Jože Stabej
SAZU Ljubljana
IZ ZGODOVINE SLOVENSKEGA BESEDJA
planika, planinka — O tem beri Koštialov zapis v SJ II. (1939), str, 115, 116; planinščak (nemško der Alpler) — Fr. Erjavec, Med Savo in Dravo. Zvon IV. (1878), 326: Smešno oblečeni, oboroženi z dolgimi palicami, ki so jim dostikrat v napotje, pohajajo ti planinščaki jatoma po hribih; nemški pomen der Alpenbewohner v Plet. II., 48, tu ni na mestu;* plast — a Dajnko, Lehrb. 1824, 301: do su-šači male kupe rastrosili, na seno posušili, ino na velike plaste znosili; plaščar — J. H. G. Schlegel navaja v Reise durch einige Theile vom Mittäglichen Deutschland Erfurt, 1798, 392, kot koroško pokrajinsko besedo Piaischer ¦— plaščar < plašč; o plaščarjih je pisal tudi B. Hacquet v znani knjigi Abbildung und Beschreibung, Leipzig 1801—1805; plavi ponedeljek; razlag za nastanek tega poimenovanja je več, izvira pa od srednjeveških dela prostih ponedeljkov, kakor je bil to običaj pri rokodelskih pomočnikih; nemški blau, slov. plav (moder) je nastal iz narečnih Plom —, Plum —, Pluen —, Plu ¦—, npr. an dem Pluen — Montag; sčasoma se je sprevrgel pomen blau v sožnačnico za vinjen, ker so se delovni ljudje ob dela prostih ponedeljkih in tudi ob nedeljah navadno napili, drugi dan pa niso prišli na delo; tako se je nemški Blau-Montag prenesel na slovenski plavi ponedeljek; Hip., Diet. II., 126: blau montag halten, plavi pondelik dershäti. potu Hebdoma-dem aulpicari; Vodnik je v Slov. Bel., zv. 19/3 b, zapisal: Blau... der blaue Montag salpäni ponedelek, a namesto salpäni je zapisal sprva piani, potem pa je to prečrtal; glej tudi: pika; plaviti se — Dajnko, Lehrb. 1824, 183: plavim se, ich rinne ab, z. B. sveča se plavi, die Kerze rirmt ab; plaža = peščina ob morju, vodi; v slovenskih tiskanih slovarjih beremo besedo plaža šele v Glonarjevem Slovarju slovenskega jezika 1. 1936, str. 280, a še tam je zaznamovana kot zastarela, napačna, pripisani pa so ji pomeni: obal, obrežje, obala, mivka, sviž, peščina. Nazadnje je vknjižil SP 1. 1962, 585: plaža-e ž peščina ob vodi: na pJaži ležati, se sončiti. Tudi pri Hrvatih Ak. Rječnik, Dio X., 34, besede plaža ne pozna, znana mu je edino Plaža, selo na Hvaru. In vendar ima besedo že F. Vrančič v Diet. 1595, 10: Aruum, Campo, Ein Felt, Plaßa," od Vrančiča jo je prepisal Megiser v Thes. Pol. 1603, L, 129: Arvum. Germ, ein Felde, das schon zum säen gerüstet ist. Dalm. [atice] plaffa; plesni — Dajnko, Lehrb. 1824, 83: plesni, das Prßgesimse, od tod Murko 1. 1833; plima — Iz obmorske Grške je n^rjfirj, nXrj/j/uvßtg, I1X-Tjßfivoa, v pomenu naraščanje, pritok morja, vode, prijadrala kot plima že v 16. veku v književna dela hrvaških dalmatinskih piscev, npr. M. Vetranoviča, P. Zoraniča. V slovar sta besedo zapisala naprvo J. Mikalja 1. 1649 in A. Deila Bella 1. 1728. V poznejših časih najdemo besedo npr. v Zbirki 1. 1835, 13: Plima, e, z accessus, Meeres Fluth, 1. 1842 v Maž.-Užar. slovarju, str. 134, 170, 255: Ebbe, oseka i plima, Fluth (nach der Ebbe), plima, Meeresfluth, plima. Kdo in kje je pri
• v Zbirki nekojih rečih 1. 1835, 12, pa je Planinščak, potok, torrens, Alpenstromi
