shaja vsak Četrtek in velja •l poštnino vred ali v Mariboru « pošiljanjem na dom ut celo leto 32 Din, pol leta M Din, četrt leta 8 Din. Izven Jugoslavije 64 Din. Naročnina <ie pošlje na upravništvo •Slov. Gospodarja« v Mariboru, Koroška cesta št. 5. — se dopošilja do odpovedi. Naročnina se plačuje i naprej. TeL interurban 113.
Posamezna Stevitk« «t^ne t*5i» (Un,
i^o^tnlna ptnfana ▼ polovinl.
LiST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo je v Mariboru,
Koroška cesta št. 5. Rokopisi se ne vračajo. Upravništv» sprejema naročnino, inserate
in reklamacije. Cene inseratom po dogovor«. Za večkratne oglase primere» popust. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Čekovn« račun poštnega urada Ljub ljana 10.603. .Telefon inter urban 113.
3. številka.
Maribor, dne 20. januarja 1927.
61. letnik.
5cc«WB£* tusasMa
Slovenci!
Vsi gremo 23. januarja volit S. L. S. v I. Skrinjico! — Volilno pravico imamo, uporabimo jo, da pokažemo: slovenski narod hoCe odločati v ■javni upravi in politiki.
Volitve v oblastno skupščino imamo, udeležimo se jih, da pokažemo: slovenski narod hoče ta prvi košček avtonomije. Ko si bo utrdil .o postojanko v boja za svo o svobodo, bo lerjnl os'ale pravice.
Volimo le Slovensko ljudsko stranko, da pokažemo: slovenski narod zavrača one, ki nam vsiljujejo hlapčevstvo Beograda in Zagreba, pač pa hoče le ono stranko, ki edina se je vedno botila za pravice slovenstva. Samo Slovenski ljudski stranki zaupamo gospodarstvo a a na ¿i sveti slovenski zemlji!
Naše volilne krogljice v prvo Skrinjico! Zberimo naše volilne krogljice v prvi Skrinjici, da pokažemo : Slovenec hoče biti na svoji zemlji svoj gospod!
Ta skupna slovenska fronta bo 23. januarja podrla vse nasprotnike življenskih zahtev ter samoupravnih pravic slovenskega ljudstva.
V	nedeljo, 26. januarja, bodo obležali ob praznih volilnih skrinjicah samostalni demokratje. Ta stranka tudi ničesar drugega ne zasluži nego politično smrt. Pahnila je slovensko ljudstvo v žrelo brezumnega političnega in upravnega državnega centralizma, v katerem je gospodarsko tako propadlo, da hira v gospodarsko smrt. Ta stranka smatra slovensko ljudstvo samo za predmet izkoriščanja, kar zlasti med drugimi dokazuje slučaj Slavenske ban ke ,ki je potegnila iz slovenskih žepov visoko število težkih milijonov dinarjev. V zameno za take milijone pa vsiljuje ljudstvu brezplačno svoje brezverske in protiverske časnike, da bi ga tudi duševno upropastila. Slovenski narod ne sme umreti, zato pa mora umreti stranka, ki je slovensko ljudstvo zapisala narodni in gospodarski smrti!
V	nedeljo bodo na volilnem bojišču s praznimi volilnimi skrinjicami obležali nekdajni samostojni kinetijci, sedanji Radičevci. Stejpan Radič je pretekli teden moral na-gloma na avtomobilu pobegniti pred množico razjarjenih hrvatskih kmetov v Dalmaciji. Kdo bi bil v Sloveniji tako politično neumen, da bi Radiču, ki beži pred strašno obsodbo hrvatskega kmetskega ljudstva, pripravil zavetišče v volilni skrinjici s tem, da bi ¡.wui poklonil volilno kroglico. S tem, da je Puceljeva stranka šla pod hrvatsko Ra-dičevo komando, je izgubila pravico, da bi kak slovenski kmet ali delavec, ki si je svest svojega slovenstva, glasoval za njo. Ko je Pucelj prešel v Radičev tabor in z njim v vlado, je obljubil, da bodo z vladne mize padale v Slovenijo vsaj drobtine. V resnici pa niti drobtine niso prišle v Slovenijo. Med največje zasluge, ki jih je Pucelj kot minister poljedelstva stekel za slovensko ljudstvo, bode njegova stranka morala zabeležiti to, da je r avgustu lanskega leta odpravil verouk iz vseh kmetijskih šol v Sloveniji. Pa naj še kdo reče, da samostojna kmetijska, odnosno Radičeva stranka ni krščanska stranka! Ne more biti v Sloveniji zavednega in poštenega kmeta, delavca in obrtnika, ki bi 23. januarja mogel glasovati za tako stranko!
V nedeljo, 23. januarja, bodo ob praznih volilnih skrinjicah obležali bledih obrazov rdečkarji ali socialni demokratje. Program te stranke se ne da izvršiti, kar dokazujejo razmere v Rusiji. Ker socialisti z izvrševanjem svojega programa ne morejo ljudi osrečiti, zato jih skušajo obdržati okoli sebe s samim hujskanjem, s katerim ščuvajo delavce proti vsem drugim. Koliko brigo pa imajo za gospodarski blagor ljudstva, dokazuje dejstvo, da je socialno-
demokratiena stranka, ko je bila na vladi leta 1919 in leta 1920, po svojem zastopniku ministru Antonu Kristanu glasovala za to, da so se nekdanje krone za dinarje zamenile v razmerju 4:1. Svojo popolno politično nesposobnost hoče ta stranka nadomestiti z neslanim in surovim zabavljanjem proti veri in duhovnikom. S tem pa si pri ljudstvu in tudi pri delavcih ne pomaga, marveč samo škoduje. — Poleg tega je ta stranka za politični centralizem, torej je proti samoupravi in avtonomiji slovenskega ljudstva. Zato bo 23. januarja zopet obležala na tleh, kjer je ležala že poprej.
Geslo dne 23. januarja mora biti ter tudi bode to-le: Proti vsem protivnikom slovenstva, njegovih političnih pravic in gospodarskih zahtev! Za Slovensko Ljudsko Stranko kot stranko slovenskega ljudstva! Vsi v skupno slovensko fronto za samoupravo in avtonomijo slovenskega ljudstva!
Iz dveh nam nasprotnih taborov.
GRDA GONJA SAMOSTOJNIH DEMOKRATOV PROTI NAŠEMU POSLANCU ŽEB0TU.
Nihče od naših ljudi ne more tajiti, da so razmere na naši meji res v mnogem oziru žalostne, posebno za kmeta in delavca. Naš poslanec Franjo Žebot se že več let trudi za to, da bi se meja proti Avstriji popolnoma odprla in da bi se odpravile krivice, ki se godijo našim ljudem na j meji. On se je potegoval za to, da smejo naši ljudje voziti | čez mejo na mline in žage. Predlagal je, da bi smeli iz Jugoslavije prodajati po znižani carini vino, živino in sadje v Avstrijo. Zahteval je, da se določi daljši čas za obmejne karte. Dosegel je, da veljajo karte vsaj eno leto. On je predlagal pri vladi, da bi se uboge ljudi naj ne kaznovalo, ako nese kdo preko meje za domačo potrebo kako kilo sladkorja, soli, petroleja ali kaj takega. Ostro je Žebot ugovarjal proti temu, da se naše obmejno prebivalstvo na meji za vsako malenkost kaznuje in preganja. Več sto takih pritožb je že predložil ministrstvu in v mnogih oziirih tudi dosegel uspeh.
Na volilnih shodih na Sladkem vrhu, Selnici, Cerša-ku, Št. 11 ju, Svečini, Sv. Juriju in Sv. Križu je Žebot o tem javno govoril in izjavil, da ne bo prej miroval, dokler se te žalostne razmere na meji ne popravijo. Saj je imel tudi čisto prav, da je tako govoril, kajti če je ljudstvo na meji
V nedeljo, 2^rjanuarja bo nastopna skupna slovenska fronta!
Čez nekaj dni boste vršili svojo pravico in ob enem tudi svojo dolžnost, da na volišču oddale svoj glas za kan-lidate, odnosno za stranko, ki jo smatrate za vredno, da ■i poverite svoje zaupanje.
Vaša pravica je to, in sicer velevažna vaša pravica. ?o pojmu moderne dižave je ljudstvo država in zato tudi losilec vse oblasti v državi. Brez njegove volje se ne sme skleniti in izdati v državi noben zakon, ne sme se naložiti loben davek in ne sme se voditi državna uprava na način, iri ga ljudstvo ne odobruje. Vse te važne posle države in njene oblasti opravlja ljudstvo po svojih zastopnikih, katerim poveri to važno nalogo pri volitvah.
