Gospodarske stvari.
0 uravnavanji in gospodarstvu kmetij sploh
in nekoliko besed o umnem kmetovanji.
Potrebno in koristno je, da se gospodar, ko nastopi gospodarstvo, seznani z lastnostmi posestva, da potem more prevdariti, kako da bode gospodaril na svoj dobiček.
Imenitno in potrebno je to vedeti. Poskusil Vam bom, dragi rojaki, ki se pečate s kmetovanjem in gospodarstvom, nekaj v tem oziru pisati.
Učeni možje imenujejo to vednost „uravnavo-znanstvo." Da je ta del kmetijske vednosti potreben vsakemu gospodarju, ki hoče umno in ugodno kmeto-vati, ni mi treba dalje govoriti. Vsaka reč more imeti dober temelj in prava uravnava posestva je temelj dobrega in ugodnega gospodarjenja.
Natura, kapital, delo so potrebni deli, na ktere se opira gospodarstvo posestva. Temu je treba pridati umno uravnavo posestva in umno gospodarjenj e.
i)a je natura najimenitnejši del, to je gotovo, ker ona daje pridelkom vse snove. Treba je toraj, da se pri nastopu posestva seznanimo z lastnostjo zemlje, z zračjem ali podnebjem. Z zračjem, pravim, ker razni kraji imajo razno zračje (klima). Tako je tudi dežja v planinskih deželah več kot v planjavah. Da je gospodarjenje, uprava dela v deževnih krajih dru-gača, kot v krajih, ki imajo le poredkoma dež, tega mi ni treba razkladati na široko. Da je toplina kraja imenitna , naj služi v dokaz to, da smo že vsi imeli priložnost , doživeti zimo, ktera je bila nenavadno topla, in gotovo v6 praktični kmetovalec, da je imel priložnost, marsiktera dela na polji opraviti, kterih sicer ne more opraviti pozimi. K temu pa morem dostaviti tudi še to, da tudi v denarstvenem oziru podnebje mar-sikter razloček dela; naj v dokaz te opombe služi omenjena nenavadno toplejša zima, ker gotovo je vsak gospodar delavce boljše porabil v toplejši zimi kakor v mrzli. Ravno tako tudi veliko časa zamudijo delavci v krajih deževnih; mnogokrat je treba delo dovršiti; al dež ne prepusti tega in mnogokrat mora gospodar delavcem delo dati, ktero v resnici ni vredno tolike plače. To gotovo stori v finančnem oziru mnoge spremembe , in umni gospodar mora zvest svojemu imenu ravnati. Vedeti bomo hoteli, ako suša tare ta ali uni kraj itd.; tudi ne bomo zanemarili poprašati, posebno če hočemo kje posestvo kupiti, ali v tem kraji toča večkrat bije ali ne. Saj je znano, da so nekteri kraji zarad toče bolj nesrečni memo druzih.
Vetri mnogo prenaredijo v kmetijstvu. — Preiskovali bomo  dalje  zemljo  v njeni lastnosti;   prevdarili
bomo, ktere rastline rastejo v tej, ktere v uni zemlji, ker to nam je treba vedeti, če hočemo kot umni kmetovalci pravi kolobar napraviti; gotovo so stroški obdelovanja težke zemlje veči, kot stroški lahke zemlje.
Vse posestvo (polje) moremo preiskovati, da potem vemo, koliko kosov (parcel) imamo dobre zemlje in koliko slabe; prevdarili bomo, ktere rastline ta ali una zemlja more dobro rediti, kako bomo sestavili kolobar.
Preiskovali bomo dalje, v kterem stanu je polje, ker mogoče je, da polje, Čeravno zdaj slabo, dopusti posebno izboljšanje; močimo polje bomo posušili, če lega to pripusti itd.
Cenili bomo korist vode; voda je najcenejša moč, ktera nam travnike gnoji. Pa tudi tehnične obrtni je ne smemo zanemariti, posebno če imamo vodo v svoji vlasti, če imamo priložnost in potrebni kapital; marsiktera grajščina je le s tem, da kmetijstvo združuje z obrtnijo, v slabih letih si pomagala, da ni v denarstvenem oziru oslabela.
Pogledali bomo dalje, ali ležijo kosi skupaj ali so raztreseni. Kako koristno je, ako vsi kosi skupaj ležijo, jasno je kot beli dan. Veliko manj časa se potrati, ako ni treba delavcem od tega do unega kosa hoditi; ravno tako je z vožnjo gnoja in žetve itd.; raztreseni kosi so navadno kratki, in mnogo časa se potrati s tem, da oratar vedno plug obrača itd. Meje takih malih kosov mnogokrat sovraštvo in jezo delajo med sosedi. Če so kosi raztreseni, lahko je mogoče, da pridni kmetovalec, čeravno svojo njivo dobro čisti in opleva, vendar na njivi vedno veliko plevela ima, ker lahko se plevel od njiv zanikernega kmeta na njegovo zaseje.
Zložba zemljišč, ki so jo „Novice" že večkrat priporočale, je poglaviten pripomoček za napredek kmetijstvu. Vem sicer, da se to ne da mahoma storiti; zadovoljni smo, ako le misel na zložbo prešine kmete, da začno o nji govoriti in jo prevdarjati. Po prevdarku pride spoznanje, in po spoznanji začetek zložbe. Na Ogerskem se je že pričelo to delo.
