lO. štev Tower, >Oim., 20. aprila, Lietnik J. Bernard Ločnikar, opat benediktincev. .„X(rrin vseučiliščna poslopja —- katere stavbe zavzemajo ve39bo prostora prijtznim jezeru Ludovika -— ko naznani ubraauw zvonenje fo visocega zvonika, 4a: se je piiiiMii&il čas ^vzvišenega po-svečevanja. Nad vseučiliščem je vihrala zastara z napEsom: Dobrodošli, kar se Je sicer tudi vsakemu izmed očetov bralo ua obrazu. Množica m j pri maši stregli: častni duhovnik veleč, generalni vikirij Jos. Bauer iz St. Clouda, častna dijakona benediktinca Kornelij iz Hastingain Moi-nulf iz Meyers Grove, dijakona veleč. J. Trobec iz Paula in veleč. Edv. Wolfgang iz St. Wendela sta imela težavno službo mojstra ceremonij. Mej temi služabniki je stopal škof Zardetti k oltarju in se vsedel na pripravljen stol. Oče Meinrad prebere z jasnim glasom papežev brevo, da je izvolitev opata Bernarda Ločnikar j a potrjena, in posvečevanje se prične. Opat Bernard poklekne pred škofa, kar tudi med mašo večkrat stori po določenem pravilu. Pred evangelijem zapojejo psalem, po tem škof blagoslovi prstan, palico in mitro novega opata. Na to gre opat Bernard s svojimi služabniki k oltarju Matere Božje, kjer ga oblečejo v mašno obleko in mu dado službene čevlje. — Škof Shanley stopi na lečo in razloži v jedrnatem, dnevu primernem govoru na kratko zgodovino St. Jovanske opatije. Po pridigi podeli škof Zardetti »iiožici papežev blagoslov. Opat Bernard pride v mašnej obleki zo-pot k oltarju, moli pri stopnjicah h ifoofom vred mašile molitve in prejiw«.' iz njegovih rok sv. obhajilo. Po maSi dene škof Zardetti opatu mitro »a glavo, mu natakne prstan in ga pelje na prestol, kjer mu še g.Bernard vzdigne,gre k oltarju in blagoslovi prvikrat kot opat množico. Sedaj poljubi škofa in gre blagoslavljajoč klečeče vernike iz cerkve. Tako se je končala vzvišena in slavna svečanost. Gostoljubni benediktinci so poskrbeli tudi za telesne potrebe udeležencev. V večih dvoranah so stale bogato obložene mize, da so se gostje okrepčali. V glavni jedil--niči (refektoriju) so priredili opatu in cerkvenim dostojanstvenikom slavnosten obed; vrli kapelnik oče John jim je pa s svojo izvrstno godbo blažil dober tek. Pri obedu so se vršile sledeče pomenljive napitnice: 1. ,,Sv. Očetu Leonu XIII., namestniku Kristusovemu, škofu škofov, opatu opatov, luči z neba, ki danes tako svitlo sveti." 2. .,Našim dolžnostim do Boga." 8. ,,Amerikanski duhovščini, katere najplemenitejši aastopnik je nadškof iz St.Paula." 4. ,,Našemu prvemu škofu iz St. Clouda, Dru. Otonu Zardetti ju, ki je prišel čez morje, da bi vodil sebi izročeno čredo po priljubljenem si geslu: Duh oživlja." 5. ,,Posvečenemu opatu Bernardu, glavarju svojih bratov. " S prisrčnimi besedami se zahvali opat Bernard za skazano mu čast in za mnogobrojni obisk ter zavrne, pohvalo na dela svojih prednikov, obljubljajoč v njihovem duhu se truditi v prospeh reda in sv. katoliško cerkve. Godba zaigra ,,Potpourri a la Krain." Navdušeni glasovi ,,Naprej zastava Slave" in slovesen nappv ,,Po jezeru" so bili zlasti od slovenskih gostov z dolgo trajajočo burno pohvalo vz-projeti. Na zadnjo napit-nieo ,,Gostom" je odgovoril škof Shanley, soustanovitelj zavoda. Poklicani okrajni sodnik J). B. Searle je zatrjeval benediktincem vedno naklonjenost. Č. g. Koe-berle, Štajerec in soustanovitelj zavoda, je hvalil benediktince, ki so mu dajali navodila, da je nastopil častno službo, katero sedaj opravlja. Ilkoncu oboda zaigra godba,V«-selo poskočnico, gostje so pa radostnih lic zapuščali gostoljubne dvorano, se usedali na pripravljene vozove in se povračali vsak "a svoj dom. Gotovo jim bodo ostali slavnostni dnevi redke svečanosti vedno v spominu, zlasti oni trenutki, ko je opat v mitri in s palico hodil po dvorani in goste blagoslavljal. Svoje poročilo sklenem s pome nljivimi, pri obedu na čas< opatu tolikokrat se ponavljajočimi besedami: let! M. Š stantske sekte, ne vprašal bi nikdo po njegovi veri. Zgodilo bi se pa, ako bi bil kandidat katoličan. Mi ne trdimo, da je to } rav; mi povemo samo resnico. Vsakdo, komur je najnovejše gibanje znano, opravičil bode ravnanje nekterih veljavnih katoliških mož, ki so trudijo, da bi odstranili zgoraj navedeni predsodek. Združene države in Italija. Tukajšnja vlada podelila je 25.000 dolarjev Laški, da se razdele med sorodnike onih treh Lahov, ki so bili pred jednim lotom v Nc\v-Orleansu od ljudstva vstreljeni. V tej zadevi se jo diplomatična vojska vstavila med tema dvema vladama; večkrat ste si z vojsko pretilo; toda to odškodovanje pomirilo in zadovoljilo.jo vse. V Toweru, Minil., je 260.000 tonov ali 52.000 centov rude bilo izkopane čez zimo, katero so pričeli sedaj z železnico na Two Harbor voziti, da jo od tam z rudnimi ladijami po zgornjem Michigan-jezeru prepeljejo na Chicago in Cleveland, kjer jo v železo pretopijo. Ely premore ravno toliko rude kot Tower, morda še več, ki so jo sedaj začeli odvažati proti rudoto-pilnicam. Delavci imajo sedaj vsi delo, kateri le hočejo delati, sčasoma pa jih bodo še več potrebovali. V Arkanzas razsajal je 20. t.m. hud vihar, ki je poškodil več hiš m hlevov; v nekaj hiš je tudi treščilo. kaj čez 25.000 vojakov. Naša varnost so postave in vdanost meščanstva. — Upajmo, da ni več daleč dan, ko prešine duh svetega evangelija mišljenja vladarjev, ko se bodo obravnavali prepiri v zbornici mesto na bojnem polju in odločevali s poroooin, no pa z mečem! Obleke za Ne kupuj obleke, dokler ne vidiš našo nove zaloge! Mi imamo najboljšo izbirko spomladanskih oblek po najnižji ceni. Pridite in sodite sami! Na mnogo steih katolikov vera užge, vjekloni j palico izroči. .Pevci zapojejo ,,Te potem je bil pač tak vGe- j Deum"; mej toni hodijo redovniki '"ijšnji dan, 27.' avgusta 1890. iti!k srojomu opatu in mu poljubljajo bilo, da ni bilo še ne- prstan v znamenje podložnosti, ljubezni iu zvestobe. Na to se škoda Im J« kaj fisori-y več (h:, ni bilo še ne-med nepregledno Iz New-Torka so poslali nazaj Evropo 20 Lahov, od katerih ni nobeden imel žvenka v žepu. — V New-York u bilo je zadnji teden 959 novorojencev; umrlo pa je 885 oseb. V Floridi ujeli so 7 čevljev dolgega krokodila. V Messabi se delo počasi odpira v sle d tega, ker še nimajo železnice do rudnikov; toda splošno je mnenje, da bodo jeseni tudi od tu rudo odvažali. V Minneapolis, Minn., zmleli so 158.615 sodov moke minuli teden. Velika nevarnost preti zapadni Evropi vsled sovražnega razmerja med Francijo in Nemčijo. Vsak Francoz je pripravljen vsako uro iti v boj proti Nemcem, kterim je morala odstopiti Francija l. 1871 lopi deželi Elzacijo in Lotaringijo. Ravno tako gotovo je tudi, da se i Nemčija ne bode branila vojske, ako jo joj