delavci TOZD lahko pridobivajo dohodek iz celot-nega prihodka, katerega TOZD ustvarja s kompenzaci-1°, regresom, premijo, dotacijo in po drugih osnovah, določenih z zakonom ali samoupravnim sporazumom Oziroma s pogodbo v skladu z zakonom. teh prihodkov tako kot je to določeno v samoupravnem sporazumu in zakonu. IV. RAZPOREJANJE DOHODKA 18. člen Čisti dohodek TOZD se ugotovi, ko se iz dohodka TOZD pokrijejo obveznosti, določene v 110. členu zakona o združenem delu. 19. člen Pri razporejanju dohodka morajo delavci TOZD zagotavljati: — akumulativnejše delitveno razmerje pri večjem dohodku; — odvisnost gibanja sredstev za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev od doseženih rezultatov dela in spodbujanje interesa delavcev za dobro gospodarjenje. 20. člen V dohodku TOZD se posebej ugotavlja del dohodka, ki je rezultat dela v izjemno ugodnih naravnih pgojih, ki je rezultat izjemnih ugodnosti na trgu ali rezultat drugih izjemnih ugodnosti pri njegovem ustvarjanju (v nadaljnjem besedilu: del dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti) za njegov z zakonom ali samoupravnim sporazumom o združitvi določen namen. Del dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti, se nameni za izboljšanje in razširitev materialne osnove združenega dela ter rezerve TOZD in DO. V. RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA 21. člen Delavci TOZD razporejajo čisti dohodek za osebne dohodke in za skupno porabo ter za izboljšanje in razširitev materialne osnove združenega dela ter za ustvarjanje in obnavljanje rezerv. 22. člen Delavci v TOZD razporejajo del čistega dohodka TOZD za osebne dohodke in za skupno porabo v sorazmerju s prispevkom k ustvarjanju dohodka TOZD s svojim živim delom ter z upravljanjem družbenih sredstev in gospodarjenja z njimi. Pri razporejanju čistega dohodka delavci TOZD izločajo sredstva za osebne dohodke in za skupno porabo odvisno od dosežene produktivnosti svojega dela in produktivnosti dela delavcev v drugih TOZD, s katerimi so združili delo in sredstva, od skupnega uspeha, doseženega z upravljanjem in gospodarjenjem s sredstvi v TOZD in sredstvi, ki jih združujejo z delavci v drugih TOZD in drugih oblikah združevanja dela in sredstev, od uporabe znanstvenih dosežkov v proizvodnji in organizaciji dela ter od prilagajanja dejavnosti TOZD tržnim pogojem oziroma družbeno dogovorjeni delitvi dela v skladu z osnovami in merili določenimi v samoupravnem splošnem aktu TOZD in s skupnimi osnovami in merili določenimi v samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih. Pri razporejanju čistega dohodka delavci TOZD izločajo sredstva za izboljšanje in razširjanje materialne osnove ter za ustvarjanje in obnavljanje rezerv v skladu z naravo dejavnosti TOZD ter z njeno vlogo, ki jo ima v družbeni reprodukciji, da bi dosegli razširjeno reprodukcijo v TOZD in v družbi, pri čemer zagotavljajo razvojne cilje, določene v samoupravnih sporazumih in dogovorih o osnovah planov in drugih samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih. III. UGOTAVLJANJE DOHODKA 16. člen Dohodek TOZD se dobi, ko se iz celotnega prihodka ‘OZD, ki ga sestavljajo prihodki iz 10. člena tega spo-razuma, nadomestijo materialni in amortizacijski stroški P° minimalnih, z zakonom predpisanih stopnjah. 17. člen TOZD, ki ustvarjajo skupni dohodek, na podlagi samoupravnega sporazuma iz 13. člena tega pravilnika, “gotavljajo skupni prihodek tako kot je določeno v samoupravnem sporazumu. Prihodki, ki sestavljajo skupni prihodek, oziroma pri-Podki, iz katerih je bil ustvarjen skupni prihodek, mo-?i° biti posebej izkazani v poslovni evidenci. Delavci v OZD, ko ustvarjajo skupni prihodek oziroma skupni “ohodek, pa imajo pravico do vpogleda v ustvarjanje NAČELA RAZPOREJANJA ČISTEGA DOHODKA 23. člen Pri razporejanju čistega dohodka delavci TOZD upoštevajo naslednja načela: — TOZD, ki ustvarja večji dohodek po delavcu od povprečja v delovni organizaciji, SOZD ali grupaciji, relativno večja sredstva namenja za razširitev in izboljšanje materialne osnove združenega dela ter za ustvarjanje in obnavljanje rezerv; — TOZD, ki ustvarja manjši dohodek po delavcu od povprečja, lahko manj namenja za izboljšanje in razširjanje materialne osnove združenega dela in za rezerve od povprečja s tem, da za osebno in skupno porabo namenja manj od povprečja v DO, SOZD ali grupaciji; — TOZD mora ugotavljati kvantitativno medsebojno odvisnost gibanja dohodka po delavcu, namenja- nje sredstev za izboljšavanje in razširjanje materialne osnove združenega dela, rezerv in sredstev zaosebne dohodke v skladu z razlikami v pogojih dela in pridobi, vanju dohodka (tehnična opremljenost dela, tehnični pogoji, stopnja koriščenja kapacitet in proizvodnosti dela, odnosi v cenah, itd.), ki obstajajo med TOZD v DO, SOZD in grupacijah; — TOZD morajo namenjati za izboljšanje in razširitev materialne osnove združenega dela in za rezerve toliko kot je predvideno v samoupravnem sporazumu, za osebne dohodke in skupno porabo pa najmanj v višini, s katero se zagotavljajo osebni dohodki in skupna poraba, določena z osnovami in merili v samoupravnem sporazumu TOZD. OSNOVE IN MERILA ZA RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA 24. člen Delavci TOZD se sporazumejo, da bodo razporejali čisti dohodek na sredstva za osebne dohodke največ do višine, ki jo dovoljuje naslednji obrazec: V prehodnem obdobju, dokler ne bo podatkov o stopnjah porasta čistega dohodka, se uporablja za izračun dogovorjenih sredstev za osebne dohodke po gornjem obrazcu stopnja porasta dohodka. Sredstva za osebne dohodke, izračunana po tem obrazcu, se popravijo še s količnikom donosnosti za naje več 10 % s tem, da popravek ne sme presegati vredndkti 1,00, po naslednjem obrazcu: I0Dn . Z0D'n * (0,90 . 1,10 ) S-, n TOZD lahko izjemoma odstopa od osnov in meril za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke, določenih vtem členu v primerih in po postopku, ki ga določa 10. člen sporažuma gradbeništva. SREDSTVA ZA SKUPNO PORABO 25. člen Sredstva za skupno porabo, ki se izločajo iz čistega dohodka TOZD, gredo v sklad skupne porabe v tej TOZD. Sredstva, ki se iz čistega dohodka TOZD izločajo, v skupno porabo, se štejejo glede plačevanja davkov in prispevkov za sredstva za osebne dohodke delavcev, če z zakonom ni drugače določeno. V sklad skupne porabe iz prvega odstavka tega člena združujejo delavci v TOZD tudi sredstva za skupno por rabo, ki jih izločajo iz svojega osebnega dohodka. 26. člen Sredstva za skupno porabo se uporabljajo za neposredno porabo ali za investicijska vlaganja v objekte in opremo skupne porabe, s katerimi se zadovoljujejo potrebe stanovanja, prehrane, počitka, rekreacije, kulture, ustvarjalnosti in druge potrebe skupne porabe. Delavci lahko združujejo sredstva za skupno porabo v TOZD s sredstvi za skupno porabo, ki jih upravljajo delavci v drugih TOZD, kot tudi s sredstvi, ki jih upravljajo delovni ljudje v krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, da bi zadovoljevali potrebe skupne porabe. Sredstva sklada skupne porabe morajo naraščati hitreje kot sredstva za osebne dohodke, vendar ne smejo okrniti minimalno akumulacijo, pri čemer se morajo upoštevati finančne zmožnosti v okviru delitve čistega dohodka. Pri uporabi sredstev sklada skupne porabe delavci TOZD upoštevajo načel solidarnosti, vzajemnosti in dobrega gospodarjenja. 27. člen Delavci TOZD v svojem splošnem aktu določijo področja, za katera bodo oblikovali sklad skupne porabe, vendar največ v višini ...% poprečnega mesečnega bruto OD na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, pomnoženega s povprečnim številom zaposlenih delavcev v TOZD ob koncu minulega leta. SREDSTVA ZA IZBOLJŠANJE IN RAZŠIRITEV MATERIALNE OSNOVE ZDRUŽENEGA DELA dovoljevanje splošnih in družbenih potreb, ki se na podlagi samoupravnega sporazuma ali zakona krijejo iz njegovega osebnega dohodka. — postopek za merjenje delovnega uspeha, — način preverjanja realnosti meril, — postopek za spremembo in dopolnitev meril. 28. člen Delavci TOZD razporejajo del čistega dohodka TOZD za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela ter za ustvarjanje in obnavljanje rezerv, izhajajoč iz svojih pravic, obveznosti in odgovornosti, da v svojem skupnem in splošnem družbenem interesu stalno obnavljajo, povečujejo in izboljšujejo materialno osnovo svojega in družbenega dela ter zagotavljajo potrebne rezerve. Delavci TOZD morajo za potrebe, določene v prvem odstavku tega člena (vključno za amortizacijo nad predpisanimi stopnjami), nameniti najmanj 3 % povprečno uporabljenih poslovnih sredstev. Ta sredstva morajo praviloma naraščati hitreje kot sredstva namenjena za osebne dohodke. 29. člen Sredstva za zboljševanje in razširjanje materialne osnove dela v TOZD so namenjena za modernizacijo in izboljševanje produkcijskih sredstev ter drugih delovnih sredstev, za razširjanje proizvajalnih in drugih delovnih zmogljivosti, za gradnjo novih proizvajalnih ali drugih poslovnih objektov, za izboljševanje znanstveno-razi-skovalnega dela, za vlganje v lastna obratna sredstva ter za druge pogoje za izboljševanje in razširjanje materialne osnove dela. Delavci TOZD lahko združujejo z delavci v drugih TOZD neposredno ali v okviru delovne organizacije — SOZD, v katere sestavi je TOZD, oziroma po njej, sredstva za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela v različne oblike združevanja v skladu z obveznostmi, ki so jih prevzeli s samoupravnim sporazumom o osnovah planov samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma z dogovori o osnovah planov družbenopolitičnih skupnosti. SREDSTVA REZERV 30. člen Delavci so dolžni v TOZD oblikovati sredstva rezerv. Sredstva rezerv se oblikujejo v višini, ki je odvisna od narave dejavnosti, kijo opravlja TOZD in od možnih ri-zikov pri njenem poslovanju zato, da bi se dosegla in ohranila poslovna stabilnost ter materialna in socialna varnost delavcev v skladu z obveznostmi, določenimi v samoupravnem sporazumu o osnovah plana in drugih samoupravnih sporazumih, ki so jih delavci TOZD sklenili z delavci v drugih TOZD, s katerimi so združili delo ih sredstva. Sredstva rezerv se morajo zagotoviti najmanj v višini, ki jo določa zakon. 31. člen Sredstva rezerv TOZD so namenjena za kritje izgub pri poslovanju, za kritje izdatkov za prekvalificiranje in zaposlovanje delavcev v primeru, če v TOZD preneha potreba določenega števila delavcev, če pride TOZD v izredne ekonomske težave ali če so potrebni ukrepi za njeno sanacjo, za kritje škode nastale zaradi naravnih nesreč in za poravnavanje obveznosti TOZD iz jamstva ali druge oblike garancije in druge namene, določene z zakonom. Sredstva rezerv se smejo uporabljati tako, da so vsak čas na razpolago za namene iz prvega odstavka tega člena. NAČELA DELITVE SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE 34. člen Osebni dohodek delavca se določa tako, da ustreza rezultatom njegovega dela in njegovemu osebnemu prispevku, ki ga je dal s svojim živim delom in z upravljanjem in gospodarjenjem z družbenimi sredstvi kot svojim in in družbenim minulim delom k povečanju dohodka TOZD v skladu z načelom delitve po delu in v sorazmerju z rastjo produktivnosti svojega dela in dela delavcev v drugih TOZD, s katerimi je združil delo in sredstva ter celotnega družbenega dela. Poleg načela delitve po delu uporabljajo delavci v TOZD tudi načelo solidarnosti predvsem tako, da s sredstvi za skupno porabo prispevajo h kritju določenih socialnih in drugih potreb delavcev z nižjim osebnim dohodkom ter njihovih družinskih članov. 35. člen Delavci TOZD z določanjem osnov in meril za delitev sredstev za osebne dohodke zagotavljajo, da se njihovi osebni dohodki določajo na podlagi prispevka k delu, odvisno od rezultatov dela in poslovanja TOZD. Prispevek delavca k rezultatu se ugotavlja odvisno od: sestavljenosti dela, odgovornosti za delo, delovnih pogojev pod katerimi opravlja delo, delovnega učinka, ustvarjenih prihrankov pri delu, materialu in času, nova-torstva in racionalizacije. Prispevek delavca se ugotavlja v odvisnosti od povečanja dohodka TOZD, ustvarjenega predvsem z upravljanjem in gospodarjenjem s sredstvi družbene produkcije v TOZD in v drugih oblikah združevanja sredstev kot svojim in družbenim minulim delom, z odločanjem o poslovanju TOZD, DO ali SOZD, v katere sestavu je TOZD, o organiziranju dela, modernizaciji in drugih tehničnih napredkih, o programiranju in delitvi dela, o investicijskih vlaganjih in o prilagajanju znanstvenih dosežkov v procesu dela TOZD. OSNOVE IN MERILA ZA DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE 36. člen Osebni dohodek delavca se ugotavlja na podlagi: — vrednosti sestavljenosti dela in delovnih nalog, določene s pomočjo analitične ocene dela in delovnih nalog za normalni delovni uspeh; — doseženega rezultata delavca in njegovega prispevka k povečanju dohodka TOZD in skupnega družbenega dohodka; — prispevka, ki ga delavec daje s svojim minulim delom. VREDNOST DEL IN DELOVNIH NALOG 37. člen Vrednost del in delovnih nalog TOZD je določena na podlagi analitične ocene del in delovnih nalog oz. relativnega razmerja ene naloge do druge, določenega s pomočjo enotne metodologije za analitično oceno del in delovnih nalog, ki je sestavni del tega pravilnika. 