Pravica voliti pa je iz razloženih vzrokov tudi dolž-lost voliti. Pravica in dolžnost sta vobče tesno spojeni med seboj, Kot oče imaš pravico vzgojevati svoje otroke, in to je tudi tvoja dolžnost. Kot državljan imaš pravico so-xlločevati pri tem, kako se vodijo državni in javni posli, in zato je tudi tvoja dolžnost, da se udeležiš volitev, s katerimi se ustvarjajo ljudska politična in gospodarska zastopstva. V nekaterih državah je upeljana zakonita dolžnost, da se mora vsak udeležiti volitve. Take zakonite dolžnosti v naši državi ni. Obstoja pa dolžnost, ki jo nalaga vest, da gre volit vsak poedinec.
Nam ni treba šele povdarjati in zabičevati te dolžnosti. Vaša izobraženost, vaša zvestoba našemu krščanskemu in slovenskemu programu vas bo nagnila in notranje .primorala, da boste šli volit.
Odločiti se vam ne bo težko. Vaša odločitev je že bila -storjena takoj, ko so bile razpisane volitve v oblastne skupščine. Takrat je završalo po Sloveniji in po vsej Sloveniji je šel samo eden in edini glas: Pri teh volitvah nastopi vse slovensko ljudstvo in vsi njegovi sloji in stanovi kot skupna slovenska bojna fronta za slovensko avtonomijo in samoupravo!
Ta skupna fronta slovenskega ljudstva bo v nedeljo, 23. januarja, glasovala v I. skrinjico, v skrinjico stranke slovenskega ljudstva. S tem bo slovensko ljudstvo volilne kroglice porabilo kot orožje, s katerim bo napadlo in odbilo vse druge protivne stranke. S tem, da svojih volilnih kroglic ne vržete v volilne skrinjice političnih protivni-kov, vršite najbolj občutljivo politično streljanje v nje.
Divji lovec Bartek Grcnikovski.
(Poijski spisal K. Przerwa-Tetmajer; preložil Alojzij Benkovič.
Bal se ni ničesar. Sodnija še povpraševala ne bo. Vol-xovi so snedli gozdarja, sam je ponoči hodil po pustih krajih. — Ničesar se ni bal Bartek. Vedno je zaupal v Boga. Ne samo, da je On Dobrovolskega •speljal v past, ampak je še volkove poslal, ki so ga tako pojedli, da niti sledi ni ostalo o tem, kar se je bilo tu zgodilo. Bog je z mano, si je mislil.
Zaradi Dobrovolskega Bartek še nemirnega spanja ni poznal. Zadostil je svoji vesti. Bog mu je dal srečo pri Dobrovolskem in ga blagoslovil, duha pa se ne boji. »Ti duhovi, ki hodijo po gozdih in goličavah«, si je mislil, »niso hudobni. Pač pa te ta ali oni zapelje na nepoznana pota, la bi tam kam padel, prestraši te, to je res, da bi se pa maščeval in te zasled<jyal, kakor tisti, ki jih imenujejo volkodlake, tisto pa nikoli. Na pokopališče ponoči ne hodi, čemu pa bi tudi hodil? Na pokopališču ne streljaj, čeprav tudi tam naletiš na zajca ali lisico. A to je vedno blizu vasi, zato je greh. Če pa^si na goličavah ali v gozdu ubil človeka, brez skrbi hodiš tja. Po smrti te ne bo preganjal. Dosti jih je takih strelcev, kakor na primer tisti Tilka iz Dzianis, ki je tri speče Liptovake ubil z gorjačo, pa je potem še dvajset let hodil na lov. Ta je bosa! Potem pa še to: če se po pravici maščuješ nad kom, ne imej ni-kakih pomislekov!
A v Tatrah so različni duhovi in strahovi. Povsod jih je polno, ni ti jih treba iskati. Komaj si zadremal kje v dolini ali na samoti, oho! že se ti ožive zlodeji. Ali ti z
verigami zarožlja nad glavo, ali pa ti tako zinami oči, kakor bi ti kdo zvezd nasul, ali pa bi ti zlata naprašil vanje.
Mnogo čudnega je doživel Bartek Gronikovski v gorah in dostikrat je pripovedoval o tem.
Kar pa so ljudje najbolj čudnega slišali od njega, to je bila povest o divjem človeku, dasi se ne ve, je-li bil to res divji človek ali norec.
»Grem nekoč v pozni jeseni, malo je sneg naletaval, čez Kraljevo halo*) ob potoku v dolino. Lepega kozla sem nesel na hrbtu, v Granati sem ga ustrelil. Obstanem, zdelo se mi je, kakor bi nekaj pljuskalo po vodi. Kdo za vraga bi mogel biti, kdo se zdaj koplje, ko mede in je tako mraz? Stopim bliže, — v vodi stoji človek, po hribovsko oblečen, na glavi ima venec iz borovih igel, rušja in raznih zelišč. Ne koplje se ne, samo nekaj išče po vodi. Stopim še bliže, — bal se ga nisem, puško sem imel pripravljeno, — on pa smuk! v gozd. Jaz za njim. Za hip mi je ušel, skril se je med mladim smrečjem — iščem ga nekaj časa — glej ga, tu je. Stoji pa mene gleda. Pomerim nanj in zakličem: »Stoj, če ne, ustrelim!« Pa samo kar tako, — čemu bi neki streljal nanj? On pa stoji, gleda name, oči je imel velike, pa pravi tako, kakor bi napol govoril, napol pel: »Ali mi odpustiš grehe? Ali mi odpustiš grehe? Voda srce nese skoz zelene lese, srce voda vzela, vodica studena, se vali čez kamen, se vali čez pramen, v dolu tam pod sivo skalo ribica krvava je postalo. Ali mi odpustiš grel™? Ali mi odpustiš grehe?« In zopet od kraja, kakor prej. Stal sem in poslušal, da mi je to kake trikrati povedal, ali pravzaprav zapel, jaz pa sem se tega kot molitve lepo naučil in dobro zapomnil. Včasih se mi to sanja ponoči, ali pa mi pride na misel v gozdu, pri oranju na polju ali pa kje drugje. Ali
•) Hala — gorska trata ▼ Tatrah. — Op. prel
mi odpustiš grehe? Ali mi odpustiš grehe? . . . Tako žalostno je to prepeval, da ga je bilo groza slišati. »Odpustim ti jih«, sem mu rekel. »Le sem k meni pojdi!« Nor je, sem si mislil, leno mu moram povedati. Hotel sem ga vzeti s sabo na vas na Bukovini, naj tam počno z njim, kar hočejo. Pa ni hotel iti. Pojdi, pojdi! On pa ne, pa ne. Vzamem iz torbe ob boku košček sira, in ga mu pokažem — nič, celo umikal se je proti gozdu. Vzamem sir in ga mu vržem. Še bolj se je umaknil. Pogledal me je tako, kakor bi kaj dobrega pričakoval od mene, pa da jaz ne vem, kaj hoče. Gleda kratek čas, in pravi: »Jaz tebe s kruhom, ti mene s kamenom, — jaz tebe s krvjo, ti mene s slino!« In sem videl, kako je vejico pobral s tal in me blagoslovil. »Kaj sem ti naredil«, mu pravim, »da si se razhudil in me zdaj blagoslavljaš?« On pa v gozd in izginil je. Nisem šel za njim, ker me je kozel težil in kozla ne zamenjaš za divjega človeka, saj človeka ne moreš jesti. Haj! Izgubil se mi je. Parkrat se je še oglasil v gozdu, pa nisem mogel razbrati, kaj je rekel. Pozneje ga nisem videl več. Slišal sem potem od pastirjev v Panšici, da so ga videli, a so zbežali, ker so se ga bali. Jaz se ga nisem bal. Iskal sem ga na tisti strani, kamor je moral oditi, a zaman. Izgubil se je nekje, mrci-na. Mlad je bil, več kot petindvajset jih ni bil star. Obleko je imel gorjansko, besede pa so kazale, da ni bil iz naših krajev, ampak tam od Krakova ali pa odkod drugod. Vidite, na take čudake človek naleti v gozdu. Človeka bi kar zmešalo. Hej! Gozd, to ni kar tako!«
Prigodilo se je, da je Bartek zbolel za vročinsko bo leznijo, da so mu kar noge ohromele. Poldrugo leto ni bil v gozdu. Skrbele so ga puške, da bi ne zarjavele. Doma je bila taka lakota, da ni bilo več mogoče strpeti.