Francija napove. Naraščujoča mržnja med Francijo in Italijo bržkone ne bode provzročila vojske, vsaj toliko časa ne, dokler se ne razveže tro-zveza mod Nemčijo, Avstrijo in Italijo. Z napadom Italije razdra-žili bi Francozi tudi združene Nemce in Avstrijce. Zveza teh treh držav zadržuje tudi Rusijo pred napadom bodisi Nemčije, bodisi Avstrije. Da se niti Francija, niti Rusija ne upa napasti združenih niočij, takozvane ,,lige mirti" je gotovo, vender bi se Francozi in Rusi ne pomišljali niti trenotek, združeni se spoprijeti, ako bi se jim ponudila ugodna prilika. Zakaj so Kusi in Francozi sklenili prijateljstvo \ Zato, ker Nemčijo sovražijo in bi jo radi v žlici vode utopili, ako bi bilo mogoče. Company. Najboljša obuvala za meščane in rudarje, fine srajce, spodnjo obleko in ovratnike (neckties) in dr. dobiš po najnižji ceni po različnosti blaga "pri Anderson & Korb — Ely. THE BOSTON je pripravljen bojevati se! To pomenja, da le on zniža cene in tako pomaga ljudem. Mnogo uličnega branja in krasnih igrač po naj nižji coni pri J. D. Murphi. Velika kupčija z žepnimi urami z 11 eritni biseri in okrovi, iz pristnega srebra, je pri A. Iiohrer • ju, juvelirju na Main Street. TOWER - MINN. Overalls! Povrhne hlače po najrazličnejših conah in kakovos.i blaga jc dobiti pri THE BOSTON. 0 volitvi. V nekaterih časopisih na vzhodu razpravljalo so jo zadnji čas vprašanje, ako more katoličan biti voljen predsednikom Zjedinjenih držav. Novo Jorški ,,Independent," odgovori vprašanje tako-1 ij"; ,,Ne, bržkone ne. Ako bi bil kandidat privrženec kake prote- Towerska velika pivovarna pod nadzorstvom M. Fink-a, jo skoro dodelana in v nekaj tednih imeli bodento domače pivo na prodaj. Lansko leto izplačalo se je. čez 30.000 dolarjev samo za prevažanje pivo po železnici. Ko bi se ta denar obrnil za reveže, kolikim bi bilo pomagano! Pittsburg Pa. Tukaj imamo j ako hladno vreme, burja piše. Zaslužek je zelo majhen; dnevna plača po $ 1-25—1-75; poleg tega pa jih je še vedno mnogo brez dela. Zjedinjene države v Severni Ameriki so lit; let neodvisne. Od 1. 1776 do danos smo bili zapleteni samo trikrat v vojsko in sicer z Angleži (1812—1815), z Mehikanci od (1845—1848) in v meščansko vojsko od 1. (1861'—1865.) Vojna Zjedinjenih držav šteje ne- Drug vzrok preteči so Turki, vsiljenci in tujci v Evropi. Zaradi miru in pravice se morajo povrniti v svojo prvotno domovino — Azijo iu njih dežele, ki so jih priropali pred -500 leti, razdeliti so morajo mod nekdanje posestnike: Grke, Bolgare in Srbe. Dokler ne zapodi Evropa Azijato v čez Dardanele, toliko časa tudi ni upati mini. Novi egiptovski kedive, Abbas paša, se menda hoče odtegniti turški nadoblasti. Ko mu je porta poslala pismo, ki bi ga potrdilo v oblasti, je pismo nazaj poslal. Tondern, provinca Šlezvig-Hol-šteinska, potopili sta se 12. t. m. dve ladiji z možtvom vred. Jedna bila je Skandinavska z imenom ,,Emblad", a druga je bila itali janska, jako velika, katere ime je bilo ,,Mimbeli". Na Dunaji je bil 3. aprila velik shod avstrijskih vinorejcev, ki so se posvetovali o tem, kaj je storiti, ko je žc večina tamošnjih vinogradov uničenih po trtni uši. Zares hudi časi t-o pri21 i za vinorodne kraje! Pridi in pazi v čem ti zamoremo postreči: Mi imamo največjo zalogo v mestu in prodajamo po naj- nevarnosti niž3i ceni" Anderson & Korb, Ely. Podpisani priporoča svojo, slo-enskemu občinstvu dobro znano gostilno vsem v Ameriko prišlim, kakor tudi v Evropo se vračaj očim Kranjcem, koje ziniraj izvrstno in po najnižjih cenah postreže. Kazun toga prodaja tudi sloven-sko-angleško slovnico za samo-ponk v angleščini po 40 centov komad in tudi več druzih slovenskih poučnih in zabavnih knjig. Da vsakteremu dobro postrežem, dokazuje okolnost, da stojim z v obče znanim gospodom Pavlinom v Ljubljani v zvezi D. BLOETE 116 Groenwich Str. New-York. Ol>Iol*e za ta čas najbolj primerne!! V tem presežemo druge pro-dajalnice. Spomladanske moške obleke po — in višje. THE BOSTON. 20 UR v orehovih ali hrastovih okroyih, ki bijejo vsake pol ure in vsako uro, prodaja po $ 3.80 Rohrer's Jewelry Store, Main St. V Ljubljani bode 1.1894 velika deželna razstava; ravno do tega časa bode tudi dolenjska železnica izgotovljemi. Slavna družba sv. Moliora šteje lotos čez 57.000 udov. Ta družba je pravi blagoslov božji za nas Slovence. I llačo vsakdanje noše po 65 ct. se dobijo samo pri THE BOSTON. Pojdi k.I. I). Murphy po zabavne gosli, piščalke ali orgljice nasproti ,,National-Bank.'' CERKVENI KOLEDAR. MAJ ALI VEHI TRAM 1892. Dnevi Godovi in nedeljski evanveliji Sobota Katarina Sienska, dev. Jezus se imenuje dobrega pastirja. Jan. 10. 1 Ned. B 2 Pondeljek 3 Torek 4 Sreda 5 Četrtek <0 Petek '2 povel. Filip in Jakob. Žiga (Sigmund); Atanazij, »k. Najdba sv. križa; Antonina, m. Florijan (Cvetko), m.; Monika. Pij V., p.; Gothard, šk. Janez evang. pred 1. vrati. Druga nedelja po Veliki noči. V denašnjem evangeliju čitaino lepo priliko dobrega pastirja, ki se bere danes pri sv. maši. Evangelij svetega Janeza, 10, 11-16 Tisti čas je rekel Jezus farizejem: Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir dii svoje življenje za svoje ovce. Najemnik pa, kdor ni pastir, ki niso ovce njegove, vidi volka priti, in popusti ovco, in beži; in volk popade in razpodi ovce. Najemnik pa beži, ker je najemnik, in mu ni skerb za ovce. Jaz sem dobri pastir, in poznam svoje, in moje poznajo mene; kakor pozna mene Oče, in jaz poznam Očeta, in dam svoje življenje za svoje ovce. In imam še druge ovco, ktere niso iz tega hleva; tudi tiste moram pripeljati, in bodo moj glas poslušale, in bo en hlev in en pastir. Naš Gospod Jezus Kristus, dobri pastir. — Preč. Janez Krstnik Vianney — kaj je učil o duhov-skem stanu. Te besede zgoraj navedenega evangelija je naš Odrešenik govoril pred svojim trpljenjem in smrtjo, no po svojem ustajenji; toda jasno nam je, zakaj želi Cerkev, da jih danes premišljujemo. Obhajali smo post, trpljenje in smrt našega Gospoda; videli smo, «:la je dal izvoljenim aposteljnom oblast sv. daritev opravljati, sveto obhajilo deliti in odpuščati grehe skesanim grešnikom; pripravljeni smo torej umeti, da je resnično dobri pastir, ki je tudi za nas umrl, ki nas neprestano uči, ki nam razsvetljuje um, krepi naša srca po naslednikih apostol j nov. Vsacega duhovnika v Cerkvi pošilja naš Gospod, kakor prve apo-a tel j ne. Le pomislimo, kako hvaležni bi morali biti Gospodu, ki je postavil duhovnike. Kako bi morali častiti našo dušne pastirje, namestnike našega Odrešenika na zemlji. Ker nas zgodovinski podatki vselej bolj ganejo kakor dokazi, poglejmo malo v življenje dobrega duhovnika in nato si živo mislimo jednega njegovih občudovanja vrednih naukov o duhovniku. Preč. Janez Krstnik Vianney, £egar ime je slavnoznano, rodil se je 1. 