32. člen Delavci TOZD lahko združujejo sredstva rezerv v sklad skupnih rezerv DO — SOZD, v katere sestavi je TOZD, če je z zakonom oziroma odločitvijo skupščine družbenopolitične skupnosti na podlagi zakona tako določeno, pa jih morajo združevati v skladu skupnih rezerv, oblikovane za območje družbenopolitične skupnosti. Sklade skupnih rezerv iz prvega odstavka tega člena upravljajo delavci TOZD, ki so združili sredstva rezerv na način, ki je določen v samoupravnem sporazumu, zakonu ali odločitvi skupščine družbenopolitične skupnosti na podlagi zakona. VI. DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE DELAVCEV 33. člen Delavcu v TOZD gre osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje njegovih osebnih potreb kot tudi za za- 38. člen Osnova za ocenitev del in delovnih nalog ter določitev relativnih razmeri je bila določena na podlagi opisa del in delovnih nalog glede na njihovo sestavljenost ter v skladu s samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih DO v relativnem razmerju 1:5, ki so določene v prilogi tega pravilnika. MERILA REZULTATOV DELA 39. člen V cilju čim popolnejše in realnejše delitve po rezultatih dela, delavci TOZD sprejemajo merila za določanje in ugotavljanje obsega, kvalitete in uspešnosti rezultatov dela za vsa dela in delovne naloge. 40. člen Delavci TOZD s tem pravilnikom določajo: — merila za merjenje posameznih del in delovnih nalog, . 41. člen Delavci TOZD se bodo z delavci drugih TOZD — D$ sporazumevali, da bodo za tipična dela in delovne naloge usklajevali merila, pri tem pa upoštevali nivo tehnične opremljenosti in organiziranosti delovnega procesa. VRSTE MERIL 42. člen Merilo je enota dela, ki je potrebna povprečno usposobljenemu delavcu, da pri normalnih pogojih, s predpisanimi sredstvi in načinom, pri normalnem prizadevanju, fizičnem in umskem naporu doseže normalni rezultat. 43. člen Pri določanju meril se mora načeloma uporabljati tehnična metoda. V izjemnih primerih, kjer zaradi narave dela ni mogoče uspešno uporabiti tehnične metode, se lahko uporabljajo še naslednje metode: izkustvena, statistična in metoda grobega snemanja, ter metoda ocenjevanja po naprej postavljenih kriterijih (enkratna naročila, individualna proizvodnja, izdelava orodij, strokovno organizacijsko administrativno delo). 44. člen Po načinu organizacije delovnega procesa so merila individualna ali skupinska. Prednost imajo individualna merila, ki zagotavljajo najbolj neposredno in objektivno delitev po rezultatih dela. Skupinska merila se postavljajo za dela in delovne naloge, kjer zaradi tehnološkega postopka ali organizacije dela ni možno postaviti individualnih meril (montažna dejavnost, strokovno organizacijska in administrativna dela in delovne naloge). Pri skupinskih merilih se doseženi delovni rezultati skupine porazdeljuje med delavce sorazmerno doseženemu rezultatu posameznika, glede na vrednost sestavljenosti dela in delovnih nalog, ki jih je delavec opravljal pri skupinskem delu. POSTOPEK ZA POSTAVUANJE MERIL 1. Tehnična metoda 45. člen Za določanje meril na podlagi tehnične metode mora biti predpisan — točno delovni postopek, kjer morajo biti znani vsi delovni pogoji za posamezna dela in delovne naloge. Merilo se določa za 1, 10, 100 ali več kosov, kar mora biti razvidno na delovnem nalogu. 46. člen Za postavljanje meril po tehnični metodi morajo biti izpolnjeni sledeči pogoji: 1) tehnološki postopek in režim dela mora biti točno predpisan; 2) znane morajo biti karakteristike stroja in orodja; 3) predpisana mora biti točna kvaliteta obdelave in materiala; 4) znani morajo biti tudi vsi ostali pogoji, ki vplivajo na čas izdelave, na primer: lokacija stroja, organiziranost delovnega procesa, razmestitev pomožnih prostorov, notranji transport, itd.; Če se postavlja norma na podlagi snemanega časa, morajo biti v času snemanja zagotovljeni sledeči pogoji: 1) delavec mora biti izurjen, zdrav ter umsko in fizično sposoben opravljanje dela; 2) delavec mora biti dobro seznanjen z načinom dela; 3) delavec mora biti spočit; 4) delovni čas mora biti normalen; 5) material mora ustrezati predpisom; 6) stroj, orodje in ostale naprave morajo biti v brezhibnem stanju; 7) delovni pogoji morajo ustrezati varnostnim predpisom; 8) pogonska energija mora biti zagotovljena. 47. člen Število kosov, ki jih je treba posneti, da je dobljeni povprečni izdelavni čas veljaven, se izračuna po sledeči metodi: f, „ tn»x - taln " ‘er *e " koeficient »tabiliznclJc • ■akeimalnl čao, dobljen pri poekuenc* nncman,|n ‘etn . minimalni čaa, dobljen pri poakuanem eneaanjn L ■ aritmetične sredino obeh čaeoV Ho onnovi dobljenega koeficienta Kg se odčita ir. priloSonn tobole fitevilo potrebnih dodatnih snemanj .v odvisnontl od števila poskusnih anemonj. on. člen Tehnično merilo sa en koo (Tk) se isračuna po obrnrctn Tk "ZTr Tf - merilo Časa za ponnmezno fazo dela \ - (1 ♦ k„ • *„> • W * V • rB ‘l • *t * ‘p ‘t " * ‘er * ‘l lP ' 'p. * ‘pr l5l*»boll ponenljot T, - merilo feoe r.e en koe ?* t,.• lede leviti Zee *» en koe '* • tehnološki č*e tp - pomožni čnn '3' t, - etrojnl čnn tflp- etrojno ročni čnn Z* tp ■ ročni čnn ti' tp0» pomožni ntrojni čnn i ipr» pomožni ročni čnn i0* kp - koeficient nnporn 111 kQ . koeficient vplive okolje 1?‘ kd • dopolnilni koeficient **• čn ■ fektor etimuleclJe 1.1 TehnoloSki čnn (t p ) ne iirnčunnve v odvlenontl od vrnto dele, etojn in mnterinln po veljevnlh pnrnmetrih. 1.1 Pomožni čnn (t ) ne lžrečunnvn po metodeh en lmmčtinnvn-njo čeeov t onnovnimi gibi ell e nnemnnjen. l0-l Koeficient nnporn (kp) npolteve čeeovne l-.pibe deloven neredi neetopejočo ntmjenonti (fizične - durovim), '*.l Koeficient vplive okolje (k0) upoStevn čnnovno tr-pibe zerndi nenormelnlh pogojev okolje (tempernturn, vlngn, hrup, evetlobn, itd,). ^•1 Dopolnilni koeficient (kp) upooteve čnnovne izguhn r.nrriSl onebnlh potreb deloven in zerndi orgnniznrljn dnin. '.'I fektor etlmulnciJe (k'n) Ge upornbljn eomo pri tehničnih ■erllih in Je izročen v procentih. ViSino določi TOKU. stalno spremljati ter po potrebi dopolnjevati in postavljati v objektivno stanje. 4. Metoda ocenjevanja 52. člen Za dela in delovne naloge, za katere se ne da določiti meril po prej naštetih metodah, se rezultat dela delavca ugotavlja na podlagi ocene doseženega rezultata glede na postavljen plan, kjer se upoštevajo naslednji kriteriji: — količina opravljenega dela, — kvaliteta opravljenega dela, — uspešnost opravljenega dela. Ocenitev opravljenega dela delavca se izrazi s pozitivno ali negativno oceno, odvisno od doseženega rezultata glede na postavljen plan. Ocenjevanje rezultatov delavcev se vrši po možnosti mesečno ali trimesečno za nazaj. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE MERIL 53. člen Objektivnost postavljenih meril je potrebno stalno preverjati in prilagajati dejanskemu stanju glede na spremembe tehnološkega procesa, organizacije dela in drugih primerih: 1. Spremembe tehnološkega procesa: — sprememba ali zamenjava stroja, — uvedba novega orodja in pripomočka, — sprememba osnovne konstrukcijske dokumentacije, — poiskusna proizvodnja, kjer se preiskuša tehnološki postopek, priprave in orodja, — uvedba računalništva. 2. Sprememba organizacije dela: — uvedba lanserske službe za dostavo orodij in materiala, — izboljšava notranjega transporta, — izboljšava vpliva okolja, — uvedba ožje specializacije. 3. Povprečno preseganje rezultatov dela: — če povprečno preseganje rezultatov dela TOZD — DS presega višino 20 % OD nad akontacijsko maso OD v posameznem obračunskem mesecu. 54. člen Postopek po spremembi merila: a) zmanjšanje merila časa se upošteva pri nadaljnjih delovnih nalogah; b) povečanje merila časa se upošteva pri tekočih delovnih nalogah. Vrata del in delovnih nalog MERJENJE IN UGOTAVLJANJE REZULTATOV ŽIVEGA DELA 55. člen 1. Ugotavljanje količine vloženega živega dela Količina vloženega živega dela se ugotavlja na podlagi vnaprej postavljenih meril, odvisno od vrste in sestavljenosti del in delovnih nalog. Količina vloženega živega dela je izražena v obliki faktorja količine (Fk) na relativno razmerje del in delovnih nalog. Vrata dal ln delovnih noloft______Merila kr] - r.n proizvodne delavce Čna - količi nV a* __ - r.n organizatorje dela doacganjc planira- ? 1 nih rokov, po napni - zn ntrokovno admlnintrntlvno čnp - količina % _ ^ delavce planirani roki, . po očrni 56. člen 2. Ugotavljanje kvalitete vloženega živega dela Kvaliteta rezultatov živega dela se meri na podlagi ocenitve izdelka ali opravljene naloge, na podlagi por stavljenih meril ali iskustva, odvisno od vrste in sestavljenosti dela in delovnih nalog. Kvaliteta vloženega živega dela je izražena v obliki faktorja kvalitete (Fkv) na relativno razmerje del in delovnih nalog. Vrata del in delovnih nalos Kak ton, - za proizvodne delavce tehnična mori 1 a - zn organizatorje dela plan , po °""t V* * - za otrokovno edninintretivne delavce plan - normativi po oceni > l 57. člen 3. Ugotavljanje uspešnosti opravljanja del in delovnih nalog Uspešnost rezultatov dela se ugotavlja pri uporabi delovnih sredstev, pri delu odseženih prihrankov, izrabe delovnega časa, odgovornosti in ostalih pogojev del.a. Uspešnost živega dela je izražena v obliki faktprja uspešnosti (Fu) na relativno razmerje del in delovnih nalog. Meriln Pni: I o_r *■>. člen r’kuPon Čao Tn za določeno količino izdelanih kooov n* Iz.rn-po obrežem ’»' * * • T» nmortizirnnont, pogostost okvnr, normativi materi - 2. Izkustvena metoda 50. člen . Izkustvena merila so izdelavni časi, ki se postavljajo ^ključno na podlagi izkušenj ponavljajočega določena delovnega procesa. Izkustveno postavljeno merilo mora vsebovati vse ‘aktorje, ki vplivajo na merilo časa pri obstoječi organi-2ac'ji dela. Izkustvena merila niso natančna, zato jih je potrebno sfalno spremljati ter dopolnjevati in postavljati v objektno stanje. 3. Statistična metoda 51. člen Statistična merila so izdelavni časi, ki se določijo na Osnovi povprečno izračunanega dejansko porabljenega elovnega časa za določeno delo. Za določanje statističnih meril morajo hiti izpolnjeni tslednji pogoji: — vrsta in obseg dela morata biti enaka; ~~ delo mora biti izvršeno od delavcev povprečno enake sposobnosti; . ~~ delo mora biti opravljeno v normalnem delovnem 9511 in normalnem delovnem okolju; ~~ dosežena mora biti zahtevana kvaliteta dela. Atavistične metode niso natančne zato iih ie nnrehn« alnih otročkov, po oceni - r.n organizatorje deln doseženi F t ročki . v razmerju do p In-nirnnih, ustvarjen dohodek v razmerju do planiranega, dosežena akumulacija do planirane, po oceni doseženi stroški % * v razmerju do planiranih, dosežen dohodek v razmerju do planiranega , po oceni - za strokovno administrativne delavce 58. člen 4. Vrednotenje delovnih nalog individualnega poslovodnega organa in vodilnih delavcev Vrednotenje delovnih nalog individualnega poslovodnega organa in vodilnih delavcev v TOZD se opravi na osnovi najbolj pomembnih kriterijev na relativna razmerja, določena v tem pravilniku. Ti kriteriji so: 1. Strokovna izobrazba zaposlenih; 2. Število zaposlenih v TOZD; 3. Vrednost uporabljenih družbenih sredstev; 4. Način pridobivanja dohodka. 