L
•eaadovoljno, to za državo ni dobro. Poslanec je tudi i*-Javil, da se mu ne zdi prav in krščansko, če sme finančna kontrola ubogega človeka, ki nese preko meje zavojček Frankove kave ali kilo sladkorja, oziroma kako drugo tako malenkost, kar ustreliti, če ga ne more dohiteti. Saj še •elo vladarji pomilostijo dostikrat iz dobrosrčnosti težke roparje in morilce.
Male pregreške smejo pri nas kaznovati tudi s smrtno •osno krogljo, a mnogim, ki goljufajo državo za milijone, se posreči uteči čez mejo. In te pravične besede našega poslanca so razjarile nekatere ljudi iz demokratske stranke na meji tako, da hočejo Žebotu škodovati. Napravili so •vadbo proti njemu in žandarji in financarji sedaj hodijo od hiše do hiše poizvedovat, kaj je Žebot govoril.
Taki so samostojni demokrati! Branitelja pravic obmejnega ljudstva bi radi odstranili. In ti demokrati frčijo iz občine v občino, iz hiše v hišo, iz gostilne v gostilno ter lovijo glasove kmetov, delavcev in viničarjev. Mi pa smo prepričani, da noben pameten kmet, obrtnik, viničar in delavec ne bo volil demokrate, ampak bo v znak protesta proti preganjanju našega poslanca Žebota oddal dne 23. januarja volilno krogljico edino v prvo skrinjico. — Obmejno prebivalstvo pa prosimo, da razglasi to vest od hiše do hiše.
RADIČEVCI PROTI PROSTI 2GANJEKUHL
Od Sv. Jurija na Pesnici nam pišejo:
Mariborski krčmar Lipovšek bi rad imel naše krog-ljice za svojo Radičevo skrinjo. Mi kmetje, kočarji in vini-earji pa Lipovšeku in njegovi stranki ne moremo dati svojih krogljic. Zakaj ne? Lipovšek je kot krčmar proti prosti žganjekuhi. Ko smo bili Novega leta dan pri Žaucerju na shodu SLS, je Lipovšekov agitator g. Franc Vračko pred fielim zborom izjavil, da bi bilo bolje, ako bi imeli zopet financarji pravico kotlje pečatiti in nadzirati žganjekuho. Mi pa pravimo: Če smejo Srbi in Hrvati prosto kuhati žganje, zakaj pa bi mi v Sloveniji morali plačevati od žganje-kuhe? To si bomo zapomnili. In ker je Radič-Lipovšekova stranka proti prosti žganjekuhi, radi tega kmetje, kočarji in viničarji dne 23. januarja ne moremo voliti te stranke. Volili pa bomo našo, ki se je potegovala za prosto žganjekuho. To je prva skrinjica! Samo v prvo skrinjico naše krogljice!
Invalide bi radi ogoljufali.
K meni je prišla deputacija invalidov, kateri so mi izročili naslednjo pritožbo:
Od invalidov, ki so postali invalidi v avstrijski armadi, zahtevajo oblasti, da bi moral vsak invalid prignati priče, ki bi prisegle, da je bil dotični res ranjen na bojnem polju. Ako teh prič ne dobijo, se jim ne izplača invalidnina.
Ta odredba je krivična. A ne samo krivična. Ona vpije do neba! Kje pa hoče sedaj ubogi invalid dobiti in iskati priče? Med njimi, katerim zadržujejo izplačilo invalidnine, so tudi taki, ki so 100% invalidi. So to reveži brez nog, ali brez rok. Čudim se, kako morejo iz Beograda dajati take krivične odredbe. Proti takemu postopanju z ubogimi invalidi v Sloveniji sem vložil danes protest na ministrstvo za socialno politiko v Beogradu, ker je protizakonito.
S takimi krivicami nas obklada nesrečni centralizem, katerega so nam preskrbeli samostojni demokrati in Pu-cljevci ali sedanji Radičevci. Demokratska in Pucljeva stranka imata na vesti tudi krivice, ki se godijo invalidom. Za volilce-invalide je silno vabljivo, da dne 23. januarja zopet glasujejo za ti dve nesrečni stranki . . .
Franjo Žebot, narodni poslanec.
Zbirajte za volilni sklad
Nazadnje je šel Bartek vendarle v gozd na Golico, kjer je imel shranjeno najboljšo dvocevko. Našel jo je, očistil, obdrgal, nabil in korakal še bolj globoko v gozd. Tu pa mu je omamil oči grozen pogled. To se je zgodilo tako naglo, da se mu je zdelo, kakor bi mu neka bajna moč vplivala na oči. Vsi tisti ogromni gozdovi so bili posekani! Kamor je oko neslo, so ležala tu drevesa z okleščenimi vejami.
Nagon je Bartka vrgel nazaj. S puško v roki se je umaknil v goščavo. Spustil se je v tek kakor pred strupeno kačo. Dirjal je dalje pod Golico in Javorinsko Šeroko proč od tega strašnega kraja. Ko je prišel do Žabjega, se mu je rdajci zopet zasvetilo med vejami — zopet je ugledal velik prostor s posekanim drevjem. Pričel je bežati navkreber. Zdaj se mu je že zdelo, da se mu utegne prav povsod pokazati tisti grozni pogled. Ni mu šlo v glavo, da je to mogoče. Prvič v življenju ni vedel, kako bi ubežal, ustavljal se je, pomišljeval — bal se je v gozd.
Prvič je bilo groza Bartka Gronikovskega iz Bukovine v tatranskih gozdovih . . .
Gozd je bil prav do Ribjega ves posekan. Bartek je zbežal v goščo in legel na zemljo. Jezik se mu je posušil, oči so ga pekle. Premagalo ga je neznano čuvstvo obupnega strahu. Zdelo se mu je, kakor bi slišal za sabo udarce sekir, hreščanje žag in treskanje padajočih dreves. Nagnil je glavo na mah, smrtno truden in brez moči. Zopet je dvignil glavo in vlekel na uho . . . Preganjali so ga goli, prazni kraji. Jasno solnce, ki ga je videl na posekanih krajih, ga je napolnilo s silnim studom in odporom, njega, ki se je v solnčnem svitu lahko pol dne gugal v goščavi vrh dreves. V Tatrah ni bilo več goščave. Ni bilo več pastirjev, ki so po nekaj mesecev prebili po senožetih; ni bilo več lovcev, eden •• Lodovem pod Špižem, drugi na
Volilci SLS.?
V mariborski oblasti je naša škrinjica
rva!!
Državna politika.
v naši državi.
Uzunovič čuti, da nima ne v radičevcih niti v radikalih samih zaslombe, kot jo potrebuje, pa je zopet povabil SLS, naj ga podpira. Dejal je, da so vrata SLS vedno odprta, naj gre vendar v vlado. Za SLS je odgovoril na to vabilo poslanec Smodej, da SLS ni kriva, da ni prišlo do sporazuma. Ako pa ministrski predsednik na vsak način hoče, da gre SLS v vlado, potem ve, kakšne korake da mora podvzeti, ker ve, da slovenski narod hoče tudi v Beogradu soodločevati kot enakopraven in skrbeti, da se država reši iz težkega gospodarskega položaja. To vabilo ministrskega predsednika Uzunoviča je znamenje, da je politika SLS pod vodstvom dr. Korošca tako vplivna, da se bo morala vsaka vlada za naprej res ozirati na slovenski narod. Dr. Korošcu ni bilo treba poklekniti za vstop v vlado, kot to dela Radič, vabijo ga, a on hoče, da se slovenskemu narodu prizna enakopravnost in vse njegove zahteve. Potem bo šel in nam bo prinesel svobodo.