1776 in je bil v mašnika posvečen 1. 1815. Ker je bil jako slabega uma, napredoval je jako težko in bil torej s težavo posvečen. Precej po posvečanji so uvideli njegovo izvanredno svetost. Spoznali so, da je bil nadarjen z redkimi nebeškimi darovi v duhovnem voditeljstvu duš. Pa kratkem delovanju kot kurat, imeno novali so ga župnikom v vasi Ars, ki je daleč zaslovela po svojem avetniškem pastirji. Zupljani so bili malobrižni v svetih stvareh Ko je Vianney tja dospel, je bilo njegovo ljudstvo skrajno malomarno in vdano pregrešnemu raz- veseljevanju. Prvo, kar je dobri pastir storil za prerojenje župlja-nov,. je bilo, da je večjidel dneva prebil v cerkvi in molil goreče. Jako skrbno se je pripravljal za govore, vedoč, kako dobro je učiti krščanski nauk. Nato je ustanovil v svoji cerkvi ,,Vedno češčenje" in bratovščino sv. rožnega venca, in vsakdanje skupno molitve. Čez malo let se njegova svetost in čudoviti dar v vodstvu duš tako razglasi, da je okolu 1.1848 okroglih osem tisoč romarjev iz Fran-cozkega, Belgije, Angležkega in Nemčije dospelo k njemu, da bi ga videli in prosili sveta, ali se spovedali ponižnemu župniku. — Istočasni življenjepisec nam takole popiše njegovo življenje: ,,Yianney je živel v spovednici. Od osemnajst ali dvajset delavnih ur odtrgal si je samo čas za mašo in brevijarij in da bi vjel skromno kosilce. Težko je spoznati, kako je mogel prebiti vodne napore in vztrajati v paznosti brez konca in kraja, ne da bi škodovalo njegovemu zdravju in ne da bi oslabel v polnej in prostej rabi svojih zmož-nostij. Duhovnik zamore spove-dovati šestnajst ur le slučajno in izjemno; toda kdo bi se nevstrašil tolikega dela, dan za dnevom, brez počitka in odmora, in ne jeden teden ali mesec, ampak trideset let — celo življenje. Ko je božji služabnik končal dnevno delo ob devetih po loti in ob sedmih po zimi, zbirala so je množica žensk, ki so mu niso mogle približati za dneva, v malem cerkvenem preddvoru nasproti svetišču. Vsaka je skrbno stala na svojem mestu, dokler se niso odprla vrata o polnoči, ali najpozneje ob dveh čez polnoč. Drugi so vstajali po kratkem spanji in približevali se vhodu Svetnika, dotikali se skrbnega duhovnega očeta na poti in, ako mogočo, izpregovorili ž njim kratko besedo. Odgovarjal je vodno. Preč. Vianney se je mnogokrat težko priril v cerkev in od cerkvenih vrat k spovednici v kapelo sv. Janeza Krstnika. Po maši je Vianney blagoslavljal podarjena mu darila; nato se je vrnil v plebanijo, povžil nekoliko mleka kot zajutrek v poznejših dnevih življenja, če so ga zamogli pregovoriti k zajutreku. Nato je spovedal trideset ali štirideset še v vrsti čakajočih oseb, odkar so se vrata odprla. Oh desetih je prenehal od dela, zaprl se v zakristijo in opravil duhovne molitve kleče na trdih tleh. Po molitvi šel je v malo sobo desno pod zvonikom, kjer je s.povc-doval bolnike ali druge, ki niso mogli dalje ostati v Ars-u. Velika množica se je trla pri durih. Včasih so morali s silo oprostiti pastirja in ubraniti, dani ljudstvo podrlo zakristije. Ob jednajsetih je podučeval. Ko je šel iz leče drenjala se je množica še bolj. Metali so mu pisma, denar, vsakovrstna darila. Ta je prosil blagoslova, drugi svetinj, rožnega venca, ali podob ka-koršnega koli spomina, matere so pripeljalo otroke; bolniki so padali pred njega na kolena in mu ovirali pot. Kdor se mu ni mogel približevati, prosil ga je s ponižnim pogledom. Težko je bilo prodreti živi zid in peljati preč. Vi-anney-a k zadnji cerkveni kapelici, kjor je navadno sprejemal še nekoliko oseb. Ljudstvo je tako močno pritiskalo, da sta morala skoro vselej dva moža braniti ali urejevati gibanje. Ko je šol pastir od Ars-a v hišo h kosilu, moral si je pot delati skozi bolj in bolj naraščajočo množico. Včasih se je hotel ogniti romarjem, da je šol obiskat bol nike (kamor so pa šli za njim), ali se je pa vrnil v duhovnišnico po drugej poti. Cesto je našel pred vratmi po oblaščene osebo, katere ho bile skrivno pripuščeno, da bi I y * 8to,ctjih krščanstva HO iih ne videli drugi. i v • , , , J dobili novo kršeni katekumem pri Ko je bil pri kosilu, postajala , , ,r ,., , , ^ J 1 1 slovesnem krstu na Veliko soboto e nepotrpežljiva množica zunaj,- ... ....... ; i belo oblačilo, katero so nosili jazeča na vsak hišni izhod; m Ob šestih ali sedmih, kakor je nanesel letni čas, zapustil jo Vianney spovednico, da so pripravi k maši. Tako zelo ga je pritiskala množica, da so mu morali pot delati, in braniti ga pred hitrim »'siljovanjem nekaterih oseb, ho-teče ga prijeti za roke, za koretilj ali za talar. Velikokrat so ga skoro potlačili, porivali in mu strgali oblačila. Vendar ni nikdar tarnal. Ko so je s težavo preril do oltarja, pokleknil jo pred velikim oltarjem, in ni se ganil nekaj trenotkov, kot presenečen v prič-jočnosti Gospodovej. Mnogo bi trdilo, da jo glodal Gospodovo obličje. Jeden mož je vedno zadrževal množico, da se ni preveč do so grešniki vabljeni k njemu brez ogibanja. Ko bi rekli, da so tako utru dljiva in neprestana dela ovirala proč. Vianne-ju v polni pazljivosti proti vsakej duši posebej. To bi ne bilo res: Niti jednega njegovih spokornikov ni bilo da bi ne bil občutil vso njegovo skrbljivost in pa. zljivost. Naš svetnik je imel veliko umetnost in modrost skatoro se jo za-mogel v pričjočiti vsakteromu. Dokončal jo delo kot dober delavec, v svojem času prepusteč preteklost milosti in prihodnost previdnosti božji. Tako se je ogibal nerodovitnega strahu, naglosti in zmenjave. Sredi pritiskajoče množice, poslušal je spokornika pri svojih nogah kot ko bi ne imel druge misli ali drnzega dela. Tako je bilo brez izpremembe ali odloga življenje tega dnšnega pastirja. Ljudje mi pripovedujejo, rekel jo nek posvetnjak, o čudovitih dogodkih arških. Ne dvomim o božji moči: tako velika je v devetnajstem stoletji, kot v prvih časih kristjanstva. Prepričan sem da molitve svetiga duhovnika, katega obiskuje ljudstvo, zamorejo doseči izvanredna in čudovita ozdravljenja; toda, da pripoznam nekaj izvanrednega ni mi treba tega. Veliko čudo v Ars-u je trudapoluo in spokorno življenje župnikovo.Da zamore človek delati kaj tacega in sicer vsak dan, no da bi se utrudil ali da bi opešal, presega moj um: to mi je čudo vseh čud." (Dalje prih.) Bela nedelja. Sendbote. ko belo oblačilo, katero so , .Osem dni in so jo na belo nedeljo io šel četrt na ledno mimo trga ob-J ; slovesno slekli, če v at z misijonarji v hišo ,,IIiša Previdnosti" v Ker je bil to za-j . j dnji dan, da So hodili še belo ob-i lečeni, imenovali so to nedeljo župnije ali romanja zagnali so se takoj proti njemu tako