1. STROKOVNA STRUKTURA ZAPOSLENIH V OZD Kriteri.1l_____________-Rr OZD 3. VREDNOST SREDSTEV V OZD 4- Faktor (.'Baz') 1.1 Struktura redno zaposlenih delavcev na sistemiziranih delih in delovnih nalogah glede na sestavljenost in obseg jet do 1,80 ' 0,00 1.2 Struktura redno zaposlenih delavcev na sistemizirani! delih in delovnih nalogah glede na sestavljenost in obseg je s 1.3 Struktura redno zaposlenih delavcev na sistemiziranih delih in delovnih nalogah glede na sestavljenost in obseg je: nad 2,50 2. ŠTEVILO ZAPOSLENIH V OZD Kriteriji__________________________________ Za vredno it sredstev, ki jih uporablja OZD in opredeljuje njiho' vo velikost, se Šteje: -4vrednost poslovnega sklada, - dolgoročna in srednjeročna posojila za osnovna in obratna sredstva, - sredstva skupnih vlaganj, ki pripadajo OZD, - kratkoročna sredstva, praviloma kot obratna sredstva, ki se izračunajo v letnem povprečju. Kriteriji Faktor (Fvs) nad 1,80 do 2,50 0V02 3.1 do 10 milijonov din 0,00 3.2 nad 10 do 50 milijonov din 0,01 3.3 nad 50 do 150 milijonov din 0,03 3.4 nad 150 do 500 milijonov din 0,05 3.5 nad 500 do 1.500 milijonov din 0,07 3.6 nad 1.500 do 5.000 milijonov din 0,09 3.7 nad 5.000 milijonov din 0,11 0,05 Faktor (Fšz) 4. NAČIN PRIDOBIVANJA DOHODKA V OZD Kriteriji Faktor (Fnod) 2.1 do 25 Tednih delavcev 0,00 2.2 nad 25 do 50 rednih delavcev 0,‘01 2.3 nad 50 do 150 rednih delavcev 0,03 2.4 nad 150 do 500 rednih delavcev 0,05 2.5 nad 500 do 1.000 rednih delavcev 0,07 2.6 nad 1.000 do 2.000 rednih delavcev 0,09 2.7 nad 2.000 do 5.000 rednih delavcev 0,11 2.8 nad 5.000 do 10.000 rednih delavcev 0,13 2.9 nad 10.000 do 20.000 rednih delavcev 0,15 2.10 nad 20.000 rednih delavcev 0,17 Dohodek se pridobiva avtomatsko z zakonskimi predpisi ali samoupravnimi sporazumi Dohodek se pridobiva s prodajo izdelkov in storitev: 4.2.1 brez večje konkurenčnosti glede na tehnični ali organizacijski položaj 4.2.2 z veliko mero prizadevnosti na tržišču s konkurenčnim tekmovanjem 0,00 0,03 0,10 OSNOVE IN MERILA ZA OBLIKOVANJE IN DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE ZA MINULO DELO 59. člen Višina sredstev za osebne dohodke za minulo delo znaša najmanj 5 % s tem, da v prihodnje ta delež stalno narašča. Mera uspešnosti za minulo delo je donosnost oziroma akumulativnost (po točki 6, 140. člena ZZD) z dodatno pospešeno amortizacijo, ki gre v števec mere. Dokler merila za minulo delo ne bodo sprejeta v taki vsebini in obliki, da bi jih bilo moč uporabiti in se o njih sporazumeti v skupnih osnovah in merilih v samoupravnem sporazumu gradbeništva, se uporabljajo za merjenje uspešnosti minulega dela, naslednji kriteriji in merila: — količnik uspešnosti poslovanja TOZD, ki predstavlja razmerje med uspešnostjo poslovanja TOZD (A/VS TOZD) in uspešnostjo poslovanja DO (A/VS DO), ki se določi vnaprej na podlagi rezultatov poslovanja v preteklem letu (varianta: v preteklem tričetrtlet-ju); — vrednost enote minulega dela pri normalni uspešnosti poslovanja TOZD (vemd); — faktor delovne dobe delavca (dd); — faktor stalnosti v TOZD, DO, SOZD (s); — faktor za poseben status delavca (k); Odstotek učinka za minulo delo (md) se ugotavlja po obrazcu: Faktor delovne dobe (dd) delavca znaša: Delovna doba nad 1 do 5 let nad 5 do 10 let nad 10 do 15 let nad 15 do 20 let nad 20 do 25 let nad 25 do 30 let nad 30 let Vrednotenje delovnih nalog po navedenih kriterijih se izvaja mesečno, trimesečno in letno na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja. lavca na odsluženje kadrovskega roka in prekinitev dela zaradi strokovnega izpopolnjevanja ali nadaljevanj3 študija po napotilu ali odobritvi OZD. Vendar se čas prekinitve zaradi navedenih razlogov ne upošteva v čas stalnosti zaposlitve. Faktor za poseben status delavca (k): Faktor za poseben status delavca se uporablja za vsč ženske in znaša 1,15. faktor 0,01 0,02 0,04 0,06 0,08 0,10 0,12 Za delovno dobo delavca se šteje njegova celotna delovna doba, ki si jo je pridobil v času zaposlitve in je evidentirana v njegovi delovni knjižici. Delež osebnega dohodka za minulo delo po delovni dobi, po navedeni lestvici, ne gre upokojencem, ki so se upokojili s polno pokojninsko dobo, pa so si ponovno pridobili lastnost delavca v združenem delu ter prejemajo pokojnino. Faktor za stalnost v TOZD, DO, SOZD (s) znaša: Stalnost nad 3 do 5 let nad 5 do 10 let nad 10 let faktor 0,02 0,03 0,05 md : AiVS TOZD A/VS DO .vemd .(dd + s) .k Za stalno zaposlitev delavca v TOZD, DO, SOZD se šteje samo neprekinjena delovna doba. Za prekinitev stalnosti zaposlitve v TOZD, DO, SOZD se ne šteje čas dobe mirovanja zaradi odhoda de- 60. člen Odstotek učinka za minulo delo (md) delavca se ra čuna od plačane akontacije OD za redni delovni ca (Rr). Višina OD za minulo delo delavca se izračuna po n3' slednjem obrazcu: ODmd = vemd .(dd + s) .k .Rr 61. člen TOZD, ki ne nameni najmanj 3 % povprečno up°' rabljenih poslovnih sredstev v sredstva za izboljšanje1 ^ razširitev materialne osnove dela, izgubi pravico do iz-plačila OD iz naslova minulega dela. OSNOVE IN MERILA ZA OBLIKOVANJE IN DELITEV OSEBNIH DOHODKOV ZA INVENTIVNO DEJAVNOST 62. člen Q Delavec, ki z inovacijo, racionalizacijo ali drug obliko ustvarjalnosti pri delu z družbenimi sredstvi pri-I speva k povečanju dohodka TOZD — DS, ima pod pogoji, določenimi v samoupravnem splošnem aktu v skladu z zakonom, pravico do posebnega nadomestila osebnega dohodka iz sredstev za osebne dohodke tozd. OSEBNI DOHODEK DELAVCEV — PRIPRAVNIKOV 63. člen Osebni dohodek delavca pripravnika je odvisen od Vrednosti del in delovnih nalog (Rr), za katere se pripravlja in od njegovega rezultata dela, ugotovljenega na Podlagi meril, določenih v tem pravilniku. Osnova za določanje in ugotavljanje količine (Fk), kvalitete (Fkv) in uspešnosti (Fu), rezultatov dela delavca — pripravnika, se določa v višini 75 % od vrednosti (Rr) del in delovnih nalog, določenih v samoupravnem splošnem aktu, za katere se delavec — pripravnik Pripravlja. NAJNIŽJI OSEBNI DOHODEK 64. člen Najnižji osebni dohodek je ekonomska kategorija, ki je hkrati izhodišče za vrednotenje rezultatov najenostavnejšega dela in delovnih nalog z relativnim razmerjem 1,00, določenim v tem pravilniku z relativnim razmerjem 1,00. Najnižji osebni dohodek delavca, ki opravlja najenostavnejša dela in delovne naloge v normalnih delovnih Pogojih ter dosega normalni delovni uspeh, znaša najmanj 60 % povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v Preteklem koledarskem letu, kot ga ugotovi in objavi Zavod SR Slovenije za statistiko v Ur. 1. SR Slovenije. Najnižji osebni dohodek se izplačuje delavcu za doseženi normalni delovni uspeh iz prispevka živega dela, če je TOZD — DS dosegel normalni (planirani) poslovni Uspeh. Najnižji osebni dohodek, določen v tem členu, ne pomeni zajamčenega osebnega dohodka v smislu ZZD. ZAJAMČEN OSEBNI DOHODEK 65. člen Vsakemu delavcu je iz dela zajamčen najmanj tolikšen osebni dohodek, da mu zagotavlja materialno in sojino varnost. Višina zajamčenega osebnega dohodka znaša najmanj 55 % povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji za Preteklo leto, ki ga bodo TOZD DS določile v svojih samoupravnih splošnih aktih. Zajamčeni osebni dohodek delavcev se določa v rela-hvnih razmerjih del in delovnih nalog, določenih v tem Pravilniku. 66. člen Delavci TOZD — DS zagotovijo iz ustvarjenega čilega dohodka sredstva za osebne dohodke do višine zajamčenih osebnih dohodkov. Če iz ustvarjenega čistega dohodka TOZD — DS ni mogoče kriti zajamčenih osebnih dohodkov, se razlika ho višine zajamčenega osebnega dohodka krije iz sredstev rezerv TOZD — DS oziroma iz skupnega rezefv-nega sklada delovne organizacije ali SOZD, v kateri je združena TOZD — DS v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi. Za kritje v zakonu predpisanega zajamčenega oseb-nega dohodka se uporabljajo tudi sredstva skupnega rezervnega sklada za območje družbenopolitične skupno-st> v skladu s samoupravnim sporazumom in zakonom. UGOTAVLJANJE IN IZPLAČEVANJE OSEBNEGA DOHODKA 67. člen . Med letom delavci TOZD — DS začasno ugotavljajo 'n izplačujejo osebni dohodek kot akontacijo za dobo od -*■ do 20. v naslednjem mesecu. Dan izplačila je od prvega do tretjega v mesecu, ki se ga konkretno določi z *etnim planom (koledarjem). M dobah iz prvega odstavka tega člena se ugotavlja Osebni dohodek delavca v skladu z osnovami in merili, določenimi v tem pravilniku, tako da ustreza rezultatom njegovega dela in'hie^nvemn nrisnevkn k rprnlfntnm skupnega dela v teh dobah (začasni obračun osebnega dohodka). Ob vsakem izplačilu akontacije osebnega dohodka se mora delavcu izročiti pismeni obračun akontacije njegovega osebnega dohodka po vseh osnovah in merilih, po katerih je bila obračunana. 68. člen Dokončen obračun osebnega dohodka za vsakega delavca v TOZD — DS se napravi ob zaključnem računu TOZD — DS. Dokončen obračun osebnega dohodka za vsakega delavca se opravi ne glede na čas, kolikor ga je prebil na delu med letom v TOZD — DS. 69. člen Vsakemu delavcu se mora v pismeni obliki vročiti končni obračun osebnega dohodka, ki vsebuje: L. znesek osebnega dohodka izkazan po osnovah in merilih, po katerih so se delila sredstva za osebne dohodke; 2. znesek sredstev, ki so bila iz njegovega osebnega dohodka združena za zadovoljevanje skupnih potreb, izkazan po njihovem namenu; 3. znesek sredstev, ki so bila iz njegovega osebnega dohodka izločena za splošne družbene potrebe; 4. znesek sredstev za skupno porabo iz čistega dohodka TOZD, obračunan na delavca; 5. znesek čistega osebnega dohodka. 70. člen Na čisti osebni dohodek delavca se sme seči z izvršbo za obveznosti zakonitega preživljanja največ do polovice, za druge obveznosti pa največ do tretjine. METODOLOGIJA ZA UGOTAVLJANJE IN IZPLAČEVANJE OSEBNIH DOHODKOV 71. člen Enota dela (Ed) Enota dela je ekonomska kategorija, ki je hkrati izhodišče za vrednotenje rezultatov najenostavnejšega dela za tipično delovno nalogo z relativnim razmerjem 1,00. Delež (De) Delež delavca v delitvi sredstev OD po rezultatih vloženega živega in minulega dela je: De = Rr.[ 1 + (Fk + Fkv + Fu)] + md Delež delavca je enak zmnožku relativnega razmerja (Rr) ter vsoti faktorjev rezultatov vloženega živega dela ter vsoti vrednosti minulega dela (vemd). Vrednost enote dela na uro (VEtVh) VEd/h vsota ODn vsota De .^Vh Vrednost enote dela je enaka količniku, družbeno dogovorjene mase sredstev za osebno porabo (ODn) in seštevku zmnožka deležev (De) z urami. Ure v zmnožku predstavljajo redne ure in ure z dodatki in nadomestili. Vrednost deleža (VDe/h) VDe/h = De .VEckh, kar predstavlja osebni dohodek delavca na uro. Vrednost deleža delavca pri delitvi sredstev za OD je enaka zmnožku deleža in vrednosti enote dela na uro. Vrednotenje dela Osebni dohodek delavca je enak zmnožku relativnega razmerja (Rr) od 60 % povprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem letu in služi kot osnova za izračun dodatkov in nadomestil ter predstavlja plansko vrednost vrednotenja dela delavca pri normalnem uspehu delavca in OZD. Mesečni osebni dohodek delavca po rezultatih živega in minulega dela je enak zmnožku vrednosti deleža na uro in številu delovnih ur delavca na mesec. l. ttr - ?,oo p. Fk - 0,10 J. Fkv - 0,05 4. Fu - 0,05 5. <5$nd - 500 din D, - P,00 . Cl * <0.10 * 0.05 • 0,05)]* 500 din l'e . P.00 . [1 * O.ro) * 500 din * ' vn . ? 00 . 1.20 500 din VFd/h - vs.ota.-S9P------- - 12,00 dl n/h voota De . Z h Vfie/h -(2,40 . 12,00 din/h)* 500 din VUc/h - 20,80 dln/h on - (28,80 . 182) ♦ 500 din on « 5241,60 ♦ 500 din on - 5741,60 din mtneČno Priknr. na obračunrkom llntni 1. Vrednotenje dela - 4.568,00 din/menre P. Učinek po količini - '>=6,80 dtn/menre «. učinek po kvMiteti * P18.00 dtn/merer n. Fciktor učinke - 21B.nO dln/mercc 5. Itlnulo delo (c&) * 500.0° dln/moncc likupnj 7*1.60 din/meneč UGOTAVLJANJE REZULTATOV DELA DELAVCA IN NJEGOVEGA PRISPEVKA Rezultati dela delavca se ugotavljajo za vsako obračunsko obdobje na podlagi postavljenih meril. Ugotavljanje rezultatov delavca in njegovega prispevka se vrši na podlagi poročila o opravljenem delu glede na količino, kvaliteto in uspešnost in to: 1. Za proizvodne delavce: na podlagi tehničnih in funkcionalnih meril 2. Za organizatorje dela: na podlagi ocenitve v skladu z doseženimi rezultati 3. Za strokovno administrativne delavce: na podlagi ocenitve glede na dosežene rezultate. 1.1 Ugotavljanje rezultatov dela po individualnih merilih opravlja pristojna služba na podlagi poročil (delovnih nalogov) o čemer dokončno odloči pristojna komisija. 1.2 Ugotavljanje rezultatov dela delavca po skupinskih merilih se v okviru doseženega rezultata skupine določa na podlagi medsebojne ocenitve delavcev, ki delajo pri skupinskem delu. Dokončno pa o rezultatu dela skupine in posameznika odloči pristojna komisija. - 2.1 Ugotavljanje rezultatov dela delavcev organizatorjev dela se izvaja na podlagi poročil o izvršenih nalp-gah posameznika, odvisno od postavljenih planskih nalog. Ocenitev izvaja pristojna komisija. 