Ko smo vse to preiskali, pogledali bomo, v ka-košnem stanu so poslopja; kar je slabega, bomo popravili, in kar je potrebno, bomo napravili. V to naj služijo številke, s kterimi računijo (rajtajo) umni gospodarji, kadar računijo zidanje novih poslopij. Za eno goved je preračunjeno 120 gold. (stalnega kapitala), za enega konja 150 gold., za eno ovco 6 gold. Navadno se računi na en, oral 60 gold. poslopnega kapitala (Gebaudekapital). Kadar zidamo nova poslopja, se priporoča, da jih tako zidamo, da sčasoma, ako je treba, jih tudi predelati moremo.
Ko smo vse pregledali, popravili in napravili, bomo mogli preračuniti, koliko nam je treba zaloge (zaklada) za gospodarstvo (Betriebskapital). Na to potrebo
pa marsikdo pozabi. In vendar , kako je potrebna ta zaloga, nam priča to, da kmetic, če tudi ima le malo posestvo, vendar le potrebuje denarja, ako hoče svoje polje obdelovati. Kdor hoče, da mu zemlja rodi in živeža daje, mora tudi njej živeža dajati, jo rediti — obdelovati; in ravno pridno obdelovanje zemlje je to, kar zemlji moč daje. Plitvo obdelovanje zemlje daje tudi le plitvo merico žita. Videl sem tudi v naših deželah, kako plitvo se orje, marsikterega sem hotel podučiti, naj orje globočeje; al namesti da bi bil ubogal, odgovoril mi je: „to zna drugod prav biti, kjer ste vi bili; tukaj pri nas pa ne; spodej je mrtva zemlja; ta ne rodi; pri nas ne smemo globoko orati." Na moje vprašanje dalje: ali to po skušnjah trdijo, ali so kdaj globočeje orali? — pa so omolknili, in iz tega sem videl, da le tisto godejo, kakor so jo godli njih ne-podučeni stari očetje takrat, ko so prvikrat plug zasadili v zemljo.
Začnimo, dragi kmetje, tudi mi umno kmetovati, kakor nas učijo slavni možje, ki kmetijstvo olikavajo; zvesto in hvaležno posnemajmo, kar so drugod za dobro spoznali, saj nam bo potem mogoče, na enem oralu, dvakrat in trikrat več nažeti!
(Dalje prihodnjič.)
334
O uravnavanji in gospodarstvu kmetij sploh
in nekoliko besed o umnem kmetovanji.
(Dalje.)
Preračunili bomo dalje, koliko bomo redili živine, koliko je nam treba vprežne živine. To bomo izvedeli, ako prevdarimo, koliko bomo imeli sena in sploh klaje.
Znano je, da se travniki ločijo v štiri razdelke: 1. razdelek po 70  centov sena,   2. razdelek po 50,   3.
razdelek po 30 do 40, in 4. po 10 do 15 centov. Ako toraj skrbno cenimo svoje travnike, bomo izvedeti mogli dohodek sena v enem letu.
Znano je pa tudi, koliko centov ena živina leto in dan potrebuje klaje.
Sploh veljajo te-le številke: eno govedo (srednje velikosti) potrebuje na dan 20 funtov sena, to stori 73 centov na leto in dan.
Treba je tedaj naj pred , da prevdarimo , koliko bomo potrebovali vprežne živine? Da to izvemo, moramo preračuniti, koliko bomo imeli dela z vprežno živino.
V prihodnjih dopisih bom to na tanko razložil po izgledih, kteri na tanko kažejo, daje mogoče preračuniti, koliko bo dela z vprežno živino. V planjavah je en konj zadosti za 16 oralov zemlje, ako so zemljišča na planem; na Kranjskem pa in druzih slovanskih krajih, kjer je vožnja težavnejša itd., se šteje en konj za 8—10 oralov.
Prevdarili bomo: ali bomo konje ali vole vpre-gali? Ce vidimo, da nam konjereja v svojem kraju koristi, da imamo mnogo konjske mrve, ktere ne bi mogli pokladati govedom, bomo konje za vprego imeli; če pa imamo dosto dobre klaje (sladke mrve), in če imamo svoje njive v bregu itd., bodemo se s pridom poprijeli volov, ker oni nam manj zgube obetajo kot konji. Konj, če je prestar, ne velja nič; vola pa redimo in ga mesarju prodamo za lepo ceno. Vse to mora umni gospodar prevdariti.
Ko smo prevdarili, k o 1 i k o k 1 a j e imamo upati, koliko bomo mogli imeti vprežne živine, koliko klaje bo treba za vprežno živino, lahko bomo izvedeli, k o-liko nam ostane klaje, koliko bomo mogli rediti druge živine, postavimo, krav, telet, ovac itd.
Eno govedo (kakor je že omenjeno bilo) potrebuje na dan 20 funtov, na leto 73 centov sena. Krave molzne, ktere so velike kot holandske, potrebujejo ga na dan 25 funtov.
Ako najdemo na svojem posestvu nektere kose (pašnike), kteri za kmetovanje niso ravno posebno pripravni, bomo, če nam kaže dobro, ovce redili. Ena ovca (žlahna merinoška) potrebuje 2 do 2y2 funta sena na dan, oven 3 funte; toraj se 10 do 12 ovac šteje na eno veliko govedo, kar se tiče klaje.