• In še na str, 52: Jugerum, Campo, Jucharten, PJaaßaa — beri in izgovori plasa — je prešlo posiedno sčasoma v pomen plaža; latinsko arvum, i pomeni namreč poleg oralne zemlje, planjave, ravni, prav tako tudi breg, prod, morsko obrežje;
235
Slovencih prvi zapisal besedo plima, še ni ugotovljeno. V slovarju imenuje po Vukovem Srp. Rječniku iz 1. 1852 kot srbsko besedo plima najprej Cigale 1. 1860, str. 530, pri geslu Flut; šele Janežič je zapisal 1. 1867 na str. 265 izraz plima brez pripomb v obojem pomenu, t. j. kot povodenj in kot naraščanje vode, morja. Med domačimi besedami za odtok in pritok morja je zapisal Vodnik v Veliki pratiki za 1. 1797: odstop in nastop, kar je priporočal Breznik z zapisom v Plet. II., 60 kot dobro slovensko; plin — po češkem viru, morda Konecny, 2. izdaja I. 1850, je na jugu med prvimi zapisal R. A. Fröhlich-Veselic, Rečnik ilirskoga i nemačkoga jezika. U Beču 1853, 276: Plin, m (cechisch)Gas; Sulekov nem.-hrv. slovar, ki ima tudi izraz plin, je izšel v 4. zvezku do besede Hart šele v juliju 1. 1855. Iz Sulekovega slovarja je prevzel Cigale 1. 1860, str. 575, 576 — tako je menil Breznik v CZN XXXIII. 1. (1938), 154 — Gas, das, gaz (böhm. plyn) z več svojimi izpeljankami: plinast, pliniti se, plinokaz, plinomer, plinov; Janežič 1. 1867, 284: Gas, plin, Gasanstalt, plinärnica, itd.; Nov. 1861, 195: gaz ali plin; Nov. 1861, 332: plinova svečava; V. Zamik v Nov. 1862, 187, 222: plinina — plinska svetloba; plitvoglaven — A. Krempl, Dogodivšine 1845, 252: plitvoglavni Madja-ri; ploča, pločevina — le Megiser je zapisal 1. 1603 v Thes. Pol. I., 772: Lamina. Blech. Sclav, pleh, Dalm. plalta [iz Vranćičevega Diet. 1. 1595, 53: Lamina Pla/5ta], Boh. [emice] ploce. Potem imajo Mikalja, Delia Bella, Belostenec in poznejši: ploča, tako tudi Sušn.-Jambrešič 1. 1742, str. 476: Lamina, Plocha, Plalta, peregr. Pleh, in od tod Apostel, Diet. 1760, 293: blehblaten plozha, pleh, a, ploha, plasta, plozhast, plehav. Janežič pa je v nem.-slov. slovarju 1. 1850, str. 117, prvi zapisal: Blech, pleh, plehovina, ploča, pločevina, z izpeljanko Blechfabrik, pločama, kar je verjetno povzel in naredil po Vukovem Srp. Rječniku 1. 1818, stolpec 564: Ploča 1) eine Platte, lamina; Cigale 1. 1860, 263, ima: Blech, das (Lamina), nach dem serb. [= Vukov Srp. Rječnik 1852 1.] ploča, ploščevina, ploševina, in od tod potem Janežič 1. 1867, 126; Blech, plošča, ploščevina, pleh, plehovina, a besede pločevina tu nima več; nadaljnje glej v Plet. II., 62; plombirati — Nov. 1866, 375, so zapisale po domače: zobje se zakapajo; ploščnik — Nov. 1865, 147: ploščnik (= pločnik, trotoar); pobočnik — Slovenija 1849, 119: pobočnik (adjutant); po-cvirkati — Jernej Medved, Nov. 1845, 196: ali ga krompir ali koriin imenujemo, de ga nam le kuharca ali gospodinja dobro pocvirka, in z mastjo pošverka; počitnice — prvič Levstik v Napreju 1. 1863, 237: v šolskih počitnicah (ponatis iz dijaškega lista »Torbica« v Zagrebu); Slovenec (Celovec) 1865, 121, 213, 251; Janežič 1. 1867, 253: Ferien, počitnice; navedek v Plet. II., 74: Cig., je nepravilen, ker Cigale v slovarju 1. 1860, 502, nima besede počitnice, marveč le: Ferien, prazniki, počitek, počitni dnevi, in podobno tudi pri geslu Vacanz na str. 1731; pod-buditi — J. Alič, Majhine Bukvize branja 1. 