3.1 Ugotavljanje rezultatov dela delavca, ki opravlja strokovno administrativna dela.se opravi na podlag) poročil o izvršenih nalogah posameznika, odvisno od postavljenih planskih nalog. Ocenitev opravi pristojna komisija. VII. DODATKI, NADOMESTILA IN DRUGA IZPLAČILA IZ SREDSTEV • ZA OSEBNE DOHODKE 72. člen Za delo prek polnega delovnega časa, za nočno delo, za delo na dan nedelje in na dan zveznih in republiških praznikov, pripada delavcu poseben dodatek. Ti dodatki se med seboj ne izključujejo, razen dodatkov za delo v nedeljo in za delo na dan praznikov. V tem primeru pripada delavcu tisti dodatek, ki je višji. DODATEK ZA DELO PREK POLNEGA DELOVNEGA ČASA 73. člen Za delo prek polnega delovnega časa pripada delavcu dodatek v višini najmanj 50 % akontacije osebnega dohodka v rednem delovnem času. Delavci TOZD — DS se bodo zavzemali za to, da individualni poslovodni organ in drugi vodilni ter vodstveni delavci ne bodo prejemali plačilo za delo prek polnega delovnega časa. Izjemoma je možno plačilo nadurnega dela teh delavcev, vendar mora za vsak primer posebej o tem odločiti pristojen samoupravni organ TOZD — DS. Osnovna organizacija sindikata TOZD — DS mora zahtevati, da pristojen samoupravni organ ob sprejemanju periodičnih obračunov obravnava razloge in obseg uvedbe ter obračunov osebnih dohodkov za nadurno delo. DODATEK ZA NOČNO DELO 74. člen Za delo v nočnem času pripada delavcu dodatek v višini najmanj 30% akontacije osebnega dohodka v red- Delavci TOZD — DS lahko določijo v samoupravnem splošnem aktu dodatek za nočno delo v enakem denarnem znesku za vse delavce v nočni izmeni, vendar v tem primeru se uporabi v tem členu določen dodatek za izračun skupnega zneska v povprečju najmanj 30%. Za nočni delovni čas se šteje čas od 22. do 5. ure oziroma do 6. ure naslednjega dne, če se to ujema z nočne delovno izmeno. NADOMESTILO OSEBNEGA DOHODKA ZA ČAS OPRAVLJANJA FUNKCIJ 80. člen Za čas izostanka z dela zaradi opravljanja samouprav-ljavskih funkcij na vseh nivojih, pripada delavcu nadomestilo osebnega dohodka v enaki višini kot za redni letni dopust. DODATEK ZA DELO V NEDELJO 75. člen Za redno delo na dan nedelje pripada delavcu dodatek v višini najmanj 40 % akontacije osebnega dohodka v rednem delovnem času. Če TOZD — DS določi dodatek v enakem denarnem znesku za vse delavce, ki delajo na dan nedelje, se uporabi odstotek iz prvega odstavka tega člena za izračun skupnega zneska dodatkov za delo na dan nedelje, vendar povprečno najmanj 40 %. Ta dodatek pripada pod enakimi pogoji tudi učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo ter študentom in učencem na praksi. NADOMESTILO OSEBNEGA DOHODKA ZA ČAS UDELEŽBE NA MLADINSKIH DELOVNIH AKCIJAH 81. člen Za čas udeležbe na mladinskih delovnih akcijah pripada delavcu nadomestilo osebnega dohodka v enaki višini kot za redni letni dopust. To nadomestilo pripada pod enakimi pogoji tudi učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo ter študentom in učencem na praksi. NADOMESTILO OSEBNEGA DOHODKA ZA ČAS PREKINITVE DELA DODATEK ZA DELO NA DAN PRAZNIKA 76. člen Za redno delo na dan zveznega ali republiškega praznika pripada delavcu poleg zakonsko določenega nadomestila in akontacije osebnega dohodka, zaradi dela na ta dan, še dodatek v višini 50 % akontacije osebnega dohodka v rednem delovnem času. Če TOZD — DS določi dodatek v enakem denarnem znesku za vse delavce, ki delajo na dan praznika, uporabi v tem členu določen odstotek za izračun skupnega zneska dodatkov za delo na dan praznika, vendar povprečno 50 %. Ta dodatek pripada pod enakimi pogoji tudi učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo ter študentom in učencem na praksi. 82. člen Za čas prekinitve dela, ki nastopi zaradi vremenskih in drugih neprilik brez krivde delavca, pripada delavcu nadomestilo osebnega dohodka v višini najmanj 70 % povprečne mesečne akontacije osebnega dohodka v preteklih treh mesecih. Za objektivne razloge, ki izključujejo krivdo delavca za prekinitev dela, se štejejo: elementarne nesreče, omejitve električnega toka, objektivne okvare na strojih, vozilih ali drugih napravah, objektivno pomanjkanje potrebnega materiala, ki mora biti dokazano in utemeljeno, povprečna temperatura pod —8 °C v delovnem času. Primeri, navedeni v drugem odstavku tega člena, pogojujejo objektivno prekinitev dela samo v primeru, če delavcu ni mogoče priskrbeti drugega dela v normalnih pogojih. NADOMESTILO OSEBNEGA DOHODKA NADOMESTILO OSEBNEGA DOHODKA ZA ČAS REDNEGA LETNEGA DOPUSTA ZA ODSOTNOST Z DELA 77. člen Za čas rednega letnega dopusta pripada delavcu nadomestilo osebnega dohodka v višini njegove akontacije osebnega dohodka, dosežene za normalni uspeh v rednem delovnem času. NADOMESTILO OSEBNEGA DOHODKA ZA ČAS BOLEZNI 83. člen Za odsotnost z dela zaradi vojaških vaj, predvojaške vzgoje, udeležbe v civilni zaščiti, opravljanje javnih funkcij in odziva pozivom vojaških vaj in drugih organov, katerim je delavec klican brez svoje krivde ter za čas pripora ali preiskovalnega zapora, gre delavcu nadomestilo osebnega dohodka v enaki višini, kot za redni letni dopust. 78. člen Nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni do 30 dni, znaša 90 % mesečnega povprečnega osebnega dohodka delavca, izplačanega v preteklem koledarskem letu. Osnova za obračun nadomestila se valorizira vsake tri mesece na podlagi statističnih podatkov o gibanju osebnih dohodkov v gospodarstvu v SR Sloveniji v taki višini, kot bo to ugotovila in objavila Zdravstvena skupnost Slovenije v prilogi »Delavske enotnosti« — Vzajemnost. Ne glede na določila prvega odstavka tega člena, nadomestilo osebnega dohodka ne more biti višje od osebnega dohodka, ki bi ga delavec dosegel pri normalnem rezultatu za redni delovni čas oziroma če bi delal. Nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni od prvega dneva bolezni dalje, je lahko določeno v drugačnem odstotku le v tistih primerih, ki jih določa zakon. Osnovna organizacija sindikata TOZD — DS se bo zavzemala za učinkovito kontrolo in za odpravljanje zlorab tega nadomestila, kakor tudi za odpravljanje vzrokov izostankov zaradi bolezni. NADOMESTILO OSEBNEGA DOHODKA ZA ČAS STROKOVNEGA USPOSABLJANJA 79. člen Za čas strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja pripada delavcu, ki se gaje udeležil na predlog TOZD — DS, nadomestilo osebnega dohodka v enaki višini kot za redni letni dopust. VIII. OSEBNI PREJEMKI, KI POMENIJO MATERIALNE STROŠKE DNEVNICE 84. člen Dnevnice za službena potovanja s potnim nalogom za potovanja nad 12 km oddaljenosti od sedeža TOZD — DS ali stalnega ali začasnega bivališča delavca, so za vse delavce enake. Polna dnevnica za čas odsotnosti nad 12 ur znaša 5 % poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, doseženega v preteklem letu (v nadaljnjem besedilu: poprečni osebni dohodek). Za čas odsotnosti od 8 do 12 ur znaša dnevnica 70 % polne dnevnice. Za čas odsotnosti od 6 do 8 ur znaša dnevnica 35 % polne dnevnice, če delavec nastopi službeno potovanje najmanj 2 uri pred pričetkom ali pa konča vsaj dve uri po preteku svojega rednega delovnega časa. Stroški prenočevanja na podlagi računa se krijejo največ do višine 6 % poprečnega osebnega dohodka, brez predloženega računa pa največ do višine 2 % poprečnega osebnega dohodka. Dnevnice in stroški za prenočevanje pripadajo pod enakimi pogoji tudi učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo ter študentom in učencem na praksi. 85. člen Delavcu, ki je na službenem potovanju po nalogu in na račun zastopanja tuje firme, se izplačujejo potni stroški in drugi stroški potovanja v višini dejanskih stroškov, na podlagi predloženih računov. V tem primeru se upravičenost do dnevnice izključuje. 86. člen Če delavec na službenem potovanju zboli in se zdravi v zdravstvenem zavodu zunaj kraja njegovega stalnega ali začasnega bivališča ali sedeža TOZD, mu pripada 20 % od polne dnevnice za čas največ do 30 dni. POTNI STROŠKI 87. člen Delavcu, ki je na službenem potovanju, gre pravica do povrnitve potnih stroškov v višini veljavnih tarif javnih prevoznih sredstev na relaciji od sedeža OZD oziroma njegovega stalnega ali začasnega prebivališča do kraja službenega potovanja in nazaj. Stroški za prevoz s taksijem v krajevnem in medkrajevnem prometu se povrnejo le v primeru, če je uporaba taksija bila vnaprej odobrena. Uporaba »rent a car« vozil se lahko odobri le v izjemnih primerih, ko ni možno drugače organizirati prevoza za službeno potovanje. Stroški prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi na območju javnega mestnega prometa za službena potovanja se delavcu povrnejo, če predloži vozovnico. Delavec ima pravico do povrnitve tudi ostalih stroškov službenega potovanja (rezervacije, prtljaga, itd.) za kar mora predložiti potrdila. Delavec je opravičen za povrnitev potnih stroškov v višini tarif javnih prevoznih sredstev, ki so navedena v potnem nalogu, s predložitvijo potrdil in vozovnic. KILOMETRINA 88. člen Nadomestilo za uporabo osebnega avtomobila v službene namene znaša največ 35 % cene litra super bencina za prevoženi kilometer. Kilometiine ni mogoče izplačevati v pavšalnem znesku. Delavec je upravičen do nadomestila v smislu prvega odstavka tega člena, če mu je bila uporaba lastnega avtomobila za službene namene predhodno odobrena in izdan predpisan potni nalog. Delavcu, ki mu uporaba lastnega avtomobila v službene namene ni bila odobrena, se povrnejo potni stroški v višini tarife javnih prometnih sredstev za relacijo službenega potovanja. DNEVNICE IN POTNI STROŠKI ZA SLUŽBENA POTOVANJA VTUJINO 89. člen Za čas službenega potovanja v tujino ima delavec pravico do dnevnice in potnih stroškov, izplačanih v tujih plačilnih sredstvih v valutah države, v katero potuje, v višini, ki velja za republiške upravne organe v višini 1-skupine. Dnevnice so za vse delavce pod enakimi pogoji enake- Delavec, ki ie na službenem potovanju ostal v istem kraju nad 30 do i 0 dni, se mu dnevnica za ta čas zniža za 20 %. Za čas bivanja v istem kraju nad 60 dni pa se dnevnica zniža za ta čas za 30 %. Delavcu, ki na službenem potovanju v tujini prenočuje in stroške prenočevanja krije OZD posebej, se dnevnica zniža za 30 %. Pri obračunavanju dnevnic za službena potovanja v tujino v tuji valuti se upošteva samo čas odhoda inpri-hoda do državne meje. Za potovanje z avionom pa čas odhoda in prihoda aviona iz in na določeno letališče v državi. Za čas potovanja v tujino, ko potovanje traja na območju Jugoslavije, se dnevnica obračunava in izplačuje v dinarjih po določilih tega sporazuma. Potni stroški za potovanja v tujino se krijejo v višini potnih stroškov določenih tarif javnih prevoznih sredstev s predloženimi potrdili in vozovnicami. ZNIŽANE DNEVNICE 90. člen Najvišji znesek znižane dnevnice znaša 60 % polne dnevnice določene na podlagi drugega odstavka 84-člena tega sporazuma. Delavcem, ki delajo na terenu (terenski delavci), kjer ni možno zagotoviti nastanitve inprehrane v naselju, urejenem v skladu z določili samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih, se izplačuje znižana dnevnica za čas terenskega dela na gradbišču in drugih deloviščih !unaj sedeža TOZD ali stalnega prebivališča delavca. V 'akih primerih morajo biti gradbišča in druga delovišča "ddaljena najmanj L2km od sedeža TOZD ali stalnega bivališča delavca. Znižana dnevnica se obračunava na osnovi najkrajše °ddaljenosti od gradbišča ali delovišča dos sedeža Tozd ali od gradbišča in delovišča do prebivališča delavca po naslednjih kriterijih: Oddaljenost v km: °d 12 DO 25 km nad 25 do 50 km lad 50 do 100 km nad 100 km Višina dnevnice: 25 % od polne dnevnice 30 % od polne dnevnice 45 % od polne dnevnice 60 % od polne dnevnice Znižane dnevnice, določene po kriterijih tretjega odstavka tega člena, se lahko zvišajo v naslednjih primerih: — če je gradbišče ali delovišče oddaljeno od republiške meje SR Slovenije ali bivališča delavca najmanj: °ddaljenost v krti: višina dnevnice: °d 300 do 500 km 70 % od polne dnevnice nad 500 km 80 % od polne dnevnice 91. člen Delavcu ob prihodu na novo gradbišče ali delovišče v drugem kraju se bivanje in delo na terenu šteje za službeno potovanje in mu pripada pravica do polne dnevnice, določene v smislu drugega odstavka 84. člena tega sPorazuma, naslednjih primerih: " če je gradbišče ali delovišče oddaljeno od sedeža TOZD: nad 50 do 100 km do 3 dni ~~ nad 100 km do 7 dni TERENSKI DODATEK 92. člen Terenski dodatek prejema delavec, če je na terenu za-Sotovljena prehrana in stanovanje, delavec pa biva in se brani na terenu. Terenski dodatek ne pripada delavcem, ki delajo na gradbiščih v oddaljenosti do 12 km od sedeža TOZD ali bivališča delavca in vozača. Terensko delo je delo, ki ga delavec opravlja pretežno Pa gradbišču, oddaljenem več kot 12 km od sedeža TOZD ali bivališča delavca. Terenski dodatek znaša največ 60 % polne dnevnice 'n je ob enakih pogojih enak za vse delavce. 93. člen Znižana dnevnica in terenski dodatek je nadomestilo za večje življenjske stroške delavca zaradi dela in biva-nja na terenu. Znižana dnevnica in terenski dodatek pripada pod jakimi pogoji tudi učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo ter študentom in učencem na praksi. Dnevnice, znižane dnevnice in terenski dodatek se n,ed seboj izključujejo. 