Dalje moramo prevdariti, koliko potrebujemo denarja, da nakupimo potrebnega poljskega orodja. Navadno se šteje na en oral 12 gld. kapitala za orodje.
Kadar nastopimo gospodarstvo, moramo premisliti, da nam je še neke d r u g e zaloge (kapitala) treba, in to je zaloga za vsakdanje potrebščine; zakaj kupiti bomo morali živeža za ljudi in klaje za živino; imeti moramo denarja, da plačamo delavce itd.
Manj bode te vsakdanje zaloge treba,  ako redimo
krave in prodajamo mleko, ker vsaki dan ali saj na mesec skupimo denarja. Drugače pa je, ako ovce redimo , ker le enkrat v letu dobimo denarja in to takrat, kadar volno prodamo.
Priporoča se sploh, da v dobrih letinah mislimo na slabe, da si kaj prihranimo, kar nam v prihodnjem času dobro pride. Ravno tako ni napačno, ako imamo kadaj mnogo sena, žita itd., da ga en del za prihodnost prihranimo.
Preračunih' bomo potem, koliko nam je treba d e-lavcev pri živini in za poljsko delo. Pri velikih kmetijah je navadno en hlapec pri dveh konjih ali dveh volih, in pri 15 kravah ali 30 teletih.
Poljske delavce bomo najemali. Pri velikih kmetijah je zdaj tudi navada, delo v pogoj (akord) dajati, kar je po moji pameti v marsikakem oziru dobro. Pri pogojih je ta dobiček, da ni treba toliko paznikov (Aufseher); delavci dobijo toliko plače, kolikor zaslužijo; če so na dan plačani, dobi pridni delavec ravno toliko kot slabi; če ima delavec delo v pogoji, mu je priložnost dana, več zaslužiti, ako je priden in uren v delu. Sicer je pri pogoji še to dobro, da, kadar delavec pogojeno delo konča, lahko pogledamo, ali je delo dobro naredil, in pri pogoji lahko omenimo, ako ni delo popolnoma dobro dovršeno, da ne dobi celega plačila. Tudi pri tacih pogodbah vemo koj, koliko bo to ali uno delo veljalo. Mnogo je del, ki so pripravna, da se dajo v pogoj, postavimo žetev, košnja, mlačev, sa-denje dreves, kopanje jarkov itd. Sploh veljavnih številk za pogoj ni ravno lahko v izgled postaviti, ker v enem kraji je cena delavcev drugača kot v drugem kraji itd. Vendar more gospodar to že izvedeti, ako eno leto posebno pazljivo čuje nad delavci, vse zapiše, koliko delavcev je delalo in koliko časa, kakošno je bilo vreme itd. Drugo leto bo lahko vedel, koliko je delavcem plačati v pogoj — to je, počez — za to ali uno delo.
Pri tej priliki pa moram omeniti, kako potrebno je, da si dobrih delavcev dobimo. To dosežemo, ako take, ktere smemo imenovati zveste, pridne in pametne, bolje plačamo, jim vedno, kolikor je moč, zaslužka damo, da jim pri delih, ktera so posebno važna in težka, ako jih dobro izpeljejo, damo poseben nadarek; tudi pametno ravnamo, ako za svoje zveste in dobre delavce skrbimo po zimi, ko jim mnogokrat živeža manjka, in jim damo, če je mogoče, tudi pozimi dela in zaslužka.
342
O uravnavanji in gospodarstvu kmetij sploh
in nekoliko besed o umnem kmetovanji.
(Dalje.)
Pripravili in oskrbeli smo vse; zdaj je treba, da napravimo osnutek (plan) svojemu gospodarjenju.
Sestavili bomo kolobar ali vrstenje sadežev (Rotation, Feldsvstem).
Ravno ta beseda „kolobar" je, o kteri hočem posebno govoriti, ker kolobarjenje je djanje, ktero je najimenitnejši del gospodarjenja. Ker je pa ravno v naši ljubi domovini kolobarjenje še premalo znano, zato bom poskusil, kar sem se učil od modrih mož, popisati bolj na drobno; upati smem, da bode vsak, kdor ima sploh duh napredka in ki želi premoženje svoje pomnožiti si, ta moj spis o kolobarjenji dobro prevdaril, pa tudi po njem se ravnal in v prihodnje umno obdeloval polje, da ne bo več ropal zemlji njene moči, ampak po pametnem kolobaru skrbel za to, da zemlja vedno pri moči ostane. Verjemite mi, da s samim gnojem ne bomo polju vedno moči ohranili, ampak le tedaj, ako gnojimo in umno kolobarimo.
Kaj je toraj kolobar? — Kolobar je vrstenje rastlin na njivi tako, da se v pravem redu od leta do leta menjajo pridelki. Dobro sestavljeni kolobar zemljo vedno pri moči obdržuje; on nam kaže, ktero rastlino naj sejemo za drugo, da vsaka dobiva iz zemlje, česar se njej prileze.
Nektere rastline potrebujejo mnogo fosforo-kisline, kremenine itd., nektere mnogo raznih soli, pepeliČnega okisanca, sploh pepelikovih soli (Kalisalze).