silno, da sta jih navadno dva moža odvra-čevala. Šel je skozi obednico misijonarjev, še usesti ni imel časa. Malo minut, katere je daroval temu opravilu, prebil jo med svojimi sodelavci in onimi roma-ji, ki so po posebnoj milosti dobili dovoljenje v hišo in so bili napolnili vse sobe, hodnike in prehode. Ivo so je vrnil v cerkev, moral je iti mimo neizogibljivih vrst živih trdnjav, ki so bilo nabrane med tem časom. Sedaj vzlasti so morali rabiti silo, da bi skoz zamešane vrste pripeljali preč. Vi-anney-a v kapelo, ne glede, da so nekateri godrnjali, drugi pa celo s silo so vstavljali. . Najprvo jo kleče odmolil večernice in nato spovedoval do petih. Nato je v zakristiji poslušal ljudi kot zjutraj, ko je najprej spovedal za oltarjem nekaj Žen, ki niso moglo čakati. Vselej so je ljudstvo trlo pred njim, kader se je pomikal od jednega dela cerkve do druzega. Največ jih je opravilo veliko spoved. Preč. oče Vianney se je rad daroval temu težavnemu poslu, pri katerem se duše najložje utrgajo peklu. To je bilo morda najbolj tolažlivo romanje. Ars je bil veliko duhovno Zavetišče, kjer so se pokazale raznovrstne slabosti grešnikov. Ne glede na veliko starost 80 ,,n«daljo belih oblačil"; mi pa ji kar kratko pravimo ,,bola nedelja". Zato se obrača sv. cerkev koj v začetku sv. maše na novo-kršence z besedami sv. Petra: ,,IIropeniti, kakor novokršeui o-troci, po čistem, nepokvarjenem mleku." " Pod čistini, nepokvarjenim mle-i kom so razume najprej čisti in pravi uk Jezusa Kristusa, ki ni pokvarjen s zmotami in ne pomešan s krivimi nazori; potem pa tudi pomeni najsvetejši Zakrament. Ravno ta je namreč za nas krist- oltaria približevala. Na to se je J , ,T . . ... , j služabnika Gospodovega, čutili napravil. A selej so se borili, kdo mu bo stregol pri maši, kar je bila navadno predpravica imenitnega moža ali duhovnika izmed množice. za sirotis-misijonar-jern, da bi pomagali Vlanney-u' ki jr po svojej gorečnosti vstanovil ta red. *) To hišo so jtoprrj rabili nico. Vladika Jo je daroval jane studenec in vir, od koder nJim izvira vse življenje in vsa čeznaravna moč, kakor je za novorojenca materno mleko vsa hrana za razvitek življenja. Zato je opominjala sv. cerkev novokršen-ce, naj se trdno oprimejo naukov sv. evangelija, so večkrat okrepčajo s kruhom življenja, da se bode sv. cerkev razcvitala in utrdila proti sovražnim napadom. Tudi za sedanjo cerkev je bela nedelja velikega pomena. V ve-čih krajih pristopijo na ta dan o-troci prvikrat k mizi Gospodovi; po prejetji prvega sv. obhajila stopijo prav za prav popolno v vrsto vernikov. Kakor kaleča setev stoji tisočero otrok pred Gospodovim altarjem. Vsajeni so v posvečeno njivo sv. vere, iz te njivo so dobivali že leta in leta tečno dušno hrano pri verouku. Zadnjo tedne in mesece dajali so tem mladim rastlinam prav posebno obilno in močno hrano, pazili so nanje prav skrbno; rosa božje mi losti je rosila vsak dan na njihovo dušo: sedaj bodo pa prvikrat nasi čeni s hrano izvoljencev, z angelj-skim kruhom, sedaj bodo porose-ni z božjo krvjo našega Zveličarja. Koliko upanje stavi sv. cerkev na to setev, katero je tako skrbno in marljivo obdelovala. Otrok na dan prvega sv. obhajila,kolika zaloga naukov sv. vere, kolik zaklad nebeških milosti, kolika množina dobrih, blagih sklepov je v njegovem srcu! To otroško srce, združeno s svojim božjim Odrešenikoni v sv. obhajilu je Bogu in angeljem v vesolje. In vendar, kolikrat ogoljufa cerkev božjo nada, katero stavi na tako otroško srce! V tolikih slučajih postane iz dečka ali deklice, ki sedaj kleči pri obhajilni mizi, brezveren in razuzdan mladenič ali mož, nočimerna, razkošna devica ali žena, ne govoreč v še hujšem. Od kod ta žalosten pojav, dragi čitatelj* Nekdaj je rekel goreč in pobožen duhovnik na belo nedeljo k otrokom, ki so bili pri prvem sv. obhajilu: ,,Ko bi le mogel, raztrgal bi se na kose, da bi mogel vsacega izmed vas spremljati skozi življenje in ga obvarovati pred nevernostmi, ki mu povsot1 prete pri občevanji s pokvarjenim svetom. O da bi mogel odvrniti od vas vsako grdo govorjenje, vse slabe zglede, vsako zapeljevanje brezvernih in razuzdanih ljudi, katerim ni nič sveto, niti nepokvarjeno otroško srce ne, ako le zamorejo s tem služiti svojim strastim. O da bi mogel zabraniti vsako neprevidnost in brezskrbnost vaših voditeljev, ki vas pošiljajo lahkega srca med svet in se ne prašajo: ,,Ali bode morda duša mojega otroka trpela škodo pri tem mojstru,[jv tej službi, v onem zavodu, v tej soli?" Resnično, skrbni duhovnik je imel prav. Roditelji, ki se danes razveseljujete nad nedolžnostjo in strahom božjim svojih otrok, vi morate skrbeti, da "ostanejo otroci vedno tako čisti in sveti. Veliko lahko zabranite, ako imate resno voljo, in če vam je kaj ležeče na blagru svojih otrok. Vabite jih k molitvi in k večkratnemu prejemanju sv. zakramentov. Ako zapazite, da hodijo vaši otroci v slabo druščino, tedaj bodite neizprosljivo ostri in jim prepo-vejte vsako občevanje s hudobnimi ljudmi. Dajajte jim pa tudi sami dober zgled. Varujte se v svojih besedah, da ne slišijo iz vaših ust niti laži. niti kletve, niti grdega govorjenja. Vedite, da bodete dajali prav natančen odgovor zavoljo njih pred Bogom. Takrat bodete britko obžalovali vsako malomarnost in brezskrbiiost in vsako napačno ljubezen do svo-ih otrok. Večkrat imate že na tem svetu uzrok objokovati svojo jopustiljivost do njih, ako vidite sad, katerega je obrodila vaša brezbrižnost, ako vam pripravlja obnašanje odraslih sinov in hčera e bolest in sramoto. Obljubite danes božjemu Zveličarju, ki vašo otroke tako ljubi da se hočete truditi in vse storiti, da ohranite svojim otrokom nedolžnost in milost božjo. MISIJONSKO. Lovrenec Lavtižar, apostolski misijonar me omikani, da ni prav posebnega razločka med njimi in drugimi omikanimi narodi. Ubogi divjaki si pa kar no znajo pomagati. Imajo lepe prostore in dobro zemljo, pa ; jo nočejo obdelovati; kako boli srce človeka, ko vidi zale in močne mladeniče in krepke može I ves ljubi dan na pol nago polegati, > 1 ali ga v najhujši vročini toško pla-1. • lito, ki jim je edina obleka, na sebi < vlačiti, ki izstradani po hišah jedil ; prosijo; ko vidi žene v mazanih } cunjah /.izstradanimi in umazanimi t otroki vos dan sedeti, ali v največji 5 lakoti kaj prositi, ali kaj malega i delati! kar si dobe z lovom in ri- | bištvom, ne moro jih dostojno ži- ii veti. Veliko jih jo pa spridilo še S nesrečno žganje. Vrh tega je še 1 vedno sovraštvo med Očipve-in 1 Siu-Indijani, ki so še bolj divji. 