94. člen Oddaljenost gradbišča ali delovišča od sedeža TOZD a*i prebivališča delavca za obračunavanje znižanih dnevnic in terenskega dodatka ter dnevnic, se meri po Najkrajši kopenski poti. Če bolezen traja do 30 dni in se delavec zdravi v zdravstvenem zavodu na območju gradbišča ali delovišča izven kraja prebivališča, mu za ta čas pripada pravica do znižane dnevnice v višini 70 % od polne znižane dnevnice. NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE 97. člen Nadomestilo za ločeno življenje znaša mesečno največ 40 % poprečnega osebnega dohodka. Nadomestilo za ločeno življenje pripada delavcu, ki vzdržuje družino in je po nalogu TOŽD premeščen v drug kraj na stalno delo ter mu v kraju zaposlitve ni dodeljeno družinsko stanovanje in zaradi oddaljenosti od kraja svojega bivališča in njegove ožje družine, ne more vsak dan odhajati v kraj zaposlitve. Višina dodatka za ločeno življenje se določa za vsak primer posebej. Delavec ni upravičen do nadomestila za ločeno življenje, če odkloni ponujeno primerno družinsko stanovanje v kraju zaposlitve ali če se je vselil v dodeljeno družinsko stanovanje, družine pa ne preseli. Za čas rednega letnega dopusta, bolniškega dopusta in drugih odsotnosti z dela delavcu nadomestilo za ločeno življenje ne pripada. Nadomestilo za ločeno življenje, dnevnice, znižane dnevnice in terenski dodatek za delo in bivanje v smislu določil tega člena, se med seboj izključujejo. IX. DRUGI OSEBNI PREJEMKI REGRES ZA PREHRANO MED DELOM 100. člen TOZD — DS si mora prizadevati, da se delavcem zagotovi med delom organizirana topla prehrana. Za organizirano toplo prehrano se šteje prehrana, organizirana v TOZD — DS ali pri ustreznem prehrambenem obratu. Regresiranje prehrane v tej obliki ni omejeno. Pri regresiranju prehrane med delom je treba upoštevati pogoje in težavnost dela. Izjemoma se lahko delavcem, ki jim zaradi narave dela in ni možno organizirati prehrane v smislu določil prvega odstavka tega člena, regresira prehrana v obliki vrednostnih bonov ali gotovine v višini največ 7 % poprečnega osebnega dohodka. V obliki vrednostnih bonov ali gotovine po prejšnjem odstavku, se lahko regresira prehrana tudi delavcem, ki z zdravniškim spričevalom dokažejo, da imajo predpisano dietno prehrano in če take prehrane ni mogoče zagotoviti med delom. Do regresa za prehrano so upravičeni tudi učenci poklicnih šol in učenci z učno pogodbo ter študentje in učenci na praksi ter drugi, ki delajo deljen ali skrajšan delovni čas. ' Do regresa za prehrano niso upravičeni delavci in druge osebe, navedene v tem členu, za tiste dneve, ki niso na delu in to: v času dopustov, bolniškega staleža, službenega potovanja in prostih dni. POVRAČILO PREVOZNIH STROŠKOV 98. člen Delavcem, učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo ter študentom in učencem na praksi se povrnejo stroški za prevoz na delo in z dela v višini stroškov prevozov z javnimi prevoznimi sredstvi na relaciji od stalnega ali začasnega bivališča do kraja dela s tem, da sami prispevajo 40 din mesečno. Kjer ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se stroški prevoza na delo in z dela obračunavajo v višini 10 % cene litra super bencina za prevoženi kilometer. POVRAČILO SELITVENIH STROŠKOV 99. člen Selitveni stroški se povrnejo delavcu in njegovim družinskim članom, če se selijo iz kraja stalnega bivališča v drug kraj zaradi dela, če je preselitev v interesu OZD, zaradi upokojitve ali smrti. Selitveni stroški se povrnejo upokojencem tudi za selitev v istem kraju, če izpraznejo družinsko stanovanje, ki so ga dobili v najem pri OZD, kjer so bili zaposleni in je za izpraznitev tega stanovanja zainteresirana OZD. Selitveni stroški se povrnejo v višini dejanskih stroškov po predloženih računih in komisijsko ugotovljenih upravičenih stroškov. Če je preselitev po nalogu ali v interesu OZD, se lahko delavcem in družinskim članom, ki živijo z njim v skupnem gospodinjstvu, povrnejo prevozni stroški in izplačata največ dve dnevnici za službeno potovanje v državi. IZPLAČILA PO POGODBAH O DELU 101. člen Za izvršitev del in delovnih nalog, ki se občasno ali začasno pojavljajo v OZD, določenih v samoupravnem splošnem aktu v skladu z zakonom o delovnih razmerjih, se z osebo, ki ima pravico opravljati takšno delo, sklene pogodba o delu. Pri določanju višine izplačila po pogodbi o delu se mora upoštevati vrsta, sestavljenost in obseg dela in delovnih nalog. Ob sprejemanju periodičnih obračunov in zaključnega računa je OZD dolžna obravnavati izplačila za delo po pogodbah o delu in presoji upravičenost sklenjenih pogodb. Pogodbe o delu sklepa poslovodni organ na podlagi sklepa pristojnega samoupravnega organa. NAGRADE UČENCEM 102. člen Nagrade učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo pripadajo vse leto, tudi v času šolskih počitnic in v času odsotnosti zaradi bolezni. Neto nagrade znašajo najmanj: — vi. letniku 20% poprečnega osebnega dohodka — v II. letniku 25 % poprečnega osebnega dohodka — v III. letniku 30% poprečnega osebnega dohodka NOČNINE 95. člen Delavcem,ki delajo in bivajo na terenu, v kraju gradišča ali delovišča, pripada tudi povračilo stroškov za Ponočevanje v višini največ 2 % poprečnega osebnega dohodka. . V izjemnih primerih, če v kraju, kjer se opravlja delo, n> mogoče dobiti cenenega stanovanja, lahko TOZD izplačuje stroške prenočevanja nad tem zneskom, vendar največ v višini 6 % poprečnega mesečnega osebnega dohodka. Nočnina pripada pod enakimi pogoji tudi učencem Poklicnih šol in učencem z učno pogodbo ter študentom ln učencem na praksi. 96. člen Delavcem, učencem poklicnih šol in učencem z učno Pogodbo ter študentom in učencem na praksi, ki v času dola in bivanja na terenu zbolijo ali se ponesrečijo in v casu bolniškega dopusta bivajo v kraju, kjer je gradbišče ah delovišče izven kraja svojega bivališča, jim za č s do 7 dni pripada pravica do polne znižane dnevnice in ovrni-ev stroškov prenočevanja. OCENA PRAKTIČNEGA DELA: ('■ od nagrade) Ocenjevalno področje dobro (Z) ?0 ‘v prav dobro (A) 30 K odi .ično (’■) A(i Delovna urejnnoot prihaja redno, včnnih zamudi prihaja točno, izontonke javlja naprej pri linjt.r l:c>'n« in vrtino Odnos do dela dela povrčno dela nnroo.ebojno v toda manj prizadevno namn.el.o jev, p rizadeven, vprnčn zn nor? v e to Kvaliteta izdelkov včanih površna napake bo redke ."kora j brc z napni: STRAN 26 IMF GLASNIK IZREDNA ŠTEVILKA Cdnon do materiala in orodja vranih površen reden nlivbrn 1 n ye.'tL i:il DARILA DELAVCEM OB 50-LETNICI STAROSTI 107. člen Odnos do sode- r,a rndolovce pripravl jen je. pni!i'll,-.,i po Delavcem, ki v času zaposlitve v OZD dopolnijo 50 Invcev ne ne zanima pomagati, ec je naprešen 1 a; 11. r n ■ m naribn let starosti, se dodeli darilo v vrednosti 40 % poprečnega mesečnega OD na zaposlenega v OZD, doseženega v preteklem letu. Odnos do nepo- včasih neopra- vodljiv, rpre- ftotlr* 1 uje JUBILEJNE NAGRADE orodno predpostavljenih vičeno rvoje-glnv jema nanvete iirtl vfirja 1 n»i 108. člen Nagrade za delovne jubileje, glede na delovno dobo delavca, se določijo v višini poprečnega mesečnega osebnega dohodka na delavca v SR Sloveniji v prete- Vodenje delav- redno, a po- redno, venbno, v;. 11 inr* i u klem koledarskem letu in sicer: niškega dnevnika vršno, precej napak malo napak n t e ,j eno — za 10 let delovne dobe 75 * — za 20 let delovne dobe 100 % — za 30 let delovne dobe 125 °t° 0 Poleg osnovne nagrade, določene v drugem odstavku tega člena, pripada učencem še nagrada po doseženem uspehu, po naslednjih kriterijih: ZA UČNI USPEH V ŠOLI: a) odličen 40 % od njegove nagrade b) prav dober 30 % od njegove nagrade c) dober 20 % od njegove nagrade Učencu za prvih 6 mesecev učne dobe nagrajevanje po uspehu ne pripada. — Od 1. do 2. ocenjevalne konference pripada učencu nagrada za uspeh po učnem uspehu, ki ga je dosegel v 1.ocenjevalni konferenci; — Po prihodu iz šole na praktični pouk se upošteva nagrada po oceni, ki jo je učenec dobil po uspehu teoretičnega zaključka v šoli; — Ocenjevanje praktičnega pouka se izvaja mesečno po kriterijih tega člena glede na dosežen uspeh učenca; — Ocenjevanje uspehov učenca pri praktičnem pouku izvaja mentor, kateremu je učenec dodeljen, sporazumno z referentom za vzgojo kadrov. Dokončno višino nagrade po uspehu odloči pristojni samoupravni organ; — V času počitnic učencu pripada nagrada v višini, ki jo je prejemal v zadnjem mesecu pred počitnicami; — Za izredno pridnost in prizadevnost učenca, ki živi v slabih socialnih razmerah, lahko pristojni organ odobri posebno nagrado; — Ob prazniku učencev ali ob drugih jubilejih se lahko učencem odobrijo posebne praktične nagrade ali priredijo poučne ekskurzije na stroške OZD. — Višino stroškov internata, kjer so učenci nastanjeni po nalogu TOZD, ki presegajo mesečne nagrade učencev, krije TOZD iz svojih sredstev. Sredstva regresa za letni dopust se oblikujejo v višini največ 40 % poprečnega mesečnega osebnega dohodka in delavca, doseženega v preteklem letu v SR Sloveniji, vštevši učence poklicnih šol. Tako oblikovana sredstva se povečajo za morebitne obvezne dajatve. Regres za letni oddih ni mogoče deliti vsem delavcem v enakem znesku. Delavec je upravičen do regresa za letni oddih potem, ko dobi pravico do izrabe letnega dopusta v OZD, v kateri je izrabil letni dopust. Regres za letni oddih gre tudi učencem poklicnih šol in z učno pogodbo. 105. člen Višina regresa za letni dopust je odvisna od višine izplačanega neto osebnega dohodka delavca v minulem koledarskem letu po naslednjih kriterijih: Višina OD v din 1. do 3.500 din 2. nad 3.500 do 5.000 din 3. nad 5.000 din Višina regresa 35 % od poprečnega OD 30 % od poprečnega OD 25 % od poprečnega OD Regres za letni dopust pripada tudi ožjim družinskim članom delavca: otroku, ki živi v družinski skupnosti v predšolski dobi in v času šolanja, največ do 25. leta starosti in nezaposlenemu zakoncu, odvisno od višine OD delavca v razmerjih, določenih v prvem odstavku tega člena v višini: Razmerje OD delavca Višina regresa 1. 500 din po članu 2. 300 din po članu 3. 200 din po članu Nagrada se prizna tudi delavcu, ki je enega takih jubilejev že dosegel. V takem primeru se lahko izplača nagrada samo za en delovni jubilej. NAGRADE OB ODHODU V POKOJ 109. člen Nagrada ob odhodu delavca v pokoj znaša: — za doseženo neprekinjeno delovno dobo do 10 let v OZD pred upokojitvijo, dva poprečna neto mesečna OD na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu; — za doseženo neprekinjeno delovno dobo nad 10 let v TOZD — DS pred upokojitvijo, tri poprečne neto mesečne OD na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu. Delavcu, ki je invalidsko upokojen, pripada nagrada v višini, določeni v drugi alinei prvega odstavka tega člena, ne glede na doseženo delovno dobo v TOZD— DS-Enak znesek pripada ob smrti delavca najožjim družinskim članom. PREVENTIVNO ZDRAVSTVENO VARSTVO 110. člen Osnovna organizacija sindikata se mora zavzemati za ustrezno izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva delavcev tako, da omogoča redne obdobne preventivne zdravstvene preglede, pri tem upoštevajoč zdravstveno stanje delavcev in zdravju škodljive delovne pogoje. XI. POSTOPEK SKLEPANJA IN SPREJEMANJA TER SPREMINJANJA PRAVILNIKA 111. člen Ta pravilnik se spremeni ali dopolni po enakem postopku, ki velja za njegov sprejem. NAGRADE ZA OBVEZNO PRAKSO 103. člen Mesečne nagrade študentom in učencem za opravljanje obvezne prakse znašajo: — za srednjo izobrazbo 30 % neto poprečnega OD — za višjo izobrazbo 45 % neto poprečnega OD — za visoko izobrazbo 60 % neto poprečnega OD Te nagrade ne izključujejo izplačila štipendij. Študenti in učenci, ki se v času šolskih počitnic sprejemajo na prakso in niso na obvezni praksi v smislu določil prvega odstavka tega člena, se sprejemajo na dela in delovne naloge v delovno razmerje za določen čas ter imajo pravico do osebnega dohodka po osnovah in merilih, ki jih določa samoupravni splošni akt, v skladu z doseženimi rezultati. X. OSNOVE IN MERILA ZA DELITEV IN UPORABO SREDSTEV SKLADA SKUPNE PORABE REGRES ZA LETNI DOPUST 104. člen Sredstva regeresa za letni dopust so namenjena nadomestilu dela stroškov letnega oddiha predvsem tistim delavcem, ki sami brez solidarnostno združenih sredstev ne morejo kriti teh stroškov in za skupna vlaganja v razširitev počitniških zmogljivosti. SOLIDARNOSTNE POMOČI 106. člen Iz sredstev skupne porabe se izplačujejo naslednje solidarnostne pomoči: L Pomoči družini delavca, ki je umrl zaradi posledic nezgode pri delu se izplača v višini pogrebnih stroškov po računu pristojne organizacije. 2. Ob smrti v ožji družini in v primeru daljše bolezni delavca se lahko delavcu da enkratna denarna pomoč v višini enega poprečnega mesečnega OD na zaposlenega v OZD v preteklem letu. 3. Ob elementarnih nesrečah ali požaru, ki je prizadel delavca in njegovo družino, se lahko delavcu dodeli enkratna pomoč v višini, ki jo določi OZD, pri čemer se upošteva socialno stanje delavca in njegove družine. 