Rad bi prostim našim kmetovalcem prav do pičiee razložil, ktere stvari so učeni možje, ko so razkrojali mnoge rastline, našli v njih pepelu. Al to vse preučene reči, ktere le učen človek razumeti more. Drugi naši kmetovalci nam že morajo verjeti, da ene rastline obstajajo iz enih tvarin, druge iz drazih, tako na priliko koruza iz druzih, krompir spet iz druzih in tako dalje. Iz tega pa se lahko vidi, da razne rastline tudi razoi (mnogovrstni) živež od zemlje tirjajo. Umno kolobarjenje tedaj zahteva, da na tanko prevdarimo, ktere rastline ta zemlja rediti more, ktere druga, kako naj se vrstijo rastline na njivi, da jej ne izpijejo vseh redilnih moči.
Naj omenim rastline po vrsti, ktere zemlji posebno njene moči oropajo.
V prvem redu stojijo : pesa (za sladkor), t a b a k, konoplje, koruza, v drugem redu žita, v tretjem sočivje, proso, ajda, v četrtem detelja, čeravno nekteri menijo, da detelja zemljo bogati v njeni moči. Al to je gotovo napačna misel.    Uprašam:   od kod  pa
dobiva detelja redivne tvarine? Gotovo jih jej zemlja daje, toraj detelja zemlje ne obogati; a toliko je res, da detelja zemljo po pšenici in drugem žitu dobro stori, ker njene korenine globoko v zemljo segajo, toraj iz dna redilne tvarine srkajo; tvarine pa, ktere so zgoraj v zemlji, ostanejo prihodnjim rastlinam. Zato čeravno detelja redilnih tvarin zgornji zemlji ne vzame, vendar ne smemo reči, da detelja zemlje nič ne oropa ali da jo celo bogati. To nam priča pa tudi ta skušnja: če namreč deteljo kmalu spet na tisto njivo sejemo, ne bo nam dobro rastla, ampak le malo je bomo nakosili. Predno na dalje gremo, čujmo, kako nepozabljivi naš Vrt o ve c med drugim raznasuje život rastlinski se životom človeškim. „Vse odsluženo in tedaj za naprej nepotrebno — pravi v svoji „Kemiji" — gre iz človeškega telesa nekoliko po puhtenji in dihanji, nekoliko se pa spravlja iz celega života v kri, iz krvi v mehur, iz kterega se pa ob svojem času izceja; kar je pa človek živeža k sebi vzel, da ga ni mogel želodec prekuhati, ali saj , da ga niso mogle ali smele cevne pijavčice posrkati, gre po drugi poti iz njega. Ravno tako gre tudi marsikaj že odsluženega in za naprej nepotrebnega iz rastlin po puhtenji in dihanji, drugo tako gre pa iz njih po korenikah v prst; tudi rastlinske koreninice — postavimo pri kaki veliki moči, kadar je preveč raztopljenih soli — bi utegnile pregladovo srkati, in rastlinam marsikaj v živež pošiljati, česar ne morejo v rejo obrniti. Vse tako, česar ne morejo rastline porabiti, dajo nazaj od sebe ali v lubad, da jim je zlasti pozimi za kožuh, ali pa po korenikah v prst kakor očiten ognjusek. Nobena rastlina ne bi se mogla iz svojega lastnega ognjuska živiti, tudi druga enacega plemena ne; to nam že naša lastna pamet pravi, in vsaka po več let živeča in močno zablatena rastlina bi mogla poginiti, ako bi si iz lastnega zabla-tenja ne pomagala; pomaga si pa tako-le, da zmiraj naprej v čisto, nezablateno prst nove koreninice pošilja, zdravega neomadežanega živeža iskat. Razločuje se pa rastlinsko blato 1) v tako, ki je obstoječe iz Čisto že odsluženega — mrtvega, kterega bi menda tudi nobena druga rastlina precej v živež ne srkala, in 2) v tako, ktero so koreninice giadovo posrkale, kterega pa rastline niso mogle v svojo rejo obrniti, in so ga nazaj v prst kot ognjusek ali ostanek dajale;^ s tacim bi se pa mogle mnoge druge rastline živiti. Cesar ne sne gospod, to pride strežetu na hvalo, in kar še temu ostane, to berač rad poje."
Iz tega se bodo naši bralci prepričali, kako potrebno je pri kmetijstvu kolobarjenje z mnozimi pridelki ali premenjevanje posetve. Njivo preoraje za nov ali drug sad spraviš blato poprejšnjega sadu na dan, na zrak, solnce, dež, da popred razpade, da razpadlo ali sčasoma segnjito more vsacemu sadu v živež služiti."
(Dalje  prihodnjič.)
352
Gospodarske stvari.
0 uravnavanji in gospodarstvu kmetij sploh
in nekoliko besed o umnem kmetovanji.
(Dalje.)
Poljski redi (Feldsvstem) so sledeči:
1.   Gospodarstvo s travo samo (reine Graswirth-schaft);
2.  natriletno obdelovanje polja (Dreifelderwirth-schaft);
3.  gospodarstvo na čredinke (Koppelwirthschaft);
4.  vrstivna setev (Fruchtwechselwirthschaft).