1 y Čudno bi se zdelo, da taki koro- j njaki na pol nagi rajši stradajo in J po zimi še poverku zmerzujejo, i kakor da bi so lotili pravega dela, j dasitu^i vidijo, kako stavijo nase- j Ijenci lope hiše, obdelujejo polja, i rede živino, da so oblečeni v čedno i obleko in jedo pri dobri mizi.Toda 1 človeško naravo je treba poznati, in sicer najbolj po dušnih močeh, i Ubogi neverniki niso na umu raz- J svetleni: podobni so nokako j otroku. No čutijo nobenega pravega nagiba dodela, tudi ne vedo, ; kako bi prijeli za delo. Lokerščan ska omika more človeka povzdi- | gniti na višjo stopnjo izobraženo- i sti. Ali kaj je časno življenje, kaj , je truplo: večnost, večnost! duša! uboga duša! Oj, to mora napol niti naše srce z usmiljenjem do ubogih nevernik.n! Sedaj, ko vidim to siromake, obujajo so mi še bolj goreče želje, da bi jim pomagal po svoji slabi moči. Prosil sem Boga, da bi me poterjeval v tem sklepu. Spominjam se katoliških Indijanov in si mislim: taki . so bili prod tridesetimi leti še vsi Otava-Indijani! Bogu je mogoče izpreobrniti tudi to ubošee. Gospod Pircc so sklenili, da poskusijo najpoprej nov misjon tam, kjer so Indijani najboljši in je največ upanja, da bodo sprejeli sv. vero, da bi potem njih vzgled vnemal druge. Okoli Kro-Winga so z žgano pijačo in po malovrednih naseljencih skoro najbolj popačeni. Zato so izvolili dalni kraj, kjer je že nekaj katoličanov, in se Indijani že nekoliko pečajo s poljedelstvom. To se je zdelo od dveh stranij modro; dela •ajeni Indijani so že nekoliko izobraženi, torej bolj voljni za sv. vero; za misjonarje bode pa ložje, ver jim sedaj v časnih rečeh ne moreva nič pomagati. Dne 3. avgusta sva šla na jot proti omonjewimn kraju, daleč proti severozahodu. Nekoliko sva Siodila, nekoliko se v čolnih vozila in srečno sva prišla na odločeni aj dno 14. avgusta. Ta kraj je na bregu velikega jezera, k i je potno dobrih rib. Zemlja jo dobra in odovitna. Ako bi jo pridno obde-ovali, rodila bi prav obilno. Pride-ajo veliko turšiee in podzemlju-. Pomladi narode veliko sladkorja iz soka sladkorjevca. Poleg love ribe in streljajo divjačino. Jezero se zovo po indijansko Miskvagami sagaigan, ]«» angleško, Rod Lake, — Rdeče Jezero. Na dvoh ravno nasprotnih straneh jo veliko Indijanov. Imajo precej čedne koče iz cedrovega ali pa brezovega lubja. Žensko znajo delati čedne štrje, s katerimi si nekoliko zvišana tla pogrnejo, sede in leže na njih na okrog ob straneh. Sredi koče je prazen projtor za ogen, na vrhu pa lina, skozi so dim ven vali in svetloba dohaja v kočo. (Dalje prih.) 1 Vmerikanski Slovenec." Entered at the Post Office at l'ower, Minn, as second-class matter, April 7, 1892. NAROČBA na „A. S." Prvi in edini Slovenski časopis v Združenih državah Severne Amerike izhaja vsak Petek in velja za celo leto s poštnino vred /a\ vse Združene države in Kanada po $2.50 (dva dolarja inpol,) za Evropo pa po $3.00 (tri dolarje) ali 0 gl, a. . Znižana cena. Ako pa kedo donar za pet oseb skupno pošlje, se jim po pol dolarja cena zniža; za pet naročnikov se tedaj plača samo $10.00 in za Evropo $12.50 ali 25 gl. a.v. Naročnina so ima plačati po ,postavi naprej, pošlje naj se z na-ročbo vred v pismu Na pismo je 'creba kolek (stamps) pritisniti in naslov natančno zapisati n. pr. V. Rev. Job. F. Buli, Amerikanski Slovenec, Tower, Louis Co., Minn. U. S. Amerika. >,U. S. Amerika" samo tisti pristavijo, kateri iz Evrope pišejo vom v solnčnih žarkih, po noči pa v električni razsvitljavi. Med poslopji, kterili število še ni popolnoma določeno, ker nameravajo nektere države za svoje razstavo lastna poslopja postaviti, bode vladno poslopje jedno izmed najlepših in . najimpozantnejših. Temu nasproti bode stalo poslopje za ribištvo. Pomorsko poslopje bode imelo razstavljeno vse, kar spada v pomorske zadevo. Zidano bode v podobi velikanske vojne ladije. Velikanska bode tudi dvorana, namenjena razstavi strojev. Itazven naštetih poslopij omeniti moramo tudi: kupčijske palačo, poslopja za rudarstvo in elektriko, palače za vrtnarijo in umetnijo, poslopja za kmetijstvo in živinorejo. V palači za umetnijo razstavljeno bodo lepe umetnijo,,slikarstvo in kiparstvo; dalje je v načrtu tudi glasbeno svetišče in poslopje za razširjanje električne luči. Med različnimi drugimi znamenitostmi opozoriti moramo še na podzemeljske rudnike, kjer se bode kazalo bogastvo dežele, na plavajoč hotel za kopanje, kalifornski vinski studenec in vodomete. Dalje so bode videla ogoljna in žitna palača, indijansko vasi, kitajske in perzijske ceste in prodajalnice. Dne 12. oktobra se bode razstava svečano posvetila. Odprta bode od 1. majnika prihodnjega leta pa do zadnjega oktobra. "Amerikanski Slovenec." The only Slovenic newspaper | 'n the United States, published every Friday at Tower, Minn. j Subscription price for one year for United States and Canada, $2.50; for Europe $3.00. CENA NAZNANIL IN OGLASOV j /a 12 vrstic "Brevier" (square 1J palca); , K(len teden $0-75 Tri mesece $0-00 j '»va tedna [ Ktlen mesec j "va meseca W7D 1-25 •■i-00 3-50 Novi egiptovski kedive. Kath. Volksblatt. Velika predrznost. Drzen lupežnik se je vtihotapil v Sirakuzah N. J. v brzovlak 110-vojorške osrednje železnice. Med potjo zasliši sprevodnik žvižg piš-čali iz voza. Vlak ustavijo. Sprevodnik takoj pogleda skozi luknjo v voz in zapazi moža z rudečo masko. Hitro pokliče dva tovarša, a v tem tronotku ropar odpre vrata in jim zapore hitro naprej voziti, hkrati ustreli med nje s samokresom. Bili so neoboroženi, zato so morali ubogati, vendar sprevodnik pošepta jedneinu, naj doli skoči in brzojavi do bližnje postaje, da peljejo tatu s seboj. Zgodi so. Na postaji tatu no najdejo. Dragocenosti in zlatnina je ležala razmetana v vozil, stražnik pa je ves krvav in skoro nezavesten čepel v kotu. Na prihodnjej postaji zapazijo med množico mladega, le napravljenega moža s zlatimi naočniki in usnjenim kovčegom. Toga so tudi videli v Sirakuzah. Ta mora biti tat! Obstopijo ga in ga hočejo prijeti. Leta pa potogne dva samokresa, se počasi vmika do lokomotive, ki je bila pripeta pri tovornem vlaku, prepodi strojevodja in kurilca, odpne lokomotivo in zleti žnjo proti zahodu! Sprevodnik in jeden tovariš se hitro pre-skerbita s puškami,- skočita na lokomotivo brzovlaka, jo odpneta in hajdi po drugem tiru /.a po-rednežom! Kmalu ga doideta. Naenkrat steče lopov s svojo lokomotivo ritensko in strelaje jeden na druzega — šinejo memo. Proga" mogoč jima uide tat ritensko! Tako se »ist\o , , ... , , v , . . 