Kaj čaka sedanjo vlado? Da sedanja vlada ne bo dolgo tako sestavljena kot je zdaj, je jasno. Izprememba se bo izvršila takoj po volitvah v oblastno skupščino. Te volitve bodo gotovo tudi merilo strankinih moči. Zanesljivo je, da se bo radikalna stranka razcepila. Zato iščejo Uzu-novičevi pristaši zveze z Davidovičem. Do te zveze bo pa prav zelo težko prišlo, ker so Davidoviču volitve najljubše, po volitvah v državni zbor bi se namreč gotovo prav močno okrepil. Z radičevci je tako, da jih bo Uzunovič vedno lahko kupil za kak ministrski stolček ali pa za kak salonski vagon Radiču in njegovi družini. Ti so sicer poslušni vladini hlapci, a Uzunovič išče pomoč pri resnejših ljudeh. Splošno se torej pričakuje, da se bo sedanja vlada z ozi-rom na sodelujoče stranke povečala. Ako pa do te rešitve ne pride, potem pa bo ali volilna vlada, ali pa, kot pišejo že nekateri listi, uradna vlada brez poslancev. Eno kot drugo bi bilo v nesrečo in škodo državi, zato se močno deluje na to, da bi se vlada razširila še na druge stranke takoj po 25. januarju.
Finančni odbor sklepa o proračunu. Finančni odbor je začel razpravo o proračunu. Ravno iz proračuna pa se spozna, kako gospodarsko izkoriščanje zadeva ravno Slovenijo. Za Slovenijo vlada, v kateri so tudi radičevci, nima denarja. Ne briga se niti za poplavljene kraje, da bi vsaj tam popravila mostove in ceste. Uničuje celo kmetijsko šolstvo, kot se je vlada spravila nad kmetijsko šolo na Grmu, kjer ista že 52 let obstoja. Vojaštvo porabi eno pe-
tinko celega proračnna. Zunanje ministrstvo ima posebna blagajne svobodno na razpolago. Najbolj pa hoče sedanj«, vlada uničiti ugled države po členu 183 finančnega zakona v katerem se določa, da se države, četudi je komu dolžna' ne more tožiti in dati eksekutorju prek. Vse te velikanske-napake tega proračuna je že v finančnem odboru SLS razkrinkala in bo od sedanje vlade v narodni skupščini zahtevala, da se te vnebovpijoče krivice popravijo.
Radič beži iz Dalmacije. Radič je pretekli teden na stopil agitacijsko potovanje po Dalmaciji. On je bil nava jen da so ga sprejemali z godbo in zastavami, pojedinam: m da se je poljubljalo vsevprek, zdaj pa se je zgodilo drugače. Hrvaški narod je spoznal varalico, pa mu je v Dalmaciji glasno zaklical, naj se kar pobere. In Radič je imel načrt, da bo vso Dalmacijo potegnil za seboj, zdaj pa praznih rok moral bežati. Vrnil se je v Zagreb in bo — od tu agitiral!
Volilni boji po celi državi se vršijo prav hudo, celo t večjo silo, kot bi šlo za državnozborske volitve. Radikali v Bosni kar s policaji že zdaj pritiskajo na nasprotne kan-didate, da odstopajo. Hujše se bo to godilo v Srbiji sami Vendar narod tudi sili ne bo klonil. — Po Hrvaškem se je poleg radičevske skrinjice povsod postavila tudi skrinjica Hrvaške ljudske stranke. Njena agitacija je zelo živahna, — V Sloveniji so volilne predpriprave že izpeljane. SLS je že po vseh krajih, skoro v vseh občinah imela volilne shode in ves narod stoji za njo kot en mož.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Italija sklepa verigo okrog SHS. Naš bivši zunanji minister Ninčič, ki je toliko dal na prijateljstvo Italije, gleda zdaj sadove tega prijateljstva. Italija skoro vsak teden napravi kaj, da nam to »prijateljstvo« pokaže. Ni še čisto potihnilo, kar je storila v Albaniji, že prihaja novo poročilo, da je Italija napravila z Madžarsko dogovor, ki je razdr) dogovore med Madžarsko in našo državo in ki je ob enem naperjen proti naši državi. — Dne 27. t. m. gre grof Beth-len kot zastopnik Madžarske v Rim, da pogodbo podpiše. Sedanji zunanji minister dr. Perič je uvidel to novo zanjko Italije, pa je že na delu, da jo uniči.
Angleška hoče na vsak način protektorat nad Bolgarsko. Kot smo že poročali zadnjič, hoče Angleška si prido biti čimveč vpliva v Evropi. To pa trenutno ne gre drugod kot ravno na Balkanu. Zato je tudi Angleška z Italijo v dobrih odnošajih. Vendar je mogoče, da bo to prijateljstvo, ki je itak samo navidezno, pozneje Italiji izpodneslo njene načrte in bo Angleška dobila Balkan pod vpliv. An gleška je na Kitajskem popolnoma podlegla. Kitajska kan-tonska vlada je že zasegla vse pravice Angležev. In to jo še bolj žene, da si drugod poišče trdna tla. In Balkan v tem oziru ni slab. — Glede Albanije že zdaj Angleška izjavlja, da jo je Italija prevarila, ker je Italija trdila, da je dogovor izvršen v soglasju z našo državo.
Nemčija pred važno odločitvijo. Že pred božičem je padla vlada, pa še ni nove postavljene. Odločitev ima stran ka katoličanov, ki je najbolj vplivna, čeprav ne največja. Ta stranka se imenuje centrum, to je središče. In zdaj je res v središču državne politike. Dr. Curtius je dobil na-lop. da sestavi vlado, a ima zaradi odločitve katoliškega centruma težko stališče.
Rumunija — naša nezanesljiva zaveznica. Rumunskl vladni krogi so zadnji čas po svojih časopisih napadli Jugoslavijo in Čehoslovaško, da ne vodita pametne zunanje politike, posebno z ozirom na Italijo. Čehoslovaška je takoj zahtevala zadoščenje in ga je tudi dobila. A ta izjava rumunske vlade pač kaže, da se ni preveč zanesti na to — zaveznico.
Kaj se godi v Mehiki? Tukaj se preganjanja katoličanov nadaljujejo na najkrutnejši način. Pred nekaj dnevi so zaprli pet škofov in veliko število duhovnikov. Vlada se boji, da vstane proti njej narod in si bo z orožjem priboril svobodo izpod te krivične svobodomiselne vlade. Vladine čete počenjajo po državi strašna grozodejstva, skrunijo cerkve in oltarje, uničujejo sv. podobe po hišah. Na ameriških tleh se je že ustanovila protivlada zoper krvoločnega Callessa. Domača vojska je neizogibna. To je delo svobod omislecev.
Združene države Severne Amerike in Mehika. Spor med obema državama je zelo napet. Mehika se je ustrašila in prosi za razsodišče. A ameriška vlada ne popusti Ako se ji CaMes ne uda, pride z vojsko v Mehiko.
Srednjem vrhu pod Lipkovim, tretji v Volovcu pod Oravo; ni bilo več gozdarjev, ki so bili prav tako na redko posejani po teh krajih; — ugnezdile pa so se nekake spake po gozdih, v pravecnih goščah, uničujoč jih bolj nego ogenj in gorski vihar. Bartek Gronikovski se je tresel in krčevito puško stiskal z dlanmi. Zdaj ni gonil več on, ampak so ga gonili, pa ne kakšen Horvat ali Dobrovolski, — gonili in preganjali so ga ti goli, pusti kraji, gonilo ga je neko prepleto, grozno strašilo, gonil ga je »svet«! Bartek Gronikovski je imel za zvijačo — zvijačo, za kroglo — kroglo, proti sekanju lesa pa ni mogel nič: bil je pri koncu.
Ni sicer vedel, je li res tako, a v svoji domišljiji je videl že posekane ali s sekiro načete mogočne smreke v Ko-provi dolini, šumeče, košate javore pod Rogačem in vitke jelke pod Sinjim vrhom in Sindlovcem. Vse Tatre, vsi ta-transki gozdovi že morda leže posekani, deblo poleg debla, veje in mladike vse na kupih, samo osameli štori se še belijo, belijo se nad zemljo, belijo se na solncu, kot mrtve kosti. Vsega je konec! . . .
Veter, ki je šumel z vrhov in gugal nad njim smreke, se je zdel Bartku kakor grozna, žalobe polna godba, kakor pogrebno petje na pokopališču.
Prvič se je Bartku Gronikovskemu razžalostilo srce ob šumenju vetra.
Iznad gozdov so gledali vrhovi Žabjega špika, nagi, trdi, strmi. Popadla ga je jeza nad njimi. »Hej! Vam je lahko tam gori!« je zakričal nad njimi s povzdignjeno roko. »Kaj vam kdo more tam gori? Nihče ne pojde k vam, da vas v vreči odnese v mlin! Gozd, to je pa kaj drugega i«
In tako se bo godilo kar naprej, — jutri, pojutrišnjem, čez leto, čez deset let, čez trideset let — dokler tam te posekane smreke zopet ne dorastejo... Hej! On jih ne učaka!