L Gospodarstvo s travo samo je le v neizmernih planjavah Azije, tam, kjer je vedno toplo, torej živina celo leto na paši ostane, torej tam, ker polno kmetijsko gospodarstvo še ni vpeljano, ampak le čisto naturna živinoreja.
II. Natriletno obdelovanje polja (Dreifelderwirth-schaft). Pri tem redu je polje v tri dele razdeljeno. Ta red je doma na Ogerskem, v Banatu, v Slavonii, na Hrvaškem, sploh v planjavah.
Kolobar natriletnega obdelovanja je: 1. praha, 2. ozimnožito, 3. j aro žito. Treba je toraj, da so mu pridruženi travniki,  ki dajejo potrebno seno za živino.
Korist tega reda je, da ozimno žito po prahi dobro obrodi; v fizikalnem in kemičnem oziru hasne praha. Pri tem redu pa gotovo živinoreja ne cvete, ker na njivah ne dobimo ničesa druzega, kar bi bilo za živinorejo, kot le samo slamo, zrnje se prodaja. Natriletno obdelovanje polja moramo toraj imenovati gospodarjenje na široko (ekstensivno kulturo). Ako je mnogo dobrih travnikov, malo se sicer izboljša neugodnost tega reda. Dela je vendar dosti, ker treba je praho trikrat preoravati, če hočemo, da ozimno žito dobro hasne. Za jarino moremo tudi dvakrat orati. Natriletno obdelovanje polja precej izmolze zemljo, ker se veliko žita seje; zrne se proda, toraj le slama v nastilo pride, po takem le kot gnoj zemlji v prid. Mnogo živine ne moremo rediti, ker na njivah ne dobivamo ne detelje, nekorenstva, in ravno detelja, in korenstvo še posebno, pomaga krmi živinski. Treba je toraj, da imajo posestva, pri kterih je ta red, dosto dobrih travnikov. Ker tretji del polja ostane v prahi, toraj le dva dela polja dajeta vžitek.
Sčasoma so nekteri kmetovalci pričeli praho opuščati in namesto prahe so sejali deteljo ali kako travo. To je prenaredilo in premenilo slabo, staro, natriletno obdelovanje polja v novejše izboljšano natriletno obdelovanje polja. Tudi pri tem redu so travniki potrebni. V izgled naj nam služi kolobar tega reda: 1. detelja ali sicer kaka trava (Grunfutterpfianze); 2. ozimno žito; 3. jaro žito.
To zboljšano triletno obdelovanje v polja se torej sme imenovati bolj zdatno (intensivno). Živinoreja bolj cvete, klaje je precej; o poletji živini klasti moremo s travo, pozimi z mrvo; živine je torej več, torej tudi več gnoja; dobro gnojenje stori zemljo močno in rahlo, torej jo v večo moč pripravi.
Tako zboljšano natriletno obdelovanje polja se je sčasoma premenilo v šest- in na devetletno obdelovanje polja (6 und 9 Felderwirthschaft). Kolobar je pa ta:
ti. korenstvo* (gnojeno)
1.   2. ozimno žito                       , h , ± t o - v,                                  (. lan* (o. ] aro žito                             0 \ 0
i4. detelja«                         3.. 8. ozimno žito
2.   5. ozimno žito                        (9. jaro žito. (6. jaro žito
To bi bili trije kolobarji z b o 1 j š a n e g a triletnega obdelovanja polja. Tak kolobar imenuje se sestavljeni kolobar, sestavljen na triletno obdelovanje polja.   Po tem redu se seje mnogo žita.
Dobri kolobar zboljŠanega triletnega obdelovanja bi bil tako sestavljen: 1. dve tretjini z deteljo, eno tretjino z repo; 2. ozimno žito; 3. jaro žito.
Žita bi bilo dosta, namesti prahe pa je detelja in nekaj repe. Za repo in tudi deteljo moremo zemljo dobro in globoko obdelovati, gnojiti jej, in repo v rasti okopavati. Vse to zemljo gotovo dobro in pripravno stori za ozimno žito (pšenico).
Konečno naj o natriletnem obdelovanji polja omenim še to, da umni kmetovalci sploh v vseh deželah so pričeli opušati ta red in ga premenjati v red imenovan: vrstivna setev (Fruchtwechselwirthschaft).
(Dalje prihodnjič.)
362
Gospodarske stvari.
0 uravnavanji in gospodarstvu kmetij sploh
in nekoliko besed o umnem kmetovanji.
(Dalje.)
Dalje hočemo preiskovati red, ki se imenuje gospodarstvo na čredinke.
Ta red je star, starejši od triletnega obdelovanja. Posebno znamenje tega reda je, da se pašniki izorejo in pripravijo za žito; toliko časa, dokler sploh žito dobro raste, se seje žito, potem se pusti, da se njiva zaraste s travo, in da zopet služi kot spašnik. Ta red je doma posebno na Turškern, sicer pa v planinskih krajih, kot v Salcburškem, Stajarskem (zgornjem).
Gospodarstvo na čredinke ne potrebuje travnikov , kakor jih natriletno obdelovanje polja potrebuje. Trava pri tem redu se pokosi in posuši, da služi pozimi za klajo. Poleti se živina vedno pase na teh omenjenih pašnikih. Vidimo toraj, da se žito s travo vrsti: 1. žito, 2. trava.