1814, 23: ermuntern — podbuditi; podhlačnice — Hip., Diet. L, 633: Subligaeulum, halbhosen, halbkleid. svitize. podhlazhenze; podhlebnik — Murko, Slow. Spri. 1832, 167: Der Schmarotzer sa-plezhnik, podhlebnik; enako 1. 1833 v obeh slovarjih; podkuriti, podkurjava — Hip., Diet. II., 60: Feuer machen, podkuriti, recitare, sulcitare ignem; Pohl., Kme-tam 1789, 64: skorej petkrat mejn drev, inu podkurjave gori ~ gre; podmet — Pohl., T. m. b. 1781, Aa 1 b: Poamed, a. Das Muß, Puls, od tod Gutsm., DwW 1789, 534: Podmet, in še prej na str. 191; J. Kopitar v Die Illyrischen Provinzen, Wien 1812, 109: Heidenmehl, Motschink, Podmet, itd.; podmititi — Dalm., BibUa 1584, IL, 156'': veliku jih je, kir le pulte s'denarmi podmititi; Pohl., T. m. b. 1781, Aa P: Podmitim. Bestechen. Corrumpere, od tod Gutsm., DwW 1789, 534: Podmitim, na Str. 47 pa nepravilno: Bestechen, pomizhiti; od Gutsm. 1. 1833 Murko: Podmitati,
236
am oder podmititi, im, itd.; podoknica — Levstik v Napreju L 1863, 10, verjetno po Cigaletovem slovarju 1. 1860, 1467: Serenade, serenada, muzika ali petje pod oknom; Janežič 1. 1867, 696: Serenade . .. podoknica; P. Skuhala, Povesti, Maribor 1910, str. 99: so prišli igrci (godci). Tiho so se postavili na podoknah (predni del hiše —¦ pročelje), pa so zaigrali podoknico, žalostno podoknico so zaigrali; podrediti — Murko 1833, nem.-slovenski slovar, stolpec 711: Unterordnen, poaVre-diti, v slov.-nem. slov., 362, pa pomeni Podrediti, gem. podrediti, im, mästen, ausmästen; Mažur.- Užar. 1. 1842, 387: Unterordnen, podrediti, od tod Janežič 1. 1850, 530: Unterordnen podrediti, podvrediti pa iz Murka; podrepkovati — SN 1870, 14. 1.: Giskrova politika je zmagala, naši poslanci jej pa podrepkujejo; SN 1871, 46. 1; podrešetovina — govorijo na Malem in Velikem Ubeljskem pri Razdrtem; glej Plet. II., 94: podrešetina; področen — po J. Dobrovsky, Institu-tiones 1822, 421: područni] subjectus, sub manu; Obči Zagr. Kol. 1846 (slovarček): Područni Subalternus, filialis; področiti — podrediti, unterordnen, Nov. 1851, 10: naj se štajerske šole koroškim področijo; področje — Vuk, Srpski Rječnik 1818, stolpec 582: Područje, n. Land und Leute, worüber man zu befehlen hat, quod sub potestate est: u njegovu području; Zbirka 1835, 13: Područje, a, n. sphaera activi-tatis, Wirkungskreis, pouvoir; Mažur.-Užar. 1. 1842, 440: Wirkungskreis, krug delovanja, područje; Janežič 1851, 281: Področje, Wirkungskreis, Gerichtsbarkeit, Fach, v nem.-slov. del 1. 1850, 594, pa je prevzel iz Mažur.-Užar. slovarja le: krog delovanja; Nov. 1860, 290; Nov. 1861, 166; Naprej 1863, 94; Cigaletova navedba v slovarju 1. 1860, 1903: Wirkungskreis, področje (Vuk, nach V. und Jan. in Kt.), je nepravilna: 1) Vodnik besede v Slov. bes. ni zapisal, marveč je v zvez. 91/16^: Wirkun[g]skreis, der obzor področje, poznejši, tuj pripis iz časa okrog 1. 1854 iz Janežičevega slov. 1. 1851; zato tudi v Plet. II., 95, vir: V.-Cig. glede Vodnika ne drži; 2) Janežičeva beseda področje ni iz koroškega narečja, ampak jo je Janežič naredil po Mažur.