Strašno, zlovestno, za Bartka uničujoče strašilo je padlo čez tatranske gozde s hruščem sekir in žag, kakor pada ploha na posejana polja. Ne ostane drugega kot mrtva puščava . . . Bartek je sedel pod drevesom, naslanjajoč se s hrbtom ob deblo, in žalostna mu je bila duša. Puško je držal v roki, kopito k sebi, kakor nepotrebno orodje, kakor ladjelomec drži vrvi krmila, ki ga je bila raztres-kala skala.
Zmračilo se je. Veter je pihal proti jezercu.
Ta hip je nekaj zahreščalo in zašumelo v goščavi. — Pred Bartka se je postavil iz goščave jelen, oddaljen komaj par korakov.
Stopal je proti njemu — ni ga zavohal.
In je obstal: Gledal je Bartka, ki mu je bil mrak zagrnil postavo in je kot mrtev sedel pod šminko. Bartek Gronikovski se je ozrl na njegove krasne rogove in široke prsi, zamahnil proti njemu s puškinim kopitom in žalostno izpregovoril: »Kaj pa bo zdaj z nama?« . . . Jelen pa se je pri tej priči obrnil in izginil v goščavi . . -
a □
H □
□ □ □ □
V mariliorsti oblasti je oaša Slrieiica p r v a I
Poleg tega si je zapomniti, da je prva in edin« prava! Kdor bo glasoval drugam, bo glasoval na škodo slovenskega naroda!
Naša Skrinjica je prva!

Gospodarstvo samostojnih demokratov.
DEMOKRATI SO PODOBNI GOSENICAM.
»Slovenski Gospedar« je že pisal o tem, kako so liberalci ali samostojni demokrati zapravili denar, ki je bil naložen v Slavenski banki. Jemali so iz banke milijone za agitacijo oi> volitvah za svoje liste »Domovino« in »Jutro«, plačevali s «tem denar jem svoje agitatorje in tako spravili na stotine vlagateljev ob njih denar. Glavni voditelji samostojnih demokratov: dr. Žerjav, dr. Brezigar in mariborski advekat dr. Lipold so jemali iz te banke kar na debelo stotisočake, ne da bi jim o teh svotah trebalo polagati račune. Ali je bil to njihov denar? Kaj še! To je bil denar vlagateljev. Dobili smo od več strani obupna pisma tjudi, ki so zgubili svoje vloge v demokratski Slav. banki. Navedli bomo samo nekatera:
Iz R o šp o h a pri Mariboru nam piše prijatelj: V na-. 4i občini živi pri svojih sorodnikih starček A. J., ki je pred več leči prodal v Svečan svoje posestvo. Denar je naložil t tedanjo »Merburger Eskomptebank« na Aleksandrovi
•	«esti. (Pozneje so to banko prevzeli demokrati in jo prekrstili v »Slavensko banko«.) Ko je starček hotel pred
i Božičem dvigniti par ststakov za zimo, je zvedel, da je ta (banka ¡«stavila izplačila. Starček je jokal kot mali otrok. (Banka, ki so jo vodili demokrati, ;ga je spravila ob vse. iMožek^e res usmiljenja vreden. G. urednik! Povejie nam . imena tistih brezvestnih ljudi, ki se spravili banko na nič. Taki ljudje zaslužijo, da se jih položi na mizo in se jim na--iteje dvfckrat p© petindvajset, potem za celo življenje vrže r zapore med navadne goljufe . . .«
Drugo pismo, ki smo ga prejeli od Gornje Sv. Kungo-se, glasi: »Na Plavču v svečinski župniji živi posten kmet K. Posesivo je predal hčerki, oziroma zetu g. P. Tudi on je imel naloženo precej denarja v »Slavenski banki« (po-|prej »Marburger Eskomptebank«), Celo življenje je skrbstvo gospodaril, bil varčen, da si je tako za stara leta dejal .nekaj na stran. In ko je g. K. nedavno prišel v banko, da am zaračunajo obresti, je dobil odgovor: Še kapitala vam me moremc izplačati, kamo li obresti! Moža bi skoro kap ; zadela od uazburjenja. Banko so spravili na nič demokrati in ob denar so spravili poštene vlagatelje. Opišite to zaaj 3pred volitva m, da se bodo ljudje ogibali demokratov ka-*korgarjevih ovc . . .«
Najbolj žalostna pa je usoda služkinje Košar v Mari-i boru.. Stanuje pri g. Kristanu v Loški ulici. Sirota si je kot
•	iekla celo življenje d4jala na stran krvavo zaslužene kraj-»jarje.^Prihranila si je par tisoč dinarjev za stare dni. Tež-Jio je 'bolna. Fred letom dni je bila postrežnica pri nekem »aaariberskem demokratu. Ta jo;je pregovoril, da je nalo-jiila sv»je prihianke v demokratski »Slavenski banki«. Ta /revica «edaj vije roke ¡in v obupu, ko je ob svoj trdo in ipošteno prislužen denar, kliče: »Kaj bom sedaj sirota! ■Delati me morem, a gospoda me je spravila ob -denar. Na «abčino feom prišla!«
In takih žrlo v demokratske ferezvestnosti in zaprav-tjh osti je na stotine.
Demokrati pi> so sedaj ob volitvah še tako drsni in t?e-irasmni, tla še upajo loviti glasove med kmeti, viničarji in idrn^imi volilei za svojo ničvredno stranko. Ali morda gg. kandidata demokratske stnanke Vračič in Ssnonig teh lepih «tvari ne vesta? Dobro vesta za vse to. Saj je n. pr. Smocig doma blizu g. K. in sijegovegt« zeta g. P. Vemo, da Smofl'g sam osebne ni kriv teh nesreč. Ali stranka, pri kateri kandidira in katera ga je postavila za kandidata, je po svojih voditeljih zagrešila vse to.
Ali naj ni volilei demokrate vOHmo še v oblastno skupščino, da bodo gospodarili tam z afišim denarjem? To "tbi pomenilo, da hočemo imeti kozla za vrtnarja.
Radi tega naj se noben voTiiec ne «noti, da bi spustil 7 demokratsko skrinjico svojo krogljicol
Vsi rolilci 'glasu.'mo za prvo skrinjieo., t. j. za pošteao ¿Stevenske Ljudsko Stranko!
GOSPODARSTVO SAMOSTAL&IH DEMOKRATOV.
Kako eamostalni demokratje zr.ajo gospodariti z ljudskim denarjem, dokazuje Slavensks. banka, ki je doživela
polom. V to banko so vlagali svoj denar razni denarni zavodi in razne hranilnice v Sloveniji, ki so bile pod komando ali vsaj pod vplivom samostalnih demokratov. Vlagali so tudi svoj denar poedinci in med njimi siromaki, ki so jih privabile visoke obresti, katere so se jim obetale, ali pa mile besede demokratskih agitatorjev. Kako pa je s tem težko zasluženim slovenskim denarjem gospodarila uprava Slavenske banke, dokazujejo knjige te banke. Poprej so te knjige ostale zaprte za zunanji svet, sedaj pa, ko je prišel polom, so se morale odpreti pooblaščencem upnikov. V teh knjigah stoji zabeleženo, koliko je Slavenska banka izplačala samostalni demokratski stranki za potrebe njenih organizacij in njenih časnikov. Med drugim je v knjigah banke zapisano to-le:
1.	Dr. Gregorju Žerjavu je Slavenska banka nakazala dne 15. maja 1923 2 milijona kron za politične in kulturne namene (SDS seveda).
2.	Dr. Milku Brezigarju je banka isti dan nakazala tudi 2 milijona kron za propagandne namene za zavod.
Banka je ti dve nakazili dala brezpogojno in posebej določila, da ta dva gospoda o upotrebi tega denarja ne po lagata nobenih računov in da denar lahko uporabita po lastni uvidevnosti.
3.	Dne 15. maija so se odobrila izplačila Slavenske ban ke za organizacijo radikalne stranke v Sloveniji v skupnem znesku 800.000 kron.
4.	Isti dan se je ugotovilo, da je dr. Branko Arko dvig nil v Slavenski banki pol milijona kron za demokratsko stranko v Zagrebu.
5.	Dne 24. junija 1923 je S^venska banka nakazala dr. Franju Lipoldu pol milijona kron za kulturne in poli-
i tične namene (SDS se razume). Dr. Lip-o^ istotako ni dol-|| žan polagati računa o uporabi tega zneska.