Poglejmo nektere kolobarje gospodarstva na čredinke bolj na drobno: Na Salcburškem je navaden ta kolobar: 1. ozimno žito, 2. trava, 3. trava; ali pa ta kolobar: 1. ozimno žito, 2. jaro žito, 3. trava, 4. trava.
Na zgornjem Stajarskem je ta kolobar v navadi: 1. rž, 2. oves, 3. rž, 4. trava, 5. trava, 6. trava, 7. trava.
Vendar imajo gospodarstva na čredinke tudi praho, postavimo vHolštajni: 1. praha, 2. ozimno žito, 3. rž, 4. oves, 5. trava, 6* trava, 7. trava, 8. trava, 9. trava.
Jasno je, da tudi ta red precej seje žita, kar je potrebno. V Holštajni praho že zgodaj pognojijo; to gotovo pšenici hasne.
Tudi ta kolobar je v navadi: 1. oves, 2. praha, 3. ozimno žito, 4. jaro žito, o. oves, 6., 7., 8., 9. in 10. trava. Oves bo gotovo dobro storil; potem je praha, in po prahi gotovo izvrstno stori ozimno žito. Pri tem poljskem redu je to slabo , da trava po žitu more v zemlji dobiti le malo in revnega živeža.
Pri tem redu se živina od spomladi do jeseni pase na pašnikih. Priporoča se torej, da krave teletijo v takem času, da teleta morejo spomladi na čvrsto pašo iti. Ker ima ta red mnogo trave, zato ne potrebuje mnogo uprežne živine. Živina hodi od spomladi do jeseni na pašo; torej ni toliko dela pri kladenji živine, vker v čredinkah lahko en pastir mnogo živine oskrbi. Živinoreja gotovo cvete. Kapital za plemensko živino (Zucht-vieh) je velik; manjši je kapital za uprežno živino in poljsko orodje. Gospodarstvo na čredinke je toraj na široko (ekstensivno).
Ce na tanko premislimo, lahko zboljšamo gospodarstvo na Čredinke s tem, da zmiraj ne sejemo žita, ampak eno leto lan ali korenstvo; korenstvo nam gotovo v^prid doide pozimi v zboljšanje kladenja naše živine. Če hočemo tudi (gorčico, raps) sejati, bi srne.K taki kolobar sestaviti: 1. praha, 2. gorčica, 3. ozimno žito, 4. detelja, 5. ozimna pšenica, 6. repa ali krompir, 7. jaro žito, 8., 9., 10.,   11. trava (pašnik).
Ta kolobar je za dobro, močno zemljo.
Za bolj revno zemljo bi smeli tako-le kolobariti: 1. praha, 2. gorčica, 3. ozimno žito z deteljo, 4. detelja, 5. detelja, 6. ozimna pšenica, 7. repa ali krompir, 8. jaro žito s travo, 9., 10., 11. trava.
V planinskih deželah, sploh tam, kjer je kraj le za živinorejo, priporoča se gospodarstvo na čredinke. Hočemo napisati kolobar, ki je na grajščini v Proskavi (pruska kmetijska akademija): 1. krompir, 2. jaro žito
370
(v žito deteljna trava 75 Kleegras), 3. deteljna trava, 4. deteljna trava, 5. deteljna trava, 6. rž. Zračje je vlažno; zemlja peščena, revna.
Pri tem omenimo tudi tako imenovano angleško petletno obdelovanje polja (englische Ftinffelder-wirthschaft), ki ima v kolobarji v izboljšanje, v počitek zemlje 2 leti deteljno travo. Kolobar je ta: 1. repa, 2. ječmen (v ječmenu deteljno travo), 3. deteljna trava, 4. deteljna trava, 5. pšenica.
Angleži ljubijo ta kolobar, in v resnici je dober, ker zemlja pri tem vrstenji vedno v moči ostane. Trave je tudi dosti, da je mogoče živino rediti in dosti gnoja dobiti.
V sklep našega popisanja „gospodarstva na čre-dinke" hočemo še omeniti, kaj je vzrok, da se imenuje ta red gospodarstvo na „čr edinke" (Koppebvirth-schaft). Navadno je, da so njive razdeljene v več ena-cih ograjenih delov; ravno tako so tudi pašniki ograjeni, ali sploh oddeljeni (abgetheilt), in od tod to ime.
(Dalje prihodnjič.)
371
Gospodarske stvari.
0 uravnavanji in gospodarstvu kmetij sploh
in nekoliko besed o umnem kmetovanji.
(Dalje.)
Vrstilni kolobar smemo imenovati izvrsten. Gnojena njiva repi hasne; po pesi pride ječmen; ječmen gotovo posebno obrodi po repi, kteri je bilo gnojeno. Detelja tudi dobro v kolobarji stoji; pšenica po detelji tudi dobro plenja; ravno tako raps in pira.
Vidimo toraj , da pri vrstilni setvi se prideluje mnogo rastlin za klajo, toraj živinoreja cvete. Oko-pavine dosto v kolobarji nahajamo, torej to priča, da je to gospodarstvo zdatno (intensivno). Da vrstilna setev skrbi zato, da zemlja vedno močna ostane, nam naj še en kolobar priča: 1. pesa, 2. ječmen, v ječmenu detelja, 3. detelja, 4. pšenica, 5. sočivje, 6. rž.