0.) Za uradnike love sedem milj daleč; tat je po-1 _ Na Japonskem živi 1!) let stara žena, ki je 8 čevljev visoka in 100 funtov težka. - Po celem svetu se 70 otrok vsako minuto rodi. Bogata hčerka Amerikanea z imenom Charlotte Crabtree posode samo 2 in pol milijona dolarjev. Menda dobra dota? " Vojske so zadnjih 30 let vzele poltretji milijon ljudij.in tri tisoč milijonov dolarjov. Zvezdarji pravijo, da je 10 kometov iili vepatih zvezd, ki potrebujejo manj ko 100 let, da svoj tek dovrše. * V Freani, Cal. sov treh dneh 15.000 zajeov pobili, kteri poljskim pridelkom tam škodo delajo. Prebivalci mesta Ford Dogde J a. videli so znamenje križa na nebosu se prikazati. * Ne daleč od mesta Portland, Oreg., so našli te dni velikanski meteor (spodnebesni kamen). Ker se večkrat čujo vprašanje, čemu rabi papež toliko denar ja, zanimalo bode morebiti naše čitateljc, ako jim povemo, kako sv. Očo porabi takozvani ,, Petrov peliez": 1.) Za svoje osebne potrebe in gospodarstvo ----fr. 500.000 2.) Za kardinale v Rimu......... 3.) Za revne škofijo ,. ljalca se vrneta, kakor hitrol4-> Zazidanje..... J . , , - - ( 5.) Za državno taj- igoce; zopet so skupaj in- spet (00.000 •100.000 1,800.000 Sest mesecev 11 -00 Devet " 15-00 Eno leto 18 00 Bri večjih »znanilih (oglasih) Precejšen rabat. Oznanila naj se blagovolijo plačevati naprej. ADVERTISING -It A T ES. "Square" (12 lines "Brevier" or 1J fitches): One week $0"75 Three months SG-00 f\vo weeks 125 Six months 11-00 J*1"«' month 2-00 Nine months 15-00 months 3-50 One Year 18 00 'Hisiderable rebate on large advertisements. All ad vertisements must be paid in advance. Jos. F. Bull, Editor and Publisher. Kolumbova razstava v Oikagu. Letos 12. oktobra bode preteklo ravno 400 let, odkar je našel Krištof Kolumb Ameriko. V proslavo tega svetovnega in kulturnega dogodka sklenilo so Zjedinjene države napraviti v mestu Čikago velikansko, splošno svetovno razstavo. Samo mesto Čikago dovolilo jo za razstavo 10^ miljon. dolarjev; kongres v Washingtonu jo obljubil poldrugi milijon in več milijonov posamezne države. Frostor za razstavo obsega 1000 ■oralov zemlje, ležeče ob krasnem Michiganskem jezeru, imenuje se d Jackson - Park". Razven toga prostora jo odmenjen za razstavo tudi lopi „Washington-Park'-. Za olepšavo tega parka potrošilo se je °kolu 4000 milijonov dolarjev. Boslopja razstavo bodo postavljena okolu umetno narejenega jezera z mnogimi vodometi, katerih Cl"-ki se bodo lesketali mod dne- Abbas paša, novi egiptovski kedive, se je učil zadnjih šest let na Dunaju v Terezijanišču, katerega je ustanovila cesarica Marija Terezija za plemenito avstro-ogersko mladož. Bil je ravno v drugem oddelku pravoslovja, ko mu je umrl oče. Takoj so ga poklicali v domovino na prestol. Zraven pravoslovja je zlasti proučeval vojaške vednosti. Svoje domače šege in navade je Abbas, kakor tudi njegov poldrugo leto mlajši brat, popolno opustil, verske dolžnosti sta pa vestno iz-polnovala. V Terezijanišču sta imela vsak po tri sobe za svoje potrebščine. Njegov brat je sedaj osmošolec in srednje velikosti, Abbas je malo manjši in okroglat. Na prvi pogled spoznamo, da se je rodil na vzhodu, izdaja ga zagoreli obraz in cela njegova postava. Duševna njegova nadarjenost in značaj sta tudi orijentalska. Sicer je pa sedanji kedive popolno evropejski naobražen, za kar so ima zahvaliti izvrstnemu učiteljišču in svojemu posebnemu dvomiku dru. Husareku. O počitnicah sta z bratom potovala po Rusiji, Skandinaviji in po Francoskem; na ta način sta si spopolnila učenje. Domu sta šla med šestimi leti le dvakrat. Med počitnicami sta stanovala v hotelu,,Metropole", kjer sta se lahko prosto gibala. Abbas je bil lani v juliju na svoj rojstni dan proglašen polnoletnim; dopolnil je sedemnajst let. Lanske počitnice jo preživel v Aloksandriji pri svoji rodbini, kjer se je tudi vsa svečanost vršila. Pri tej priliki je dobil naslov paše in generalsko čast, avstrijski konzul mu je pa podal Velki križ Fran Josipovega reda. Abbas je ljubljenec svoje matere, ki je za Francoze posebno vneta in je vse svoje otroke dala evropejski vzgojiti. Tudi Abbas je obiskal večkrat za nekaj tednov Pariz predno se je podal 1111 Dunaj. Princ Abbas govori prav gladko dunajsko narečje. 7.) Za šol. potrebe in pa miloščine 1,000.000 1,500.000 1,200.000 kazal, da se dobro razume na loko-1 motivo — kar mu zmanjka para. j Skoči doli, leti do bližnje kmetije, j vzame posili konja in sfrči čezdrn in strn! Kmalu sreča jezdeca, ki je imel boljšega konja: prisili ga, da menjata. Mej tem sta pa zasledovalca prišla z lokomotivo nazaj na postajo, kjer je bila že četa orožnikov pripravljena. Vderejo jo za ubežnikom in ga zasledujejo na vso moč hitro; pridružita se jim tudi okradena kmeta s svojimi sosedi. Pot jo bila močvirna, ropar ni mogel hitro jezditi; kmalo ga zagledajo pred seboj. V brez- G1edajočega, kako drugi režejo mejni derznosti skoči raz konja se j y n)kami vodo na ()bc gtrani) 8t! ine Skupaj____fr. 7,100.000 Kteri vladar porabi primeroma tako neznatne svoto za svojo osebne počrebo, toliko za koristne in dobrodojne namene, za umetnost in vedo? Iz Cirkus v Ameriko. (Spisal M. V. V.) (Daljo.) priplazi do gromade kamenja. Tu zad so uleže in se obupno brani — toda zastonj. Obkolijo ga, uiti mu ni več moč: uda so jim na milost in nemilost. Sedaj je v zaporu v Lyonsu. Raznoternosti. * V New-Yorku so lansko leto pokopali S.000 neznanih umrlih. * V Parizu jo 21 konjskih me-sarnic, v katerih so preteklo leto razpečali meso od 22.000 konj. * V Rod Wing se jo oženil 72-letni ženin z 781ctno nevesto. w V Denver vire petroleja. odprli so nove Javorjev sladkor prideljujejo vsako spomlad v zgornjih krajih Združenih držav. Leta 1880 ga je bilo 32 milijonov funtov izgotov-ljenega. "" V Kaliforniških rudnikih so od leta 1848—1802 že za 1.100 milijonov dolarjov zlata izkopali. * Na celem svetu je 4.000 to-varen za izdelovanje papirja ter se ga vsako leto porabi jednd mili- jarda in osem milijonov funtov. I je lotila želja, da bi tudi jaz znal tako spretno plavati. Prosil som torej dva součenca, naj pazita ali se bodeni pomikal kakor telesa, ki so težja nego voda, ali kakor v teles«, ki so ložja od vode. Zali zgodilo se je kakor som se po pravici hal, bližal sem se vedno bolj in bolj dnu, sicer sem hotel dobiti trdo stopinjo, a tla so bila pjlz-ka, meni je spodletelo, valovi so se s šumom strnili in začel som piti vodo zoper voljo, vkljub temu. Ja nisem čutil nikakoršne žeje. Na moj krik me z velikim smehom rešita moja naprošena čuvaja iz mrzle odeje. Pozneje sem še jedonkrat poskušal mokro šolo v kamniških toplicah. Neki ravno ondu so mudeči prišlee mi ponudi lesen drog, na čigar konci je bil pas za učeče so plavalce. Na jednej strani droga je bila mojstrova krmilujoča roka, na drugej moja nizkost, ki je z nezaupanjem gledala na tujčeve lokave oči, češ, kaj ko bi me potisnil pod vodeno gladino, v kteroj ni najprijetnejše, kakor me je izučila prošnja skušnja. Tako je bila tudi ta telovadba brez najmanjšega