Tako je gospodarila Slavenska banka z v njej naloženim denarjem posameznikov in slovenskih denarnih zavodov. Slavensko banko so vodili prijatelji samostane demokratske stranke, ki so stranki pomagali. Gospodarstvo 'Slavenske banke je pristen izraz gospodarstva SDS.
SDS se Skuša oprati s tem, da njeni agitatorji po shodih trde, da je samostalna demokratska stranka v svoje •strankarske namene prejeti denar vrnila! Naj pove, komu I ga je vrnila in kdaj ga je vrnila, naj pokaže 'pobotnice in pove, kje je tisti »vrnjeni« denar vknjižen! Toda SDS — molči!
Kdor torej hoče, da bi samostalna demokratska stranka gospodarila na enak ali podoben način tudi v oblastni skupščini, 1a naj voli kandidate te stranke!
Slovenci! Ali naj bomo v lastni državi — hlapci! Žerjav nas r»i> svo'i demokratski stranki hoče napraviti za hlapce Beograda, Pričeli s svojo radičevščino na za hlapce Zagreba! Slovenska ljudska stranka pa pravi: Slovenec bodi na svoii zemlii svoj gospod! — Zalo volimo vsi SLS v 1. skrin'ico! Kandidati se sramuieio svojih strank in svoie liste! Roškar, radlčpvec v ljutomerskem okraiu, ie na volilnem sestanku obsodil posfoninie svojega voditelja Piiclia, obenem pa se sramoval Rnd*ii, češ, da ni voditelj slovenskih radičevcev. — NoePec demokratske liste v Mariboru, 'e iziavil, če bi pre>e vedel, hi sploh ne šel z demokrati. Od kandidatov na Li-•povč"vi listi v tintomerskem okraju, so že nekateri podali preklic in na sh«dih aiiitiraio nroti — lastni listi. In volilei, •u pa naj zdaj iake liste volite? Volimo vsi samo SLS v
PRVO skrinjico!
Poročila S. L. S.
K(k je izdajalec stevenskega naroda? Ni nas dr. Korošec prolhl Srbom, pač pa nas je Žerjav izdal, izdal pa tudi Puee!j, ki ie šel za hlapca v Beograd in v Zagreb. Ravno tako bo tisti izdairttec slovenskega naroda, kdor stranko Žerjava ali Pkiclja voli! Stranka slovenskega naroda je SLS. Volite vsi v PRVO skrinjico!
VELIČASTEN SHOD SLS V MARIBORU.
V petek zvečer se je vršil v Zadružni gospodarski ban ki shod SLS, kateremu po veličastnem poteku v Mariboru še ni bile enakega. V razmeroma mali dvorani se je zbra-, la množica 1500 samih naših odločnih pristašev, ki so nav-! dušeno odobravali govore dr. Korošca, dr. Leskovarja, dr.
Viničarski vestnik.
NAŠEMU DELOVNEMU LJUDSTVU!
Po samostojni in Oiberalau stranki ustvarjeni i® po ra-dlčevcih podpirani centralizem je sloveaskega kuteta spra vil skoraj ob vse premoženje ter je slovenskemu delavcu ©tež koč i 1 in skoraj onemogočil življenjsko možnost. Radi nenasitnega centralizma in ž njim združetie korupcije so oarastli današnji ogromni davki, takse in druge dajatve. Vse to seveda na račun delovnega ljudstva. Nemanič plača pri teh rečeh toliko kot milijonar. Upropastito se je gospodarstvo Slovenije, omejila se je industrija v naših krajih, o dobri trgovini ter uspešnem izvozu kmetijskih produktov ni več niti govora.
Pred takimi dejstvi stoje danes naši državljani, kmetje in obrtniki, pred vsem pa delovno ljudstvo. Žejni so pravice po lastnem življenju, katera jim po božjem in po naravnem pravu pripada. Hočejo dela, hočejo kruha in obleke, zahtevajo rešitve svojih stanovskih zahtev. Zavest jim narekuje, da so njihove zahteve pravične, saj vendar oni ustvarjajo splošne dobrine s svojim delom in znojem in s svojimi žulji. Zahtevajo, prosijo, intervenirajo, jokajo — pa centralizem je za to gluh in slep. Mesto izenačenja «li omiljenja davkov — jih povišuje. Mesto svobode in državljanske enakopravnosti — širi strah in vrši nasilje. Mesto splošnega socialnega zavarovanja ter zakonite za-ičite šibkejših slojev — ustvaril je davek na ročno delo, oa telesno moč sestradanega delavca. Mesto pomoči za raz voj industrije in omiljenje brezposelnosti — imamo zastoj t industrijskem razvoju in širjenje brezposelnosti. Mesto dobre trgovske politike za vnovčenje doma nepotreb nih produktov — visoke carine, obmejno šikaniranje, iz česar sledi poguba za kmetijstvo, vinogradništvo itd. itd. Tako vsi čutimo danes sami na sebi, da je centralizem in njegove posledice naš gospodarski propad.
Zato hočemo in moramo nastopati proti njemu in proti tistim strankam, katere ga zagovarjajo, podpirajo in so s tem zakrivile tiste hude čase, katere danes živimo. Delovno ljudstvo hoče, da sadove svojega dela tudi samo uživa, hoče na svoji rodni grudi tudi imeti besedo in pravico, dajati smernice za politiko in gospodarstvo. Zato pozdravljamo volitve za oblastne skupščine kot predhodno pot k avtonomiji in udejstvovanju naših najsrčnejših želja.
Zatorej, delovno ljudstvo vseh stanov! Dan 23. januarja 1927 je za nas veliki dan. Kliče nas na volitve. Kliče nas k gospodarskemu osvobojen ju, kliče na odpor proti centralizmu in njegovim prigarajačem. Vsi zavednejši! Povabimo vse svoje sosede, sorodnike in prijatelje, da gredo na volitve ter vsi glasujejo za SLS, torej v prvo skrinjico! V bodočih samoupravah bode dana možnost pospeševati naše gospodarstvo ter ustvarjati toliko zaželjene gospodarske in socialne dobrine. To omogočimo sedaj. Vsi na voiišče! Majhna je volilna krogljica — odločuje pa veliko, od nje same je odvisna naša bodočnost. Naj tedaj vsak, ki si reže kruh z žuljevo roko, zaupa tudi sedaj naši SLS, ker le samo ta ima vol|o in zmožnost, da v bodoči oblastni samoupravi ustvari svoj gospodarsko-socialni program. Le SLS stoji, danes edina, na braniku poštenja, svobode in napredka našega naroda. Ni se nam bati ne liberalcev in ne radičevcev, ker jih ljudstvo zavrača povsod. So še pa nekateri malodušneži, ki morda ne bi šli na volišče ter tako indirektno pomagali nasprotnikom. Mi pa pravimo: vsi morajo na plan dne 23. januarja! Vsi morajo na volišče in zadostiti svoji državljanski pravici in dolžnosti! Vsi morajo voliti kandidate SLS ter tako zadostiti svoji verski, narodni in stanovski dolžnosti. To se bo tudi zgodilo in zato bodemo poskrbeli vsi stanovi našega delovnega ljudstva! Vse naše zavedno, slovensko in krščansko delovno ljudstvo naj živil — Naj živi SLS. stranka slovenskega ljudstva!	•	Viničar.
IM> MM 0M*
Jerovška in poslanca Žebota. Zborovanje je pokazalo, da ima tudi v mestu Mariboru SLS ogromno večino volilceV za seboj ter pri volitvah edino ona lahko računa na zmago, dočim v Mariboru vse druge skupino ne pridejo v poštev.