Vidimo vrstenje rastlin takih, ktere globoko, in pa takih, ktere plitvo koreninijo; vidimo dalje, se vrstiti rastline, ktere jako čistijo zemljo, postavimo pesa, sploh korenstvo ktero mora pridno okopano biti, in okopavanje gotovo zemljo čisti raznega plevela.
Detelja za pšenico gotovo tudi zemljo dobro pripravlja za obili pridelek in jej redilne tvarine v zgornji zemlji pušča, ker ona (detelja) globoko korenini, pšenica pa plitvo. Sočivje zemljo v fizikalnem oziru boljša, kajti zemlja postane rahla.
Vidimo toraj iz tega, kako izvrstna je vrstilna setev, kako skrbno je sestavljen kolobar, da ne opeša zemlja v svoji moči.
Prepričan sem do dobrega, da vrstilna setev je izvrstna; prosim vas toraj, dragi rojaki, da na tanko preiskujete ta red, in moja največa želja je in moje največe veselje bi bilo, ako bi slišal, da tudi v naši domovini kmetovalci vrstilno setev pričenjajo bolj ceniti pa pridno in umno kolobariti.
Umni kmetovalec mora pa tudi biti gospodar v obširnejšem pomenu, in če je to, bodo spoznali, da vrstilna setev more veliko več pridelati; ona pa daje zato tudi mnogo dela, ker mnogo korenstva pridelujemo ; korenstvo pa moramo pridno okopavati, torej mnogo delavcev potrebujemo; po takem veliko več ljudi lahko živi od istega polja. Temu najboljša priča je dežela češka, ktera ima mnogo prebivalcev; oni pridno obdelujejo polje; sejejo mnogo kupčijskih rastlin, ktere mnogo dela dajajo pa tudi mnogo dohodka in mnogo okopavine itd. Vrstilna setev je gotovo izdatno obdelovanje zemlje; takošna pa veliko več ljudi živiti more, torej se sme vrstilna setev tudi v narodno-gospodarskem oziru izvrstna imenovati.
Da še dalje dokažem, da je vrstilna setev res hvale vredna tako, kakor jo hvalim, stavim vam pred oči pridelke na enem oralu po raznih poljskih redih:
Na 1 oralu daje načez preračun
pridelek vaganov
rži
gnoja se pridela
čisto natriletno
obdelovanje polja
„s travniki"
zboljšano natriletno
obdelovanje polja
„s travniki" staro gospodarstvo
na čredinke „brez travnikov" zboljšano gospodarstvo na Čredinke „brez travnikov"
vrstilna setev „brez travnikov"
12 vaganov
17
13
17 22
))
7}
)7
)9
17 centov
25
18
22 31
>7
79
)7
))
37 centov
70
43
58 90
)>
)>
77
Zemlja je ravno tista. Iz te primere vidimo toraj, koliko veči dohodek nam daje vrstilna setev.
Naj dalje sestavimo kolobar za kmetijo, ktera hoče vrstilno setev vpeljati in meteljko (nemško deteljo ali lučerno) sejati. Nemška detelja je rastlina, ktera več let ostane na njivi; ce!6 znano je, da prvo leto ne daje tolike košnje kot v 2., 3. letu in tako dalje. Sestavili bomo llletni kolobar, ker razdeliti moramo polje v več malih kosov, da ne pride preveč detelje in premalo drugih rastlin. S tem, da so kosi manjši, se neugodnost zmanjša, da ne povzame nemška detelja toliko polja. Kolobarili bi toraj tako: 1. okopavina (krompir itd.), 2. jaro žito, nemška detelja, 3., 4., 5. 6., 7. leto nemška detelja, 8. raps, 9. ozimno žito, 10. koruza, 11. žito.
Če je treba, da mnogo pese sejemo, kakor, postavimo, pri mnogih kmetijah, ktere imajo cukrarnice, bi tako kolobarili: 1. pesa,* 2. koruza (kot presna klaja), 3. pšenica, 4. pesa,* 5. jaro žito, 6. koruza, 7. jaro žito.
Pese bi bilo dosto, med 7 deli sta 2 dela za peso. Zdaj nam pa manjka klaje, toraj bomo eno ali dve njivi, blizo doma ležeči, z navadno deteljo ali nemško deteljo obsejali, da dobivamo potrebne klaje za živino. Pri neki kmetiji na Ogerskem, ktera ima cukrarnico, kolobarijo tako: 1. pesa (za sladkor),* 2. koruza (zelena), 3. ozimna pšenica, 4. pesa (za^ sladkor), * 5. ječmen, 6. pesa za sladkor,* 7. jaro žito, 8., 9., 10. nemška detelja. Vidimo tukaj trikrat peso za sladkor. Pese toraj mnogo pridela omenjena kmetija.
klaje
J7
Neugodno je gotovo, da trikrat pesa stoji v kolo-baru, ker pesa za sladkor, zemljo posebno izrnolze, vendar pridno gnojenje zboljša nekoliko neugodnost po večkratni setvi pese.                                   (Dal. prih.)
378
O uravnavanji in gospodarstvu kmetij sploh
in nekoliko besed o umnem kmetovanji.
(Dalje.)