4. Enkratne letne obdaritve delavcem-upokojencem v višini in na način, ki jih določi OZD na predlog sindikata. 5. Enkratna pomoč ob nastanku težje invalidnosti delavca v višini, ki jo določi OZD pri tem upoštevajoč socialne razmere delavca in njegove družine. 6. Delavcu, ki služi vojaški rok, se podeli enkratna letna pomoč v višini 10 % enomesečnega poprečnega OD na zaposlenega v OZD v preteklem letu. Podelitev se izvrši za praznik 29. november delavcu, ki je odšel na odslužitev vojaškega roka v začetku leta, in za 1. maj delavcu, ki je odšel na odslužitev vojaškega roka v jeseni. Pravico do te pomoči ima delavec, ki je bil zaposlen v OZD za nedoločen čas. Predlog za te solidarnostne pomoči, razen pod točko 1, poda osnovna organizacija sindikata. 112. člen Posebna komisija, ki jo oblikuje delavski svet v sodelovanju s komisijami drugih temeljnih organizacij v sestavi DO, pripravi osnutek pravilnika, ki ga da v obravnavo delavcem temeljne organizacije. 113. člen Javno razpravo vodi osnovna organizacija sindikata- Na temelju stališč, sprejetih v javni razpravi, delavski svet oblikuje predlog pravilnika, ki ga dostavi vsem delavcem in razpiše referendum, kjer delavci glasujejo za ali proti predlogu. XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 114. člen Ta pravilnik je sprejet, ko ga po predhodni obravnavi na zborih delavcev sprejme na referendumu večina delavcev temeljne organizacije in ko ga podpiše sindikalna organizacija. S sprejetjem tega pravilnika preneha veljati sedanji samoupravni sporazum o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke (prečiščeno besedilo), ki je bil sprejet dne 115. člen Sestavni del tega pravilnika so naslednje priloge: — katalog del in delovnih nalog, — merila za merjenje rezultatov dela, — metodologija za analitično oceno del in delovnih nalog. 116. člen Komisija za izvedbo referenduma v temeljni organizaciji je na svoji seji dne... ugotovila, da je od skupnega Števila delavcev v temeljni organizaciji glasovalo za referendum, opravljenem dne..delavcev... Od tega je za pravilnik glasovalo... delavcev, proti pa... delavcev. Pravilnik je bil sprejet z večino glasov vseh delavcev in ga zato komisija objavlja in prične veljati osmi dan po objavi. PREDSEDNIK KOMISIJE ZA IZVEDBO REFERENDUMA Odbor sindikalne organizacije temeljne organizacije je na seji dne... obravnaval ta pravilnik in z njim soglaša ter s to izjavo k njemu pristopa in ga podpisuje. ttlitmu RA ZB Rji DEL IR DELOVEM RA LOG Up. Ua Ople del ln delovnih nalog Punkcija Relativno 1 1 2 3 4 47. 1. Čiščenje pisarniških prostorov Pomožne snažilka upravnih prostorov 1,00 2. Čiščenje prolzvodnjih prostorov Pomožna snažilke v proizvodnji 1,12 5. Obrezovanje, zlaganje projektne dokumentacije Obrezovalec načrtov 1,18 4. Pormatlzlranje ln vezanje dokumentacije Veseleč elaboratov 5. Pomoč pri pomivanju porode ln čiščenju 49. kuhinjskih sredstev Pomožne kuhinjska pomivalka 6. Pomoč pri pranju ln likanju perila Pomožna perice 7. Prevzem ln raznašanje pošte Kurir 1,19 50. e. Opravljanje vaeh enostavnejših opravil, priprava Montažni delavec 51. ln raznos materiala, orodij, urejevanje delovišča, 52. pomoč pri urejevanju delovišča 1,21 53. 9. Prenašanje vaeh vrat materialov ln eredstev v Transportni delavec urejenem prostoru 1,22 54. lo. Pomoč pri Izdelavi modelov ln Jedrovnlkov ln 55. priprava osnovnega materiala Pomožni modelni mizar 1,23 56. 21. Manj zahtevno vrtanje, vrezovanje navojev in povrtavapje strojnih elementov Pomožni vrtalec 57. 12. Izdelava enostavnih kalupov na polavtomataklh »trojih ■ Pomožni kalupnr 58. 13. VrezanJ e manj zahtevnih kovlnekib delov na univerzalnem frezalnem stroju ln zahtevnejših na programiranem frezalnea stroju pod nadzorstvom Pomožni rezkalec 59, 14. Pomoč pri pripravi peska za kaluperske stroje ln doziranje bunkerjev nad kaluparaklml etrojl Panožni prlprevljelec peska ff 23, Izdelava Jeder m etroju za vroč postopek (polavtomat), odvzema Jeder od jedrnika ln 61 zlaganje v prevozne palete Pomožni Izdelovalec Jeder 17. le. 19. 70. »1. 77. 75. 7«. 75 »7. 7«. 79, X). a. a. n. a. a. x. 37. X. <0. «7. «1. X. e. *. Enostavna dela na ročnem Icnakerju, Čiščenje bakelitnih ln drugih Izdelkov, ter pakiranje gotovih Izdelkov. Pomoč pri zahtevnejših ln težkih opravilih ter opravljanje enostavnih del pod nadzorstvom Enostavnejšo elcktrlkarska dela v proizvodnji Slbkotočnlh naprav Pomožna dela v mizarski delavnici Pomoč pri rezanju ln Izrezovanju pločevine ln raznih profilov Pomoč pri posredovanju telefonskih pogovorov Pripravljalna dela pri pripravi elementov za galvanlzlranje Enostavna dela na krlvllnem stroju odnosno pomoč pri zahtevnejših delih Prazncnje na lstresalrl rešetki ln transport Opravljanje vratarskih nalog Pomožna dela v lakirnici (razmaščevanje, Čiščenje ln pomakanje), ter delo na avtomatski lakirni Vrtanje, povrtovarije ln rezanje navojev s pomočjo vrtalno vpenjalnlh naprav ln znanega tehnološkega postopka Pomivanje posode ln čiščenje kuhinjskih eredstev Čiščenje ln urejanje prostorov Pranje ln likanje perila Struženje enostavnih ln zahtevnejših delov na specializiranih strojih, kjer določa postopek ln nastavlja etroj urejevalec Brušenje opeskanlh ulitkov z visečimi brusilnimi etrojl ln rezalnimi koluti Priprava vložka ln zakladenje peči, opravljanje vseh pomožnih del pri talilnih pečeh. Čiščenje žlindre. Pomoč pri Izdelavi in vzdrževanju orodij ln delovnih priprav Tuširanje ln Izpisovanje manj zahtevne dokumen- Grobo čiščenje odlitkov s. pneumatsklm orodjem, odbijanje livarskih dollvkov, posluževonje peokalnega stroja, čiščenje stroja, snemanje ulitkov z brezkončne proge ln sortiranje za odrez Pomoč pri pripravi ln Izdelavi Jedi Pomoč pri pripravi livarskih surovin za vložek. Makladanje v zakladalne posode ln odvoz k pečem Ročno Izdelovanje Jeder po lesenih ali oraldltnlh jederolklh, vplhovanje C02, barvanje Jeder z zaščitnimi premazi Manj zahtevna dela v proizvodnji Jekotočnlh Pomožna dela pri Izdelavi lomlnatov, čiščenje orodja ln delovnih prostorov ter transportna dela Pomožna ključavničarska dda, montaža enostavnih Izdelkov ter pomoč pri Izdelavi zahtevnejših Izdelkov v skupini Izdelovanje enostavnih kalupov na polavtomataklh •trojih ali ročno vstavljanje enostavnih Jeder Rezanje in Izrezovanje enostavnejših Izdelkov I* pločevine ln profilov na osnovi dokumentacije Krivljenje manj zahtevnih polizdelkov na krlvll- nea etroju ln fizična pomoč pri krivljenju zahtevnejših polizdelkov Pomoč pri servisnem vzdrževanju Pomoč pri prejemu. Izdaji ln skladiščenju ■"terlala Pomožni elektrikar Pomožni eJ.ektromehanik Pomožni mizar Pomožni rezalec pločevine Pomožni telefonist Pomožni galvanlzer Pomožni krlvllec pločevine Pomožni lztresevalec na rešetki Pomožni ličar Specializirani vrtalec Kuhinjska pomivalka Snažilka Pomožni strugar Pomožni brusilec Pomožni talllec Pomožni orodjar Risar-pomožni Pomožni čistilec odlitkov Pomožna kuharica PripraviJalec vložka-pomožnl Specializirani Izdelovalec Jeder Specializirani monter-vezalec Pomožni pleetikar Pomožni ključavničar Specializirani kalupar Specializirani rezalec pločevine Specializirani krlvllec pločevine Pomožni servisni monter Pomožni skladiščnik 62. 65. 64. 65. 66. 67. 60. 69. 70. 71. 72. 75. 75. 76. 77. 70. 79. 60. 02. 65. 84. 65. 86. 87. 88. 91. 92. 94. 95. 96. Vzdrževanja ln Izdelava manj zahtevnih orodij ln priprava na podlagi dokumentacije Dovoz ulitih kalupov ln praznenje na letreaalnl rešetki, izolacije vročih ulitkov in odvoz teh v čistilnico Manj sahtevna galvanizeraka dela (razmaščevanje, jedkanje, koaltrenje v bobnu, paalrlzlranje, Itd.) Serviranje obrokov Izdelava manj zahtevnih mizarskih izdelkov Brušenje manj zahtevnih kovinskih delov na podlagi tehnične dokumentacije Kontroliranje enostavnega materiala in Izdelkov Tekoča vzdrževalna dela v poslovnih prostorih Priprava materialov za Izolacijo ter pomoč pri lzolatereklh delih, urejevanje delovišča Opravljanje manj zahtevnih ličarskih del (kitanje, brušenje, brizganje, Itd.) Pomoč pri montaži elementov, opravljanje najenostavnejših montažnih opravil, vgrajevanje najenostavnejših montažnih elementov Manj zahtevna plaatlkarske dela na izdelavi polizdelkov ln montaži enostavnih izdelkov Priprava živilskih Izdelkov ln pomoč pri izdelavi Jedi Priprava Izdelkov pred plaetlflclranjeo ln odlaganje po plaatlflclranju Izdelava enostavnih Jeanih modelov ln Jedmlkov, Izdelava modelnih plošč, vgrajevanje modelov na plošče, popravila modelov ln Jedmlkov Opravljanje vratarsko Čuvajskih nalog Pomoč pri sestavljanju kalkulacij za predračune Prevzem, razvaženjo ln oddaja pošte Zbiranje ln evidenca opravljenih ur po operacijskih listih Sortiranje ln nakladanje odlitkov ter trannport Opravljanje enostavnih administrativnih nalog Opravljanje strojepisnih del Kopiranje, fotokopiranje, priprava tehnične dokumentacije ln arhiviranje Vnašanje podatkov na medij Vodenje ln koordinacija dela v bifeju Manj zahtevna elektrlkaraka dela v proizvodnji Slbkotočnlh naprav InoatavncJSa elektrlkaraka dela na sestavah v elektro proizvodnji ter pomoč pri zahtevnejših delih v skupini Različni zahtevnejši Izrezi pločevin, profilov Itd. na osnovi tehnične dokumentacije Rlcanjo ln tuširanje tehnične dokumentacije, fornatlzlranje načrtov, dostava matric v kopiranje Zahtevnejša dela na krlvllnem stroju (AP) na ocnovl tehnične dokumentacije Posredovanje telefonskih pogovorov Prcvsea ln dostava blaga Izdelava zahtovnejšlh Jeder z vstavljanjem omatur ter lepljneje Jeder v eklope Izdelava zahtevnejših kalupov na polavtomataklh strojih, ročna Izdelava zahtevnejših kalupov, vstavljanje več vrst jeder, eestavljanje kalupov ln priprava za vlivanje Opravljanje enostavnega servisnega vzdrževanja Pomožna dela pri varenju Izdelkov in konstrukcij. Spenjnlno varenje manj zahtevnih delov, priprava robov ter fizična pomoč pri zahtevnejšem varenju Manj zahtevna atrugareka ln rezkalna dela na oanovl tehnične dokumentacije Zahtevnejše vrtanje, povrtevanje ln rezanje navojev na atrojnlh elementih Vodenje ln koordinacija dela v koplmlcl, naročanje potrošnega materiala ln servis za servisiranje Transport materiala e pomočjo viličarja ln tekoče vzdrževanje viličarja Izdelava različnih manj zahtevnih ključavničarskih ln strojno ključavničarskih del po tehnični dokumentaciji Izvajanje vaeh vrat enostavnejših rutinskih lso-lacij, priprava izolacijskih elementov, razrez ln oblikovanje lsolecljakih elementov - enostavnih, varjenje ln pritrditev enostavnejših Izolacij Vse vrste popravile ln tekočega vzdrževanja, avtoelektrlke na vaeh vretah prevoznih eredetev Obračunavanje situacij za Investicijsko dejavnoet Opravljanje montažnih nalog: montaža vaeh vrat elementov e pomočjo epojev ln varanja Tee vrste popravil ln tekočega vzdrževanja avtomobilskih delov na vseh vratah prevoznih eredetev Konstruiranje najenostavnejših elementov Delo pri peči za plaetlfiolranje Brušenje zahtevnih Izdelkov na podlagi tehnične dokumentacije Specializirani orodjar Specializirani lztreaevalec na rešetki Specializirani galvanlzer Specializirani mizar Specializirani brusilec Pomožni tehnični kontrolor Hišnik Pomožni lzoleter Specializirani ličar možni monter Specializirani plaetikar Specializirana"kuharica Specializirani plastlflcer Specializirani modelni mizar Vreter-čuvaJ Pomožni kalkulent Kurir šofer Referent za obračun delovnih nalogov Pomožni delavec v livarni Administrator Strojepiska Koplree Operater mehanograflje Vodja bifeja Specializirani elektromehanlk Specializirani elektrikar Rezalec pločevine Rlear Krlvllec pločevine Telefonist HabavlJaČ Izdelovalec Jeder Specializirani servisni monter Pomožni varilec Specializirani rezkalec Vodja koplmlce 1,46 1.49 1.50 1.51 1,55 1.55 1.56 1.57 1.59 1.60 1,62 1,65 Voznik viličarja Specializirani ključavničar Specializirani lzolater Avtoelektrlkar Referent obračuna Investicijske deJ.V Specializirani monter Avtomehanik Pomožni konatrukter Plastlflcer 1,69 1,69 97. 98. 99. 100. 10.;. 106. 107. 103*. 109. 111. 112. 113. 114. 115. 116. 117. ne. 119. 120. '121. 122. 123. 124. 125. 127. 128. 129. 130. 131. 132. -133. 134. 135. Izdelava zahtevnejših sestavov ln podsestavov v elektrodelavnici šibkega in Jakega toka Pomoč pri delu radiografskega snemalca, priprava aparatur, razvijanje filmov in pospravljanje delovnega prostora Vodenje enostavnih knjigovodskih evidenc Manj ‘zahtevna varilska dela, ki se opravljajo na osnovi tehnične dokumentacije, varenje vseh vr%t montažnih elementov za katere se ne zahteva atest, razrez in priprava materiala za varenje Opravljanje manj zahtevnih opravil pri talilnih pečeh, priprava kokil in jemanje vzorcev, priprava vseh orodij, posnemanje in čiščenje žlindre ter urejevanje kanalov Ulivanje kalupov na avtomatski liniji s prenosnimi lonci na viseči progi, priprava in reparature livnih loncev in pravilno ogrevanje loncev Zahtevna galvaniL' dela (elektrolitsko raznaščevanje, ak v '.'ranje, galvanski nanos itd.) Izdelava zahtevi.