uspeha; kadar se bodeni tedaj podal na kterokoli vodo, nase in svojo ročnost ne hodom smel predrzno zaupati. Onstran Donave smo jeli zopet prhati močneje, ker ni bilo več nevarnosti, da bi se pogreznili z vlakom v ruinenkasto-zamazanih valovih. Hiteli smo preko Gor-nje-Avstrijskej, ki jo tu ravna z neznatnim gričevjem, porastonim povsodi z drevjem, proti Ceskej kraljevini. Slovanski svet nam je kmalu stal pred očmi razprostrt, kakor je stal za časa svojih samostojnih vladarjev, ki so si pod Ot-tokarjem II. podjarmili zemljo nepretrgano do jadranskega morja. V vlak so prihajali češki prosti sinovi, kojih govorica mi je zopet donela domače na učesa; dasi jih nisem razumel, ker so tako hitro ,,zavijali", vendar mi je delo neizrečeno dobro, ker sem se čutil Slovana mej Slovani. Vozili smo na Češkem mnogo hitreje, nego po južnejih krajinah; zemlja jo itak le ravnina, vsaj todi kjer jo je rezala potna črta; bili smo torej brez skrbi. Ali so pa Cehi podobni Amerikancem, ki hočejo vse vrtoglavo hitro, če se tudi ko-daj kteri na glavo postavi. Naj si smo bili že precej na sevoru, vendar vročina ni pojemala. Nekoliko smo S3 pomudili v Budovicah da si ohladimo vroča čela ter potolažimo po tekočini koprneče grlo. Pokušali smo češka piva, ki so baje toli imenitna. V čakalnici smo sedeli vsak pri svojem vrčku piva. Pri mizi je sedela tudi stara, stara gospa in polog nje tudi prileten sosed; vpraša me, kam ide moja pot; odgovorim: daloč čez avstrijsko mejo. Priletna ženica prične takoj pripovedovati, kaj je že vse dočakala, da jo njeni dom v Lincn, da jo njen mož živel na Češkem in umrl; pri tem so ji padale kakor grah debele solze raz zbubano lice. Govorila je dokaj gladko tudi češki. Budovice, mesto prilično velikosti kakor Ljubljana, je stalo blizu kolodvora; bela poslopja so se dvigala kvišku katera bi rad ogledal natančneje; a taka vožnja vpije le dalje, dalje. Rezali smo jo dalje. Vožnja je bila nenavadno hitra; bližnja okolica vsa ravna; letu in tam opaziš kak ribnjak, večje ali manjše velikosti, po kojem se vozi ponosno več gosi z zakrivljenimi vratovi. Značaj zemlje je popolno drugačen kakor v našej Alp-boga-tej Kranjskej, ki ji dajo neko čarobno, romantično lice. Blizu Pilzena smo zadeli na neko vzvišeno mesto, kjer smo za čudo počasi pospeševali svoj smoter. (Dalje prih.) Po dva vlaka na dan y Montano in do Paba vlaka imata Pullmanove spalnice prvega razreda, spalnice za turiste,, brezplačne spalnico za izseljence,, salone in jedilnice.. Vlak z nemenjajoeimi spalnicami za turiste odhaja iz. Chicago proti Montani in Pacifičnem severozahodu vflttk ds.il■ ob' desetih in 45 min. zvečer via Wisconsin Central-Line.. Vlhk.z vestibulhim* spalnicami prvega razreda odide iz Chicage vsak dan ob šest'** zvečer via C., M! & St. P.' Rv., proti Butte,. Spokane,.Tacomg, fn in Portland. Te nemenjajoče se spalnice nudijo najboljšo komodf-teto in omogočijo potovtvleem; da so ognojo vseh sitnostij in zamud, ktere provzročuje menjav-«' vo». na poti. Jedilnice na Northern Pacific železnici se razveseljujejo trajne naklonjenosti potujočega občinstva; družba se ni bala nobenih stroškov, ko je napravila postrežbo priljubljeno in: vabljivo... Turisti, kupčevalci in naseljenci bodo sprevideli, da je Northern Pacific -» svojo spopolnjeno akoinoditeto naj bolj a železnica v- Miunesoti, severni Dakoti, Manitobi,Montani, Idalii, Oregonu, Washingtonu, Britski Kolumbiji, Alaski.in: Kaliforniji. Knjižico o vzhodnem iii zahodnem Washingtonu, o Jellowstone Parku, Broadwater Gorkih vrelcih (Hot Springs) in Alaski /a 1'eto 1892 so ravno■ tiskane.. Vsakdo dobi zastonj katerokoli izmed omenjenih knjižic, ako se oglasi pri glavnem ali okrajnem agentu za izseljence Northern Pacific želez-* nice, ali pa pri CH AS. S. FEE. G. P. & T. A., N. P. R. K. St. Paul,. Minn. Ure popravlja in zaznamuje y kratkem času in zagotavlja dobro delo: Rohrer, urar na Main Street. ►*•» !11 CH H 1 <• <*. (Dobil, zgubil.) Neki zaročeni fant, doma iz okraja Prum, je pri dobri volji stavil, da zamore jeden vatel dolgo jeternico pojesti iu na to 10 kozarcev pivo izpiti. Zares je dobil stavo v navzočnosti mno-gill tovarišev. — Oj, nesreča ga Svarilo! Varuj' se siroko-usteuja! Kadar svoje globoke misli razglašaš, ali svoje površne sentimentalnosti in modre opazke mod svet trosiš: varuj, so prismojene važnosti. Lastnosti tvojih besedi naj no: Kratkost, razvidnost in prcpričevalnost Stlači v malo besedi veliko misli, vso silozodini v jednej točki. Varuj se, kot. vraga vsake zmesi, napihnjenega govoričenja, suhoparne žlobudra-vosti in oslovske duhovitosti, ka dar skušaš ljudi preprepričati o prednostih ,,Wisconsin Central" železnice, katera ima neposredno zvezo z Milwaukee, Chicago in z vsemi mesti na vzhodu in jugu, dalje z Ashland, St. Pan], Minneapolis in z vsemi točkami na severu, in zahodu; razloži jim, zakaj ti in množica drugih vpora-bljate to železnico. Pesti ali sa- pa šele potem doleti: Njemu zaro- j mokresa ni treba rabiti! Tvoje če na nevesta so mu odpove* rekoč, da si ne upa ž njim živeti.. Morda e pravo pogodila! (Lovska.) Logar: ,,Aii je Krač-nik res ustrelil onega zajca, s katerim se tako balta?" Lovčev tovariš: ,,Kaj še, takole je bilo: Ko je Kračnik dolgo broz uspeha prežal na divjačino, vlože se in zaspi. Tu pa priskače zajec in se malo igra s puško — kar se puška sproži in po nesreči ustreli zajca". (Možka dolžnost.),, Ali mamica, kako se hočem omožiti s takim mladeničem, ki niti našega jezika ne ume dobro?" ,,Čudno dete si; ,,da" bo že rekel, več pa pametnemu možu govoriti ni treba!" iz rokava stresene opazke in nepripravljeni dokazi naj so razumljivi,. živahni, brez širokoustenja in bombastične bahavosti. Skrbno se ogibaj vse globoke natančnosti, praznega žvrgolenja, 111110-gobosedne blobotavosti in puhlo suhoparnosti. Beži pred hudomušno zbadljivostjo in okužljivo podlostjo, naj si bo prikrita ali očitna. Z drugimi besedami; govori odkritosrčno, naravno, bistroumno in rosnicoljnbno povej, da je "Wisconsin Central:" železnica v pravem pomenu besede^ in steni mir besedi. F. A. GREENE, Ticket Agent, Cham, of Com, Bldg. Duluth, MtJMK Okusnega sadja in raznih slad-cič (candy) se dobi pri Mur- VREME. Lunini spremeni imajo vplivna vremenske spremene po slavnem zvezdo šlovečem. T. W. Heršelji, na pr. Mesca aprila ali Ma'lega travna spada i. Pervi krajec 4. dne ob sedmih .27. m. zjutraj, pomeni: dež ali -sneg. -A. Sčip ali polna kina 12. dne ob sedmih 31 min. zjutraj potmen i dež ali sneg. 3.. Zadnji krajec 20. dne ob sedmih ti min. zjutraj pomeni -spremenljivo. 