Sploh moram omeniti pri tej priložnosti, da, če hočemo peso za sladkor sejati, jej moramo dati dobro močno zemljo, pridno jej gnojiti, da nam polje ne omaga in čisto ne opeša, kajti pesa za sladkor zel6 izmolze zemljo in marsiktera kmetija, ktera je preveč pese za sladkor pridelovala, je svoje polje tako oslabila, da poprejšnje dobro polje ni moglo več obroditi; zato vsem, ki sejejo peso za sladkor, posebno gorko prikladam na srce te besede, naj pridno gnojč, naj umno kolobarijo, naj na isto njivo ne dajejo več let zaporedoma pese, ampak naj vrstijo repo z žitom in drugimi rastlinami, kakor smo videli v raznih kolobarjih. Dobro in umno je peso za sladkor sejati, kakor sem že omenil; al treba je tudi umno kolobariti, da skrbimo za prihodnost, da ne oropamo zemlje.
To so dobrohoteči opomini vsem tistim, ki so pričeli peso za sladkor sejati. Da je vse to resnično, to vem od mnogih krajev, kjer sem slišal gospodarske oskrbnike tožiti, da je zemlja zel6 opešala ondi, kjer so morali preveč pese   za  sladkor sejati,   na   povelje
posestnikovo. Najprvo, če hočemo umno kmetovati, je to, da skrbimo, da zemlja ne opeša, ker tudi v prihodnosti bomo potrebovali, da nam zemlja, kolikor mogoče, dobro obrodi. Mnogo posestnikov se je že — pa prepozno — izučilo v tem, kako potrebna je skrb za vzdržanje zemeljne moči, ko so dali vse polje v najem (štant). Ko je potekel čas najema, in so pričeli zopet sami obdelovati polje, našli so polje revno, zemljo opešano, kajti najemniki so gospodarili brez misli na prihodnost, so sejali peso za sladkor in druge rastline, ktere zemljo posebno izpivajo. Leta in leta so morala preteči, da je zemlja zopet poprejšnjo moč dobila.
Sliši se, da tudi na Kranjskem so sem ter tje začeli peso za sladkor prav pridno sejati. To je prav in hvale vredno: al treba je, da se gospodar varuje škode, ktera ga gotovo doleti, ako leto za letom seje peso.
To je izučilo posestnike, da kadar daj6 najemniku zemljišče v najem, mu predpišejo kolobar, kako mora gospodariti, koliko gnojiti; tako je na Ogerskem, tako na   Ceskem itd.
Vrstilni red (Fruchtwechselwirthschaft) gotovo zasluži, da ga prav na tanko preiščemo, da ga potem ceniti moremo. Slavnoznani Horskv, gospodarski svetovalec na Ceskem, je vpeljal ta red na Ceskem, in v spoznanje njegovega truda in velikega zaslužka ga je cesar v žlahni stan povzdignil. Mnogo let je govoril v tem redu, na grajščini, kteri je bil ravnatelj, je tako kolobaril in gospodaril v izgled in v spričbo svojega učenja. In dosegel je svoj namen; poprijeli so se kmetovalci na Ceskem njegovega reda in kolobara.
Glavna lastnost vrstilne setve je ta, da se vsako leto vrsti žito z drugimi rastlinami. Eno leto žito, drugo leto detelja ali korenstvo ali sočivje itd. Vidimo torej, da vrstilna setev pripusti, da mnoge in razne rastline sejemo; pri vsem tem je pa posebno to, da je treba le malo travnikov ali celo nič. Poleti se poklada živini zeleno, za ozimno klajo služi trava, ktero na njivah pridelujemo, postavimo, deteljna trava ali mohar, ki je za konje izvrstna klaja. Da to razjasnim, omenim gospodarstvo c. kr. više kmetijske učilnice v ogerskem Starem gradu (Ungar. Altenburg), ktera nima skoraj nič travnikov (le 4); klajo vso na njivah prideluje, in vendar mnogo živine brez travnikov izvrstno redi.
Kolobar na šestletno vrstilno setev bi bil ta:
1. Pesa.* 2. Jaro žito, vžito deteljo. 3. Detelja. 4. Ozimno žito (pšenica).   5. Sočivje. *   6. Ozimno žito.
Hohenhajmska kmetija (kmetijska učilnica na Vir-temberškem) ima pa le-ta kolobar:
1. Okopavina (Hackfrucht). * 2. Ječmen; v ječmenu detelja. 3. Detelja. 4. Ozimno žito. 5. Grašica za zeleno klajo.   6. Raps.   7. Pira.
K sklepu tega preiskovanja in pomenkov o raznih redovih omenim še enkrat, da to, kar sem pisal, je potrjeno po skušnjah tacih gospodarjev, kterih kmetije so lepo vredovane. Ako bi utegnile te moje dobrohoteče besede saj kteremu koristiti, lepo prosim, naj vsakdo najprej preišče lastnosti zemlje itd., po tem vsem naj sklene, kteri red (upam, da se bo prijel vrstilne setve), kteri kolobarje pravi za njegovo polje. Toliko zagotovljam, kdor bo skusil, da gotovo ne bo opustil dalje zboljsevati gospodarstvo, in da bode čedalje bolj hrepenel popolnost doseči v kmetovanji.
Prihodnjič o znanstvu uravnovanja zemljišč.
386