-" y u mizarskih J ?d. Kov Razna zahtevnejša dela v proizvodnji plastike po tehnični dokumentaciji Opravljanje komisijonarskih del v skladišču Reševanje posameznih lažjij faz projekten doku entacije Obračunavanje izdelovalnih časov Vodenje materialne kartoteke (repromaterlal, 145. Elektromehanik 1.73 146. Specializirani radiografskl sn Referent v knjigovodstvu eoalec 1,75 147. 148. 149. 150. Specializirani varilec 151. Specializirani talllec 152. 153. Specializirani livar 154. G !vanlzer 155. Plastlkar Skladiščnik 1,76 156. 157. Pomožni projektant - sodelavec Referent za obračun norm 1,77 158. 159. Pomoč pri postopku razvijanja enostavnih proizvodov Najzahtevnejše razrezovanje in Izrezovanje elementov iz pločevine in profilov Krivljenje najzahtevnejših elementov Priprava in izdelava delavniške dokiumtaclje v pripravi dela Zbiranje naročil, vodenje evidence in nabava osnovnih sredstev Najzahtevnejša dela na koordinatnem vrtalnem Zbiranje, evidenca, primerjava in analiza delovnih Pomožni razvijalec Rezalec pločevine specialist Krivilec pločevine specialist Referent v pripravi dela Referent za osnovna sredstva Koordinatni vrtalec specialist Samostojni referent za obračun dele nalogov 1.9’ 1.9» Avtoelektrikar specialist Risar sodelavec Mizar specialist Najzahtevnejša avtoelektrikarskn in avtomehanična dela na vseh vrstah prevoznih sredstev Izrisovanje posameznih lažjih detajlov ln načrtov na osnovi prostoročno izdelanih skic Izdelava najzahtevnejših mizarskih izdelkov Izdelava prototipov iz plastike in najzahtevnejših modelov za proizvodnjo plastičnih Izdelkov ter druga najzahtevnejša dela v proizvodnji palstike Plastlkar specialist Opravljanje najzahtevnejših ličarskih del na osnovi tehnične dokumentacije Opravljanje najzahtevnejših ključavničarskih del (sestavljanje izdelkov, krivljenje pločevine, Izdelava sklopov in podsklopov itd.) Kvalitetna ln kvantitetna kontrola polizdelkov Planiranje in spremljanje izvajanja plana končnih Ličar specialist Ključavničar specialist Kontrolor polizdelkov polizdelki ln izdelki), rezervacija materialov Izdelava zahtevnejših modelov ln Jedemlkov iz lesa ali epoxy, izdelava modelnih plošč in Materialni disponent 1,77 160. Izdelkov , Pomoč pri izdelavi projektne dokumentacije manjše zahtevnosti Planer končnih Izdelkov Pomožni projektant vgrajevanje modelov ter popravilo modelov Sestavljanje in lotanje zahtevnejših TV sestavov Modelni mizar 1,78 161. Najzahtevnejša brušenja strojnih elementov ln ostrenje orodij po tehnični dokumentaciji Brusilec specialist na osnovi tehnične dokumentacije Opravljanje različnih zahtevnejših ključavničarskih RTV mehanik 1,79 162. Sprejem in izdaja pisarniškega materiala ln drobnega Inventarje Ekonom pisar.mat.ln drob.inventarja in strojno ključavničarskih del Ključavničar 1,80 163. Unašanje ln verificiranje podatkov na medij Samostojni opreater mehanograflje Priprava in izdelava zahtevnejših jedi Sprejem, evidentiranje, razporejanje in odpoši- Kuharica 1,81 164. Izdleava najzahtevnejših podsestavov in sestavov v delavnici šibkega ln jakega toka Elektromehanik specialist ljanje pošte Samostojni referent v vložišču 1,82 165. Izdelava najzahtevnejših podsestavov in sestavov v Kurjenje in tekoče vzdrževanje ogrevalnih naprav Pomoč pri umerjanju instalimib sistemov Krmiljenje sistema AOP pri enostavnejših delovnih Pomožni umer^evalec 1,83 166. elektroprolzvodnjl Opravljanje zahtevnejših administrativnih nalog, vodenje posameznih evidenc Elsktričsr specialist Administrativni referent nalogah Elektro vzdrževanje zahtevnejših strojev, naprav Operater sistema 1,84 167. Snemanje in verificiranje časov v delovnih opravilih ter usklajevanje Normirec in napeljav Izdelava najzahtevnejših podsestavov in sestavov Elektrikar obratni 1,85 168. 169. Prodaja rezervnih delov ln materiala Administrativno tehnično delo pri deviznem Prodajalec 2,01 2,02 142. 143. 144. v elektrodelavnici šibkega in jakega toka Struženje in frezanje zahtevnejših strojnih elementov po tehnični dokumentaciji Priprava in obzidava kupolnlh peči, elektropeči in livnih ponev nad 1 tor.o Opravljanje zahtevnejših ličarskih del na osnovi dokumentacije ali navodil Izdelava detajlov posamezne projektne ali konstrukcijske dokumentacije Upravljanje in tekoče vzdrževanje avtodvigala, koordinacija dela pri uporabi avtodvigala Pregled nad dovozom vložka in skrb za pravilno količinsko in kvalitetno šaržlranje, priprava legimih dodatkov in ostala dela pri taljenju Ročno ulivanje kdnpov s prenosnimi lonci, priprava ln reparature livnih loncev in pravilno gretje loncev Opravljanje vseh kovaških del na osnovi tehnične dokumentacije Pomoč pri tehnični kontroli montaže Seivisno vzdrževanje opreme in naprav Obračunavanje situacij prodanih proizvodov in storitev Izdelava in vzdrževanje orodij ter delovnih pripomočkov po tehnični dokumentaciji Prevoz oseb, lahkih tovorov in tekoče vzdrževanje Sestavljanje in letanje najzahtevnejših TV pretvornikov in oddajnikov ter Izdelava prototipnih izdelkov Prevoz oseb in tekoče vzdrževanje vozila Sprejemanje, urejevanje in rasporeJanje dokumentacijo ln informacij Opravljanje zahtevnejših montažnih del po tehnični dokucaontaclji, -montaža vseh vrst elementov s pomočjo spojev in varenJa Kompletna radiografskn snemanja z vsemi vrstami drfektoskopske opremo, razvijanje filmov in izpis radiografskih podatkov Izvajanje vseh vrst zahtevnejših izolacij po tehnični dokumentaciji, priprava, razrez ln oblikovanje zahtevnejših izolacijskih elementov tonnontaža - Zahtevno varenje in lotanje izdelkov in elementov - Varenje vseh zahtevnejših montažnih Izdelav za katere se zahteva predpisani atest, varenje v zaščitni atmosferi Izdelava najzahtevnejših kalupov na avtomatskem knluparskem stroju oziroma ročno z vstavljanjem več vrst jeder, sestavljanje kdupov in priprava za vlivanje - Oblikovanje in izdelava reklamnih panojev in razstavnih prostorov na osnovi zasnov - Oblikovanje in lsdelava prospektov, katalogov in ostale propagandne dokumentacije na osnovi Vodenje in urejanje arhiva Opravljanje strojepisno daktllografakih del Pomoč pri pripravi potrebne dokumentacije in opravljanje enostavnejših del v zunanji trgovini Elektromehanik - Z Zidar metalurškin peči Voznik avtodvigala Pomožni tehnični kontrolor montaže Servisni monter Obračunski referent Voznik kombija ln poltovomega vlzila 1,91 Samostojni RTV mehanik Voznik osebnega avtomobila Referent za pretok dokumentacije ln Radiografskl snemalec Kalupar specialist Oblikovalec Strojepiska daktilografka Pomožni referent za uvoz poslovanju (vodenje enostavnih evidenc) 170. Prejem in izdaja blaga ter koordiniranje pri komislonlranju 171. Organiziranje ln vodenje sistema mehanograf1je 172. Opravljanje tajniško administrativnih del 173. Krmiljenje sistema AOP pri zahtevnejših operacijah 174. Bistrlbutlranje prospektov, katalogov, referenc ln ostalega propagandnega materiala 175. Prodajanje tipske opreme, usklajevanje roka dobave z zasedenostjo kapacitet proizvodnje, vodneJe evidenc o sklenjenih pogodbah ln kupcih 176. Zbiranje podatkov o domači in tuji konkurenci 177. Prodaja montažnih storitev, usklajevanje rokov prodaje s zasedenostjo kapacitet, vodenje evidenc o sklenjenih pogodbah in kupcih 178. Spremljanje in obdelave ustvarjenih stroškov po delovnih nalogih 179. Opravljanje najzahtevnejših galvanizerskih del (srebrenje, kosltrenje itd.) 180. Opravljanje njazahtevnejših strojno ključavničarskih del ( sestavljanje izdelkov, Izdelava elementov itd.) 101. Sestavljanje kalkulacij za predračune 182. Vodenje administrativno tehničnega dela v samskem 183. Vodenje zahtevnih evidenc v knjigovodstvu in priprava dokumentacije za AOP 104. Samostojno obračunavanje izdelovalnih časov 1RS. Organiziranje in vodenje pri pripravljanju Jedi 186. Vodenje kadrovske evidence in pomoč pri urejanju kadrovskih zadev 167. Sestavljanje in epajkanje najzahtevnejših TV pretvornikov in oddajnikov in izdelava prototipnih izdelkov 100. Opravljanje manj zahtevi ih operativnih investicijskih nalo~ 189. Izdelava, vzdrževanje ia n: izvijanje najzahtevnejših orodij ter del' ...‘h p. 1 pom očko v 190. Struženje in frezanj e n* jzohtevnejših kovinskih delov na osnovi tehnične dokumentacije, skice ali vzorca 191. -Prodajanje :. u*... vodov - Vodenje i .cev in koordinacija s pripravo Jela 192. Opravljanje enostavnejših -opravil pri nabavi materiala 193. Zbiranje ln urejanje podatkov, obdelovanje in podajanje informacij 194. Ukrepanje in aproTajanje načrtov ln predpisov o narodni obrambi in SLO 195. Medfazno kontroliranje Izdelkov ln polizdelkov 196. Konstruiranje enostavnejših konstrukcij in 197. Izdelava enostavnejših tehnoloških postopkov in postavljanje izdelovalnih časov 198. Področno in časovno usmerjanje delovnih nalog V proizvodnaji 199. Izdelava najzahtevnejših podsestavov in sestava v elektroprolzvodnjl 200. Vodenje blagajne in evidence Referent za devizno poslovanje Samostojni skladiščnik Vodilni operater mehanograflje Samostojni operater sistema Referent za propagando Prodajni referent Referent za raziskavo trga Prodajni referent montažnih stroltev 2,05 2,05 2,06 2,07 Pokslkulsnt Oalvanizer specialist Strojni ključavničar specialist Kalkulant Upravnik samskega doma Samostojni referent v knjigovodstvu Samostojni referent za obračun norm Kuharica specialist Referent za kadre RTV mehanik specialist Referent za lr.vootic1 o izgradnjo Orodjar specialist 2.1° 2,12 2,15 2,16 2,17 Rezkaleo specialist Prodajni referent proizvodov Nabavni referent Referent za organizacijski delokrog. Sam.ref. za splošni ljudski Tehnični kontrolor Konstruktor 2.19 2.20 Tehnolog Planer - usmerjevalec proizvodnje Monter vezalec specialist Blagajnik p???? ** tol. >te. >05. to«. >05. >oc. >07. toa. tog. Ho. Hi. Hi. Hi. H«. Hi. Hs. Hi. >18. »1. »H »1. »4. »5. »C. »7. »8. •h. »o. >11. >». >11. >H. >4i. >45. >44. >45. >46. >47. >«8. >49. OrganitiranJe ln rodenJe splošnih zadev Opravljanje zelo zahtevnih delovnih nalog v oddelku lakirnice ter strokovno in administrativno vodenje manjše skupine Leglranje ln modlficiršnje litin v indukcijskih ali kupolnih pečeh, Jemanje vzorcev ta hitre analize, merjenje temperature litin, vodenje dnevnika taljenja, popravila ob zidavi peči "Prevoz tovora s tovornim avtomobilom in tekoče vzdrževanje avtomobila Prevoz potnikov v avtobusu in tekoče vzdrševanje Določanje kod za ropromaterial ln določanje planskih cen Izdelava najzahtevnejših modelov oz. jedmikov iz lesa, epoxy smol, vgrajevanje modelov na modelne plošče in občasna popravila modelov Opravljanje najzahtevnejših delovnih nalog v okviru manjše skupine ter razporejanje in vodenje del v tej skupini z odgovornostjo za kvalitetno Izvrševanje delovnih nalog Opravljanje najzahtevnejših nalog servisnega vzdrževanja Sprejem, skladiščenje in izdaja materiala v dijaškem domu Najzahtevnejša orodjarska dela z odgovornostjo do vodenja manjše skupine Izvajanje vseh vrst najzahtevnejših izolacij po tehnični dokumentaciji, priprava, razrez in oblikovanje najzahtevnejših Izolaterskih elementov in montaža Vodenje in organizacija dela v kuhinji Opravljanje najzahtevnejših varilskih del, varanje vseh nosilnih konstrukcij in tlačnih posod, kjer Je potreben atest Opravljanje in opravljanje del s vesel vrstami talke mehanizacije in njihovo tekoče /zdrievanje Prevoz, natovarjanje in raztovarjanje teških tovorov in tekoče vzdrževanje vozila Obračunavanje zahtevnejših situacij prodanih proizvodov in storitev Zahtevnejša radlografska snemanja z vsemi vrstami defektoskopske opreme ter koordinacija z opremo in ljudmi Najzahtevnejše ključavničarsko ln strojno ključavničarsko vzdrževanje, popravilo strojev strojnih naprav ter napeljav Planiranje in analiziranje izdelovanllh časov v proizvodnji Vodenje ln organiziranje dela v skladišču Sestava ln izdelava zahtevnejših kalkulacij Priprava potrebne dokumentacije in opravljanje enostavnejših del v zunanji trgovini Opravljanje enostavnejših nalog v zastopstvu Pomoč pri urejanju dokumentacije v carinsko špedi terskih poslih Opravljanje najzahtevnejših montažih nalog po tehnični dokumentaciji (za vse montažne dejavnosti) Ponoč pri pripravljanju in posredovanju predlogov za izvajanje predpisov varstva pri ddu Opravljanje specialnih nalog v mehanični delavnici ter razporejanje in vodenje dela v tej skupini T konalgr. Prevajat j Pripravijr Organisdr propagand? Vodenje J* Sodelovan. dokumentat Umerjanje Vodenje 1. Izdelovan. Reševanje Kontrola ? montažnih SanostoJr tehnični* Vodja oddelka ca splošne zadeve Talileo specialist Voznik