4„ Mlaj 26. dne ob desetih 52 tmin. zvečer pomeni lepo. IPla/tili -ft© -sledeči gg. : Pittsburg tea. Gh30- Fortun...................2-—• East Helena, Montana. .Peter Petek............................2-50 Mathias Fleineck ........ .. 2-50 J'orest city, Psi. Jdhn Slamich..........................2-50 Glenshaw Pfi. Frank Fried........... .. 2-— Jolm Vindišer............. 2-— JoSbn Poleušek.................2-— •Gregor Bohinc.................2-— Anton Kermolj........................2.— Messaba, Mink. Join« Nagode............................1.25 J. B. NOBLE, M. D., z i > k TV i K, Office nad Benson-ovo Lekarno. TOWER, MINN. Tower. Minn. Sladčiee, smodke in tobak, nosni duhan, mošt in pop: pijačo treznosti, in tudi priporoča in prodaja OPOMBA. Razposlali smo Amerifcanskega Slovesu-.a po 10 in 25 .do 100 številk - skupno zanesljivimi gospodom in prijateljem, ida bi blagovolili taiste poprodati po 5 ct. (ali.15 kr.) posamezne -šte-vilike, ako jim je po volji in so vneti za naš Slovenski časopis. Ako bi -se pa ne mogli potruditi, prosim, da mi ga na moje stroSke nazaj pošljejo. Uredništvo. s o ii »i i> i* o <1 ti J ! Prav izvrstne harmonike, po kranjski naredbi; ki imajo meh uenjat, s 4 glasovi in jeklenim glasom. Dobijje ,v uleveHandu, OiiioV St. Claire Bt No. :051. (J. TOWER, MINN. Clia-s, McNamara, prodaja po naj nižji ceni. Živo apno, premog, seno in raz-noterno krmo (futer) za domače živali. FIRST NATIONAI j BA INK. Tower, Miim. Glavnica, - $50,000. H, A. WARE, predsednik. D. H. BACON, podpredsednik. G. A. WHITMAN, blagajnik. Ravnatelji.: D. H. Bacon, L. Mendenliall, H. A. Ware, A. D. Thomson, T. J. Davis. Obresti se plačujejo od dneva vložitve Menijce se »plačujejo in vplačujejo. Največjo zalogo v mestu ima BJRICK BLOCK, ELY - - MINN. Suho robo in obleke, obuvala, klobuke, čepice (kape); Goeeries ali jedilna prodaj al niča i. dr. chas. i;ang. Photograph, Tower, Minn. izdeluje Fotografije vsake verste in velikosti, vsak čas po nizki ceni in delo dobro dovrši. Dnlutli and Iron Range ŽELEZNICA. (lop. ] čas Postajo 'Stations' 12:00 10:5-1 0:10 S: 22 7:10 prili. Dnlutli oilh. Two Harbors " Mosaba " Tower " od h. Ely Tirih. pop. :t:ir> •1:25 (>:(M 0:">3 8:05 Joliet, 111., N. Indiana St, PRODAJALNA MESA. Vsake vrste: Sulio in Frišno in tudi prodajamo Klobase na veliko in na drobno za gotovi denar-cash-ali na mesčno plačo. Svoje Rojake uljudno vabimo J. It. 8TUKEL & JOS. K0F0LT. ELY. MINN. & prodaja vso vrste želoznino, pe<č5, cinkove posode, barve, olje, steklen in o, kit, vrata in raznovrstno oklepje. & prodaja sveže, soljeno in suho meso, mast, perotnino itd. Ostrige in divjačina ugodna. ELY MINN. JAKOB SKALA, Tower, - IVIiiiii. Velika trgovina z mešanim blagom in kuhinjsko posodo. NIZKE CENE! HITRA POSTREŽBA! Uljudno vabimo meščane, rudarje in gostilničarje. M. Yail ELY, MINN. VELIKA ZAIX)OA železnine, lesenega in hišnega, orodja Se dobi po najnižji ceni: peči, vrata. in sploh vse ruderjem in gojzdar-jem potrebno orodje. Oskerbljuje f>idi rakve ia pogrebe. Ticket! Za vožnjo čez, morje na Parnikih (morskih ladijah) Severo-n Nemškega Lloyda prodaja po najnižji ceni in tndi pošilja denar na Avstrijsko po 100 fl. za $ 41-75. J The Boston Clothing House. HOTEL SHERIDAN, Tower, Minn. Dobra postrežba, zverstna jedila. Nizke cene. Uljudno gostom se priporoča. E. E. BARNIDGE. & Zaloga peči, mnogotere žele/nine, kosi-tarskega blaga; zbirka olja in barv, stekla, okvirov oken in vrat. Vsako vrstno sobno Opravo Vam uljudno priporočamo. GERMAN AMERICAN mesar. MAX SHAPIRO, prodaja Vsake vsrte frišno in soljeno meso, kakor tudi ribe, perutnino in frišne klobase po tako nizki ceni, kakor drugod. Tam se občuje nemško. POZOR I -p na našo izverstno zalogo'in največjo izbirko mešanego blaga'. Mnogo narejenih prazničnih in delavnih oblek klobukov, f (kap) in vsakovrstnih obuval. Vse sorte srajce in rokovice nogovice, in sploh vse spodnje! zgornje obleke prodaja po najnižji ceni. Pridite in poglejte! Vse uljudno povbljujemo. 1 «t. j. muktvik iv (X)., Tower, Mini CITY IvlS A.T n^E^LPiKZEJ TOWER, MINN. NAJVEČJA ZALOGA MESA !ie Boston Clotting House. Največja in najboljša zaloga obleke, obuval, kovčeg in torb se dobi pri: ion Clo M. WEINZIERL & CO., Urar in tergovic z veliko zalogo zlatnine in srebernine. Prodaja in popravlja ure zanesljivo in po nizki ceni. ELY, MINN. Vabilo, Predragi Naročniki! Ako je Vam ljubo, blagovolite vložiti v pristojno pisiniee celo letno naročnino $2.50 (dva dol. in pol) ali 0 gld. za Evropo. Ako se pa vas 5 oseb skupno naroči, vložite za vsili 5 listov samo §10.00, ako stanujete v Ameriki; ali 25 gld. za Evropo, bolj natančno je razvidno iz časopisa. Varčno, v pismo vložite Nakaznico ali popirnati denar, tako da so od zunaj ne pozna, kaj da je v pismu, potem ga dobro zaprite, kolek ali stamps pritisnite in na pošto oddajte, in prijeto naročnino in Vaše Ime bo na zadnji strani natisnjeno, in tako bote gotovi, da smo jo prijeli. Svoj naslov natančno zapišite, da vemo komu pošiljati, 11. pr 1. Ime in priimek Pošta Kraj in dežela.......................................... 2. Ime in priimek..................................... Pošta................................................. Kraj 111 dežela.......................................... in tako od vsili naročnikov natančeno zapišite Ime in priimek. Pošto 60 aoDi po najnižji ceni: peci, h) deželo ftU kraj } • kdo stanuje, da nebo kake pomote, kuhinjska posoda, barve, okna, . mita," mize, stoli, postelje, omare Vsl' pisma ali dopisi naj se blagovoljo pošiljati z napisom: V. REV. JOSEPH F. BUH, Tower, Minn., ,, Amerikanski Slovenec. U. S. America. Vsakdan frišno goveje in prešičje, kakor tudi suho meso; pflf klobase in.puMjta^yopriporoča uljudno W". H; MoQ-meicle. O. II. OPPEL Ar SON8, pridaja nadebelo in drobno manufakturno blago, obleko, pokriva'1; obuvala, xxxxxxxxx Obilna zaloga za rudarje in drvarje, xxxxxxxxx Čolni in indianski izdelki. W. i SHEPHARD & CO., PRODAJA. Izeleznino 11. pr. Peči, knhinsko posodo, in raznoverstno ojjf pa tudi mize, stole, omare in drugo hišno opravo. OKNA, TRATA, STEKLO IN BARVE. Zverstna zaloga rudarskih in gojzdarskih naprav Oskerbljuje rakve in vso k pogrebu potrebne reči. Tower, Vliiiu. Tower Meat Market. Tu prodajamo: frišno in soljeno meso okusne klobase in čisto u1 i. t. d. Pridite in poskusite ! U M. CHRISTIAN. _i McINNIS Ac KITTO, Zaloga VSAKOVRSTNEGA BI A O | posebno RUDARSKE OPRAVE. ___J Znate lil Da Vaš dolar pri IRON RANGE CASH STOKE »»j { zdal ko drugod; $1.00 ukupi 30 vati. nar bolši kotenino. $1.00 ukupi 15 vati. kambrika. $1.00 ukupi 10 lb. dobrik breskev. $1.00 ukupi 30 lb. obdelanega ovsa. Gotovo ako potrebuješ ableke ali obuvala manufakturneg'1 j ali groserije sena ali (futra), ali karkoli druzega vse po ugod"'; dobiš pri