Kot prvi govornik je burno pozdravljen nastopil dr. Korošec. V svojem govoru je podal pregled o naši zunanji politiki, katero so radikalski zunanji ministri tako zavozili, da se nahajamo v težki zagati; potem je prešel na naš notranji položaj; o vabilu predsednika sedanje vlade Uzunoviča, naj vstopi SLS v vlado, je izjavil: »Mi smo načelno za to, da vstopimo v vlado, toda samo pod pogojem, da s svojim vstopom v vlado koristimo svojemu narodu, ne pa samo posameznim osebam, ki bi slučajno postale ministri. Ako naša stranka vstopi v vlado, se mora v Sloveniji poznati, da je sedaj v vladi stranka, ki ima zaupanje celega naroda. Samo zavoljo lepšega, kakor sta to storila lahkomiselno, kadarkoli sta bila povabljena v vlado, dr. Žerjav in Pucelj, pa mi ne gremo v vlado. O prodaji katerekoli točke našega programa ob tej priliki pa ne dopuščamo nobenega govora.« — O volitvah v oblastno skup šcino je dr. Korošec dejal: »Brez vsakega dvoma je, da ba SLS dobila na Kranjskem in Štajerskem večino. Navzli« temu pa prosim naše pristaše, da ne omagajo v volilni agitaciji, ampak naj skrbe, da bo udeležba pri volitvah z naše strani čimbolj častna. Ako bo napredovala stranka, ki hodi po Sloveniji pod hrvatskim klobukom, se bodo veselili Hrvati in se smejali naši naivnosti. Ako bodo pri nas pridobile stranke, ki se odrekajo slovenstvu, se bo smejal Belgrad in se bo redil njegov centralizem. Ako pa napredujemo mi, ako napreduje stranka slovenskega ljudstva, potem bosta Zagreb in Belgrad rekla: Slovenci so neupogljivi! Slovenci se ne prodajajo nikomur! Treba je njihove j zahteve upoštevati in uvaževati! SLS ne bo pozabila na ' meščane in na vaščane, na kmeta, na delavca, na obrtnika, .; na trgovca. Stranka slovenskega ljudstva bo delala za ves I svoj narod in zato naj volitve tudi tako izpadejo, da se bo j lahko reklo: Ves narod je pod zastavo SLS!« | Med viharnim odobravanjem, ki je sledilo govoru dr.
Korošca, je nastopil kot drugi govornik mariborski župan ; dr. L e s k o v a r. Bavil se je v svojem govoru z vsemi 4 strankami, ki kandidirajo v Mariboru. Ko se je lotil socialdemokratske stranke, so skušali nekateri najeti socialisti delati medklice, pa so bili kmalu postavljeni na hladno.
Za tem je govoril dr. J e r o v š e k, ki je razkrinkal mariborske demokrate in narodne socialiste, ki rušijo go-i spodarstvo mariborske občine.
Poslanec Ž e b o t je pozival nato navzoče, naj delajo in agiMrajo od moža do moža, od hiše do hiše.
Poslanec Vesenjak je končno zaključil krasno uspel» zborovanje.
Lepi volilni shodi v Ienarčkem okrajn so se vršili dne 16. t. m. pri Sv. Ani, Sv. Trojici in Sv. Juriju. Na vseh treh shodih so govorili: poslanec Že'bot in kandidata gg. župan Poljanec in kmet Roškar. Pri Sv. Trojici je govoril tudi župnik Gomilšek. Pri Sv. Ani se je za Vračičevega pa trona dr. Gorišeka zavzemal neki Seifried, ki pa so ga domačini takoj postavili na hladno. Proklinjal je, da se je kar treslo, a nihče se ni zmenil zanj. Med našimi Anovčanl je navdušenje za zmage naše stranke veliko. Možje in fantje bodo storili vse, da bo naša prva skrinjica polna volilnih krogljic. Pri Sv. Trojici, kjer ima advokat dr. Gorišek nosilca svoje liste Vračiča, je ogromna večina ljudi proti demokratom. Zborovanje je bilo tako lepo, kakor še malo katero dosedaj. Mladeniči in možje so slovesno obljubili, da bodo cel teden šli od hiše do hiše, samo da zbrišejo madež iz naše fare, da demokratska Gorišekova stranka ne zmaga. Enako navdušenje je vladalo na shodu pri Sv. Juriju v Slov. gor. Cela fara, tudi žene in dekleta, tekmujejo v agitaciji od volilca do volilca. Nedelja, dne 23. januarja, bo sodni dan za demokrate v tem okraju, osobito za njih voditelja dr. Milana Gorišeka. Vsi pošteni volilei bodo volili samo pryo škrinjico!
Ptujsko polje navdušeno sprejema g. dr. A. Korošca!
Pretekli četrtek je nameraval dr. Korošec sestanek v Cir-kovcah in zvečer pri Sv.Lovrencu na Dravskem polju. Sestanki so se izpremenili v sijajne manifestacije ljudstva za voditelja in za Slovensko Ljudsko Stranko. Posebno v Cirkovcih je bil obisk velikanski in možje in mladeniči so iskreno, možato in navdušeno pozdravljali dr. Korošca in pritrjevali njegovim izvajanjem. Tudi pri Sv. Lovrencu je bil obisk zelo velik in razpoloženje volilcev izborno. Pokvariti utiša ni mogel poizkus par kričačev iz drugih krajev, ki bi radi delali zgago. Za dr. Korošcem je govoril v obeh krajih tudi poslanec Ivan Vesenjak. S posebnimi re-zolucijami so izrazili volilei dr. Korošcu in Jugoslovanskemu klubu zahvalo in zaupanje ter povdarili, da ne bodo pri sedanjih volitvah le samo glasovali, temveč bodo tudi navdušeno delovali za sijajno zmago Slovenske Ljudske Stranke. Mi smo ponosni na naše zavedne in odločne pristaše na Ptujskem polju.
Volilno gibanje v ormožkem okraju. Ormožki okraj je že pri zadnjih volitvah pokazal, da stoji po svoji ogromni večini v taboru SLS Naša stranka je dobila okrog 2640 gla sov, demokrati 470, Pucelj 210, Radič 240, vsi drugi pa (saj je bilo 14 skrinjic) okrog 100 glasov. Pri teh volitvah bodo samo 4 škrinjice in sicer naša SLS, SDS, SKS in so-cijalisti. Volilni izgledi drugih strank pa so še slabši, kakor pri zadnjih volitvah in čeravno so samostojneži zlezli v Radičevo torbo, ne boste obe stranki imeli pri sedajnih volitvah niti toliko glasov, kakor prej vsaka zase. Tudi tisti maloštevilni nasprotni volilei so se sedaj spametovali, ker uvidevajo, da od samih obljub in Radičevih fraz brei podrobnega gospodarskega dela ne morejo živeti. Delavski sloji imajo sedaj v stranki SLS svojega kandidata vi-ničarja Rozmana, in so veseli, da imajo odprta usta v oblastni skupščini. Kmetje so pri zadnjih volitvah stali kakor zid za svojim tovarišem Bedjaničem, sedaj pa bodo glasovali za kandidata Janžekoviča, ki je tudi znan po celem o-kraju kot razumen gospodar. Inteligenca, ki čuti s potrebami slovenskega naroda, pa bo volila g. bančnega ravnatelja Kovačiča. — Demokratje pa so s Petovarjem kakor vedno slabo odrezali. Že pri zadnjih volitvah je izgubil ta magnat celo v domačem kraju skoro vse glasove. Zadnje ostanke pa mu je sedaj pobral francoski vinski vrag, ka-
Serega je samo radi volilne reklame poskusil narisati na domače kleti. Nala stranka SLS je za vsakega kritičnega ali nekritičnega opazovalca gospodarskega življenja kažipot za boljšo bodočnost Jugoslavije.
V	konjiškem okraju je SLS imela preteklo nedeljo večje število prav dobro uspelih shodov. V Čadramu :je govoril poslanec dr. H o h n j e c jako številno zbranim volilcem, ki so SLS izrazili neomajno zaupanje. Kandidat Napotnik je govoril najprej na shodu v Cadramu, potem aua K e b 1 j u, popoldne pa na Č r e š n j i c a h. V Zreča h je bil prav dobro obiskan shod, na katerem so govorili monsignor dr. J e r o v š e k, kandidat Bruderman in delavec Uranjek, kandidat SLS za celjski okraj. Vsepov-sodi vlada za našo stranko najboljše razpoloženje. Vse nasprotne stranke so že pred volitvami propadle na celi črti. Njihovi kandidati se po večini niti ne upajo pojaviti pred volilci. Socialističnim kandidatom je prše! na pomoč mariborski Ošlak, ki pa je imel na svojih shodih pretrpeti tež ko borbo z našimi pristaši ter žel jako slabe uspehe. Enake uspehe ima tudi radičevski kandidat švikaršič, ki bode 23. januarja turobno popeval: »Jaz bom pa doma ostal in pri Thurnu sekvestroval«. Kmalu bo pa tudi prišel čas, ko bo moral g. Thurnu reči: »Adijo! Ne vidimo se več!« Demokratsko stranko spremlja njena jo nekdaj tako ljubeča tetka Slavenska banka, ki je pa za volitve najslabša ■agitatorica. V celem konjiškem okraju se razlega od kraja do kraja samo eden glas: Vsi bomo šli volit, vsi do zadnjega! Doma nas ne bo zadržalo tudi najslabše vreme. Vsi bomo šli na volišče ter volili v 1. škrinjico, ki je naša, ker je skrinjica SLS!