tovornega avtomobila Voznik avtobusa Samostojni ref.za šifracijo in plan Modelni mizar specialist SkupinovodJa Servisni monter specialist Ikono* dijaškega doma Samostojni orodjar 2,25 -2,26 2,27 2,28 ..vja-Ui progr.ioo, . ■neritev v laborator Izolater specialist Vodja kuhinje Varilec specialist Strojnik telke mehanizacije Voznik tovornega vozila z dvigalom Samostojni obračunski referent Radiogrefskl anemalsc spadali.... Ključavničar specialist za remont Samostojni planer analitik časov Vodja skladišča Samostojni kalkulant Referent za uvoz Referent v zastopstvu Ref.za carinske in špedit. posle llonter specialist Referent za varnost pri delu Vodja mehanične delavnice nt v konaignacijl Programer Laborant Samostojni oblikoval Vodja avtoparka .vrtih anali /blemntlkc kvantitete . normativnih č•" -v ali izkustveni?, t I.ah Organlzli jv, vc Jt je in izvajanje 0(" . Jatra- tivno' pls*miakU« d \ Vodenje in organiziranje lzolaterskih nalog za skupino delavce, izvajanje najzahtevnejših nalog ter kontrola opravljenih nalog v skupini Opravljanje zelo zahtevnih vzdrževalnih in remontnih del z odgovornostjo do strokovnega in administrativnega vodenja delavcev v skupini Izvajanje najzahtevnejših montažnih nalog, vodenje in organiziranje montažnih nalog za skupino delavcov ter kontrola in preizkus opravljenih nalog v skupini Izvajanje vzgojno Izobraževalnih nalog Samostojno vodenje evidenc in priprava podlog za izdelavo delavniške dokumentacije Samostojna obdelava devizne dokumentacije in vodenje evidence deviznih računov Specialna radlografska snemanja z vaemi vrstami defektoskopske opreme in analize radlografsklh rezultatov, sestava poročil in koordinacija dela radlografsklh snemalcev Samostojno organiziranje postopka zbiranja podatkov in vračonJa informacij uporabnika v 10P Socimxju aeiavec Tehnični kontrol . Samostojni normlrt-Vodja pisarne Vodilni izolater Skuplnovodja vzdrževanj* 2.33 2.34 2,36 2.39 2.40 2,42 2, - > 2,45 Vodilni monter Vzgojitelj Samostojni ref. v pripravi delo Samostojni ref. za devizno poslovanje 2,40 Samostojni radiografski kontrolor Sam.organizator za komunikacijska razo.2,50 252. 253. 254. 255. 256. 257. 260. 261. 263. 264. 266. 267. 268. 269. 272. 273. 274. 275. 276. 277. 278. 279. 200. 281. 2:12. 283. 204. 235. 206. 207. 263. 289. 290. 291. 293. 294. 295. 296. Samostojno opravljanje zahtevnejših nalog pri nabavi materiala Vodenje in organiziranje v oddelku deviznega poslovanja Samostojno vodenje evidenc in komunikacij s kooperanti, raziskava primarnih kooperantov Pripravljanje in posedovanje predlogov za izvajanje predpisov varstva pri delu Organiziranje strokovnega izobraževanja delavcev ln učencev v gospodarstvu Samostojno organiziranje skupinskega izvrševanja nalog pri AOP Samostojni nabavni referent 2,53 Vodja oddelka za* devizno poslovanje Samostojni ref. za kooperacije 2,55 Sam.ref. za varstvo pri delu 2,57 Sas.ref. za vzgojo in izobraževanje 2,58 Sam.organizator koordinacijsklh Projektant obdelovalec Samostojni planer v pripravi dela Samostojni referent s* kadre Sam.tehnični kontrolor Vodja oddelka v knjigovodstvu Samostojni bilanclat Upravnik centralne kuhinje Upravnik počitniškega 'doma Odgovorni urednik internega Časopisa Vodja skladišč Inštruktor za praktični pouk Delovodja - proizvodnji Tajnik sam.org.ln družb.pol.org. Vodja kalkulacijskega oddelka Vodja avtoparka TOZD OV Vodja moutal Vodja servisa Industrijski psiholog Sam.ref.za Investicijsko izgradnjo Samostojni tehnolog Obdelovanje posameznih detajlov projekta po predloženih osnovah nekaterih je razviden način in potek dela Samostojno sestavljanje delnih planov na osnovi evidenc in zasedenoctl, spremljanje izvajanja planskih nalog Samostojno urejanje kadrovskih zadev Samostojno kvalitetno in kvantitetno pregledovanje dobavljenega blaga, polizdelkov in izdelkov Strokovno in administrativno vodenje oddelka v knjigovodstvu Samostojno sestavljanje bilančnih poročil Vodenje in koordinacije celotnega dela v centralni kuhinji Vodenje in koordinacija celotnega dela v počitniškem domu Zbiranje in urejanje informacij e* interno glasilo Vodenje, organizacija in koordinacija dela med skladišči Organizacija in izvajanje praktičnega usposabljanja učencev v gospodarstvu Strokovno in administrativno vodenje in organizacije dela v proizvodnji enoti Organizacija in koordinacija dela v zvezi s delovanjem samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij Strokovno vodenje, organizacija in koordinacija dela v oddelku kalkulacij Vodenje in organizacija dela v avtoparku v OV Vodenje, organiziranje in koordiniranje ter kontrola Izvedbe nalog montažnih skupin Vodenje, organiziranje in koordinacija dela v servisu Izdelovanje metodologij in meril ter ugotavljanje strokovnih psihofizičnih in funkcionalnih sposobnosti kandidatov za opravljanje določenih delovnih nalog Samostojno opravljanje in koordiniranje operativnih nalog na vseh vrstah investicijskih objektov Samostojno izdelovanje tehnoloških postopkov in izdelovanje osnutkov novih tehnologij in orodij Samostojno konstruiranje zahtevnih konstrukcij in izdelovanje predlogov za racionalizacijo obstoječih Samostojni konstruktor Samostojno reševanje zadev is pravno samoupravnega področja Samostojna izdelava analiz, planskih predlogov in' izdelava ‘statističnih poročil - Samostojna obdelava podatkov o tuji ln domači konkurenci - Posredovanje informacij in podatkov uporab- Vodonje del v zvezi s pripravo organizacijskih enot za prehod na AOP Samostojno programiranje po programskih definicijah Samostojno izvajanje strokovno administrativnih nalog na kooperacijsko izvoznem področju Urejanje dokumentacije ln smostoJno kontaktlranje s špediterji in carino Samostojno izvajanje strokovno administrativnih nalog pri realizaciji pogodbenih odnosov v zastopstvu Organiziranje'ln Izdelava najzahtevnejših kalkulacij in kalkulaclJakih elementov Vodenje ln organiziranje dela v oddelku deviznega poslovanja Vodenje in organizacija strokovno administrativnih ter samoupravnih nalog v dijaškem domu Samostojno prodajanje proizvodov in storitev usklajevanje rokov dobav s Izvajalo! Vodenje, organiziranje in koordiniranje med oddelki vzrževanja, izdelava plana investicij za vzdrževanje Razvijanje enostavnejših proizvodov Vodenje tečajev za varilce za vse postopke varjenja, izvajanje praktičnega programa nove tehnologije in zbiranje podatkov za analizo teh postopkov, demonstracija postopka in tehnologije na deloviščih Vodenje ln organiziranje dela v skladišč ih in poročnih dejavnostih Izvajanje izredno zahtevnega servisnega vzdrževanja, vodenje in organizacija dela v skupini Vodenje in organiziranje montažnih nalog na zahtevnejših objektih za skupine delavcev, neposredno upravljanje vseh najzahtevnejših ključnih montažnih nalog ter izvrševanje kontrole 2.63 2.64 2,66 2,68 2.71 2.72 2.74 2.75 2.76 2,76 Samostojni pravnik Samostojni planer analitik Sam.ref. za raziskavo tržišča Samostojni organizator Samostojni programer Samostojni ref.za kooperacije za izvoz 2,77 Sam.ref.s* carinske ln špedit.posle Samostojni ref. v zastopstvu Vodilni kalkulant Vodja.odsekaza devizno poslovanje Poe.ravnatelja dij.doi Samostojni prodajni referent 2.78 2.79 Vodja vzdrževanja Razvijalec Inštruktor specialist za varenJo Vodja skladišč ln pomožne dojavooti Vodilni servisni monter 2,82 2,83 l^f preizkus opravljenih nalog Vodilni monter - Z 297. Samostojno umerjanje in »naliza podatkov instaliranih sistemov Samostojni umcrjcvnlec 2,09 298. Samostojno izvajanje strokovno administrativnih nalog v zunanji trgovini Sara.referc.it za zunanjo trgovino 2,90 299." Projektiranje projektno dokumentacije lažje zahtevnosti po priloženem idejnem osnutku Projektant 12 3 4 300. Vodenje in organiziranje dela v oddelku knjigovodstva na TOZD 301. Samostojna kvantitetna in kvalitetna kontrola montažnih storitev 302. Organizacija, vodenje in koordinacija dela pri sistemizaciji v nagrajevalnera sistemu 303. Vodenje, organiziranje in koordiniranje dela v računovodskem sektorju TOZD 304. Postavljanje kriterijev posameznih vrst litin ter kontrola kvalitete dobljene litine 305. Prevajanje tehnične in strokovne literature 306. Predpisuje tehnologijo varilnih postopkov analizira rezultate varjenja in podaja predloge za Izboljšavo varilnih postopkov in tehnologije, nadzor izvajanja tehnologije na najazahtevnejšlh deloviščih 307. Samostojno urejanje splošno upravnih zadev 308. Vodenje, organizacija in koordinacija dela v propagandna oddelku 309. Vodenje, organiziranje in koordinacija dela tehnične kontrole proizvodnje 310. Vodenje in organizacija dela v merilnici in posredovanje merilnih rezultatov uporabnikom 311. Strokovno in administrativno vodenje in organizacija delamed posameznimi deli delovnega procesa 312. Vodenje in organizacija dela v skupini tehnologov priprava, Izdelava in posredovanje Izsledkov nove tehnologije za uporabo v delovnem procesu ter predlogi za izboljšanje obstoječe tehnologije 313. Vodenje in organizacija dela v skupini, priprava Izdelava in posredovanje kontrolnih postopkov in organizacija izvajanja, uvajanja in strokovni nadzor nad obstoječimi kontrolnimi postopki 314. Vodenje in organizacija dela v skupini, priprava in razvijanje novih oblik umerjanja, analiza in razčlenitev ter posredovanje rezultatov umerjanja uporabnikom 315. Vodenje in koordinacija dela v kadrovsko splošni službi 316. Vodenje in koordiniranje dela v skupini strokovno in idejno reševanje nalog pri najzahtevnejših konstrukcijah 317. Vodenje, organiziranje in koordinacija dela v nabavnem oddelku 318. Vodenje, organiziranje in koordinacija nabave in maloprodaje 319. Vodenje, organiziranje in koordinacija dela prodajnega oddelke, sodelovanje a pripravo dela v smislu zasedenosti kapacitet 320. Zahtevnejše pripravljanje in posredovanje predlogov za izvajanje predpisov varstva pri delu 321. Vodenje, organiziranje in koordiniranje službe kontrole kvalitete elektro proizvodov Vodja tehnične kontro.elektro proizvod ov 3,13 322. Vodenje, organiziranje in koordiniranje dela v merilnici TV aparatur Vodja merilnic* TV aparatur 323. Planiranje razporeditve radlografskih ekip, kontrola radiogramov in verifikacija analiz raznih defe-ktoskopskih postopkov, sodelovanje z varilsko službo vodenje in koordinacija dela službe Vodja defektoskopske službe 324. Vodenje, organiziranje in koordinacija ter kontrola Izvedbe zahtevnejših nalog montažnih skupin Vodja montaž - " 325. Vodenje, organiziranje in kontrola tokov obdelave na elektronskem sistemu Vodja elektronskega sistema 326. Vodenje in koordinacija dela v oddelku za prevajanje ter samostojno prevajanje Vodja oddelka za prevajanje 3,14 327. Vodenje, organiziranje in koordinacija dela v operativni pripravi dela Vodja operativne priprave dela 328. Strokovno vodenje in koordiniranje izvajanja tehničnih meritev v laboratoriju Vodilni laborant 5,16 329. Vodenje in koordinacija dela v oddelku z*. kalkulacije in obračun Vodja odd.za kalkulacije in obračun 3,17 330. Strokovno-komercialno izvajanje nalog v zastopstvu Pomočnik vodje zastopstva 3,22. 331. Vodenje, organiziranje in koordinacija dela v predstavništvu ter zastopanja podjetja pri kupcih in investitorjih Vodja predstavništva 332. Razčlenjevanje razvojnih nalog in Izdelava osnutkov sestavnih razvojnih rešitev 333. Vodenje in koordinacija dela in strokovni nadzor nad izdelavo in Izvajanjem planskih nalog 334. Strokovna izdelava rešitev regulacijskih krogov pri avtomatskih regulacijah 355. Vodenje, organiziranje in koordiniranje dela v oddelku tehnične kontrole montaže 3^6. Samostojno projektiranje projektnih dokumentacij srednje zahtevnosti po priloženem idejnem osnutku 337. Vodenje, organiziranje in koordiniranje dela v tehnološki pripravi dola 338. Vodenje in koordiniranje dela in poslovanja v oddelku za investicijsko izgradnjo 339. Strokovno vedenje, organiziranje, koordiniranje in kontrola pregledov in organiziranje odpravljanja pomnnkljivosti pred tehničnimi pregledi, sodelovanje pri tehničnih pregledih, pregled in uskladitev projektov 340. Koordiniranje in izvrševanje najzahtevnejših nalog iz pravnega področja 341. Koordiniranje in izvrševanje najzahtevnejših nalog s plnnako-annlitakega področja 54?. Določanje smernic in standardov glede vseh dejavnosti projektiranja >0P 343. Izdelovanje najzahtevnejših programskih rešitev t$r izdelovanje smernic in standardov glede programiranja in testiranja Vodilni programer 344. Vodenje, organiziranje in koordiniranje strokovno- administrativnega dela v orodjarni Vodja orodjarne 345. Samostojno Izdelovanje ponudbenih projektov ha podlagi projektne dokumentacije Sara.projektant za ponudbene projekte 3,37 346. Vodenje, organiziranje in koordiniranje dela v oddelku se avtomatiko Vodja odd. ea avt