-Užar. područje; podvez — Slovenija 1850, 56 (iz Preddvora): Podvez (veza) imenujejo pastirji kraj pod visečo skalo, de se kje v zavetje skrijejo; podzidan = podkrepljen, utemeljen — K. Ozvald, Podoba Ivana Cankarja L, Ljubljana, 1945, 32: znanstveno podzidanega spisa... dušeslovna literatura še vedno ne premore; A. Sovre, Herodot, Zgodbe L, Ljubljana 1953, 7: vendar je Spenglerjeva misel podzidana s tako tehtnimi in prepričljivimi argumenti, da; poglavje — J. Mikalja 1. 1649 in A. Deila Bella 1. 1728 v slovarjih: poglavje od koje knige, potem tudi Sušn.-Jambr. Lexicon 1. 1742, 88: Caput.. . 7. Del, Poglavje, od tod naprvo Apostel, Diet. 1760, 82: Capitl in Büchern Postava, e, er. [oatice] poglavje, nato še Gutsm., DwW 1789, 151: Kapitel... poglauje; Sv. pismo nove zaveze 1834, L, večkrat; Prešeren, Kerit 1836, 35: Opombe: 7""^ bukve, 2^ poglavje; Mažur.-Užar. 1. 1842, 116, 206: Capitel, Hauptstüek, poglavje; Janežič 1850-51, itd.; pogoj — V. Vodnik, Pifmenolt 1811, 66: s' kaklhnim pogajam, in na str. 177: pogoj, pactum, conditio; tudi Pozhetki 1811, 111: condition, pogoj, vgovor; Janežič 1850-51: Bedingung, pogoj, itd., pogrešek — Sveti Poltni Evan-gelji. V Lublani 1826, na 99. neošteviljeni strani: Pogrejhki [tiskarski]; pohlevnik, pohlinjenec — J. Mencinger, Moja hoja na Triglav. Kknj. IV. (1897), 141: Gotovo Vam je že izpodletelo, da ste vzgajali poslušnega polilevnika, a vzgojili vrtore-pega pohlinjenca; poklanjati — Jožef Sipuš, Temelj žitne trgovine. Vu Zagrebu 1796, 2": Njih ekscelencije . . . gospodinu .. . srdečno alduje, poklanja, daruje Pisac; pokrovitelj, pokroviteljstvo — Obči Zagr. Kol. 1846 (slovarček): Pokrovitelj, protector; Einspieler v Sloveniji 1849, 345: pokrovitelstvo (Protectionswesen); Nov. 1858, 86; Cigale 1860, 1362: Schirmherr, russ. pokrovitelj: Naprej 1863, 224;
237
Janežič 1867, 657: Schirmherr, pokrovitelj, itd.; pokveka — Nov. 1846, 164: slaba pokveka najbolj veka; pola — Nov. 1844, 18: ena pola papira kakor fe lizer rezhe ena pola platna, lukna; Nov. 1848, 144, 178; Janežič 1850-51: Bogen (des Papiers) pola, itd.; poledica, poledičati se, polediti — Kranjsko besedišče pisano (okrog 1. 1680), 278: Polediza; Pohl., T. m. b. 1781, Aa 3": Poledim, Mit Eis überziehen. Conlegare; Vodnik, Slov. Bel., zv. 39/1 P: Glatteis, polediza, Glatteisen, es glatteiset je poledizha-. Murko, slov.-nemški slovar 1833, 373: Poled-niza, das Glatteis; Mažur.- Užarevič 1842, 193: Glatteis, poledica, paledica; Janežič 1850, 289, itd.; poleno — V. Vodnik, Lub. Nov. 1799, 27. 7 (in še večkrat): lo j^Ii polena pod noge metati; Nov. 1860, 232: ministrom poleno pred noge mečejo; polenovka — M. Kastelec, Dictionarium (ok. 1. 1680): asellus enu polenu ribe, stoklisch; J. Svetokriški, Sacr. Promp. V. (1707), 36, je poznal še samo Shtokfish, tako tudi Apostel, Diet. 1760, 343: Abusive Shtokfisch, Gutsm., DwW 1789, 305: Shtokfisch, itd.; besedo polenovka pa je naredil verjetno šele Janežič v nem.-slov. slovarju 1850, 482: Stockfisch ... polenovka in 1851, 289: Polenovka, Stockfisch; Cigale 1. 1860, 1562: Stockfisch, riba, polenovka, s pripombo, da je beseda nova; polenta — polenta, na razne načine pripravljena jed iz koruzne moke ali koruznega zdroba, je že pri Grkih — jiohog — in pri Rimljanih — puls, pulte — pomenila gosto kašo, močnik iz pirne ali bobove moke. Polta > polenta ni bila znana jed le pri Italijanih, marveč tudi pri njihovih severnih sosedih. Tako poroča npr. že P. A. Matthioli, Commentarii 1569, 306, kako pripravljajo in jedo kmetje okrog Italije in Nemčije močnik, ki mu pravijo po domače po-lenta. Tudi J. A. Scopoli je v razpravi De Agricultura Carnioliae (O poljedelstvu na Kranjskem) posebej poudaril, da si kuhajo kmetje na Kranjskem iz moke žgance in polento (Annus historico — naturalis. Lipsiae 1770, 134); čeravno je bila beseda polenta pri Slovencih že davno domača, jo je npr. Cigale v slovarju 1. 1860 še zaznamoval kot tujo; Megiser, Thes. Pol. 1603, II., 363: Puls, Latin, puls, pulmentum, je tudi iz italijanščine zapisal: polenta, pulte, meneltra, slovensko kalha, mozhnik; polglasnik — Nov. 1849, 70 (Poklukar): pologlasnik; polič — že Dalmatin, Biblia 1584, L, 55^, 74 b: Hin je bila mera, v katero je Ihlu okuli enajit ali dvanajit polizheu; poljedelec — Nov. 1844, 42; Slovenija 1848, 60, 1849, 121; Janežič 1850, 331: Landbauer, poljedelec, 1851, 290: Poljodelec, Aekersmann, Feldarbeiter; poljedelstvo — Mažur.-Užar. 1842, 20: Ackerbau, poljodelstvo, narejeno verjetno po Murkovem slovarju 1833, 33 (nem.-slov.): Ackerbau, pöljfko delo; Slovenija 1846, 60; Janežič 1850, 18, 331: Ackerbau, Landbau, poljodelstvo, 1851, 290: Poljodelstvo, Feldarbeit; poljuden — Slovenija 1848, 30; Janežič 1850, 396: Populär, poljuden, 1851, 290: Poljuden, dna, o populär; poljudnost — Janežič 1850, 396: Popularität, poljudnost; polk, polkovnik — Vodnik, Lub. Nov. 1799, 26. 2: dva polka Kalakov... Polkovnik inu njegov podpolkovnik; polmesec — Vodnik, Babilhtvo 1818, 23: polmefzu podobna; polovičnost — Zbirka 1835, 13: Polovičnost, i, ž. Halbheit; Janežič 1850, 266, 1851, 291: Halbheit, polovičnost, itd.; položaj — Slovenija 1849, 45: položaj Position; Janežič 1853, 330, 1851, 291: Lage, položaj; Slovenec (Celovec) 1865, 357; položnica — Jur. pol. Term. 1853: polož. niča Erlagschein, hrv. del, toda iz slov. osnove pologa Erlag, je pripisal Breznik v Plet. II, 133; polsestra — Meg.^ 1744, Hh7a: Leibliche Schwester, Stieff — Schwester Prijtna leltra, popovo Seftra; polzati se — drsati se — J. Lovrenčič, Koledar DsvM 1953, 105: me ni prav nič mikalo, da bi se šel na Lepoč polzat; pomaknina — Vrtovec, Kmet. kemija 1847, 164: Gorensko polje je pomaknina ali znos Save; pomanjkava — Nov. 1859, 375: državna pomanjkava (deficit); pomen
238
— M. Ravnikar, Sgodbe L, 1815, 154: po duhu in pomenu beledi; Murko 1833, nem.-slov., 146: Bedeutung, pomen, Janežič 1850-51: Bedeutung, pomen, itd.; pomizje — Hip., Diet. F (prepis), 130: Confeeta, orum, Nachtisch, pomys/e; ponatis, ponatiskavec, ponatisniti — Vodnik, Slov. Bel. (29. XII. 1805), zv. 56/3^: Nachdruck eines Buches, ponatij, Nachdrucker ponatijkäviz, Nachdrucken, ein Buch ponatijniti, ponatijvati, bukve; Nov. 1851, 161; Janežič 1850, 368: Nachdruck (eines Buches) ponatis, Nachdrucken, ponatisniti, ponatiskati, 1851, 294: Ponatis, Nachdruck, itd.; ponedeljek — glej pika, plav;
Se bo nadaljevalo.