V	Trbonjah pri Dravogradu je imel dne 9. januarja g. kandidat Držečnik zelo lep shod. Do 109 volilcev je z velikim odobravanjem sledilo govornikovim izvajanjem. Socialisti so privedli iz Maribora občinskega svetnika Bahu-na, ki je prosil za besedo. Ko pa je začel napadati g. dr. Korošca in SLS, so ga razjarjeni volilci hoteli postaviti na prag. Slišati je moral tako pikre, da si bo zapomnil, kedaj je prišel motit shod SLS! — Isti dan popoldne je imel g. Držečnik lep shod v G o r t i n i.
Št. Janž pri Dravogradu. Na praznik Sv. Treh Kraljev, smo imeli jako dobro obiskan shod; o političnem položaju je govoril ,gospod Tavčar, o gospodarskih razmerah pa gospod J. Guzej, kandidat na listi SLS. Gospod S. Kotnik in gospod Vrhnjak pa sta govorila o organizaciji SLS. Ljudstvo je viharno pritrjevalo izvajanjem vseh govornikov in izreklo popolno zaupnico Jugoslovanskemu klutu. Zanimivo je, da je popoldan isti dan prišel eborovat kandidat SDS, pa ni bilo nobenega pristaša; našel je prazen prostor, kjer je mislil zborovati. Odšel je poln jeze.
Sele pri Slovcnjgradeu. V nedeljo, dne 9. januarja smo imeli «hod naše SLS, ki je bil jako dobro obiskan. Kljub slabi poti je naše ljudstvo vendar pi^spelo v takem številu, da je za nas naravnost sijajno. Govorili so g. Ivan Guzej, kot kandidat, g. S. Kotnik in g. inž. Vrhnjak. Ljudstvo je odobravalo vsa izvajanja govornikov.
Dne 12., 13. in 14. januarja so se vršili jako dobro obiskani volilni shodi, oziroma sestanki, v Solčavi, Lučah Okonini in v Nazarju. Govorila sta poslanec Vlad. P u š e -n j a k in kandidat M. Blekač. V So'čavi se je razpravljalo nad tri ure o vseh gospodarskih vprašanjih, ki zanimajo obmejno prebivalstvo. Kljub lažnjivi agitaciji za dr. Go-ričarja, o katerem se ve, da je vnet lovec, o delavnosti in brigi za ljudstva pa ni pri njem ne duha in ne sluha, bode naša stranka pri teh volitvah še napredovala.
Šmarje pri Jelšah. Treteklo nedeljo dne 9. t. m. je hil v tukajšnjem Katoliškem domu političen shod, na katerem je govoril dr. Korošec. Stod se je pričel ob 9. uri dopoldne. Dvorana in galerija v Katoliškem domu sta Lili nabilo polni. Gospod dr. Korošec je govoril nad eno uro, stvarno in temeljito ter je zbo-rovalcem podal popolno sliko političnega položaja doma in ni tujem. Ljudstvo je navdušeno pritrjevalo in bilo zelo veselo raz- j položeno. Po govoru g. dr. Korošca je prosil za besedo nek i šmarski radičevec, ki je hotel imeli kar cel govor. Zborovalci so ' pa odločno povedali, da takšni ne bodo govorili in radičevec je med smehom naših zavednih mož precej hitro prišel na piano. Prepričani smo, da je naša zdrava ljudska misel po tem shodu T šmarskem okraju našla zopet ugodna tla.
Sladkagora. Tri nas sta imela 9. t. m. kandidata dr. Ogrizek in Ivan Turk nad vse pričakovanje krasno uspeli volilni shod. Prostori Papeževe gostilre so bili nabilo polni. Izvajanja govornikov so zborovalci vsestransko odobravali v enoglasno sprejeti resoluciji smo podprli poslance SLS ozir. Jugoslovanski klub, da vztraja v borbi, dokler ne dosežemo toliko zaželjene avtonomije. Obljubili smo si, da bodemo dne 23. januarja šli kot en mož na volišče ter spustili kroglico v prvo skrinjico, v vse druge bomo pa pokazali fige, pa če se vsi samoslojreži s svojim Padirem n.i glavo postavijo. Sladka gora je bila, je in ostane zvesta SLS.
Kaj je novega?
V vsako hišo »Slovenski Gospodar«! Naročnina za leto 192T «naša za celo leto 32 Din, za pol leta 16 Din, za četrt leta 8 Din.
Našim naročnikom zunaj Jugoslavi.c! Naročnikom, ki stanujejo zunaj Jugoslavije, ne moremo poslati naših položnic, ker te v tujih državah niso veljavne. Ti naročniki nam naj pošljejo tuji denar v pismu in mi temo denar tukaj izmenjali. »Slovenski Gospodar« stane izven Jugoslavije letno 04 Din, to je v Avstriji 8 šilingov, v Nemčiji 5 mark, na Češkem 40 čK, na Francoskem 30 frankov, v Italiji 30 lir.
Pucelj taji, da bi veronauk odpravil! Pokličemo mu v spomin dan in številko njegovega dopisa! A Pucejj istočasno pravi, da je to po srbskem načinu! Način naj bode. kakoršen je, Pucelj je to storil, če to tudi desetkrat taji! Evo številke: Iz kmeti'skega ministrstva, kjer je ministro-val g. Pucelj, je dne 17. avgusta 1928, št. 35.659-11, izšel odlok, s katerim se je ukinil veronauk na vseh šo'ah, kjer sploh odločuje kmetijsko ministrstvo. To se je tudi povsod izvršPo. V Maribor pa dotični od'ok ni prišel. Ker ni prišel, nihče o njem ni izvedel in tako je dosedanji katehet hodil še nadalje poučevat veronauk v mariborsko kmetijsko šo^ (specialno vinarsko in sadjarsko šo'o). — Dne 16. novembra 1926, št. 48.799-11, pa je ministrstvo sporočilo, da to ni smislu prejšnjega od^ka. Ker pa vodstvo šole odloka še sp'oh ni preie'o. se je z novim od'okom z dne 8. decembra 19°6, št. 52.045-11, ponovno odredPo. da se mora prekiniti verouk. — Zdaj pa še tajite, g. Pucelj, če morete!
Slovenska žena! V vseh kulturnih državah ima žena volilno pravico, le Tebi. slovenska žena. je zabranjeno, da bi s svojo besedo odločala o najvažnejših vprašanjih, ki se
tičejo Tebe, Tvojih otrok, Tvojega doma, Tvoje družine, Tvoje domovine. Tvoja dolžnost je, da v sedanji volilni borbi sodeluješ za zmago onih mož, ki se zavzemajo za Tvoje pravice. Zato skrbi, da gredo vsi volilci dne 23. t. m. na volišče! Skrbi, da vsak voli stranko, ki ščiti največje Tvoje svetinje: Vero in slovensko domovino! In ker veš, da je ta stranka SLS, zastavi ves svoj vpliv, da oddado vsi volilci krogljice po deželi v prvo skrinjico!
G. Francu švikaršiču, kandidatu radičevske SKS za okraj Konjice! Vi pišete v »Kmetskem listu« med drugim: »Ako stranka od SLS želi, da vse »svinjarije« pridejo na dnevni red, lahko pišem prihodnjič več.« Da Vam bo delo lažje in da točneje izvršite svojo grožnjo, pozivamo Vas, da odgovorite na sledeča vprašanja: 1. Zakaj so Vas vrgli iz državne službe? 2. Zakaj ste bili izključeni iz telovadne organizacije Orel? 3. Zakaj ste morali zapustiti službo tajnika SLS za Prekmurje? 4. Kdo je zahteval od naših prei-: murskih revnih s'ojev za informacije in delo v tajništvu nagrade v naravi in denarju, čeravno je bil plačan kot tajnik in je imel tudi kot finančni preglednik na dopustu svojo plačo? 5. Kdo je po svoji odslovitvi kot tajnik SLS pozival Prekmurce v Ameriki, da prispevajo za SLS na švikaršičev naslov? 6. Kdo je bil v Zagrebu v zaporih 12 dni na oddihu zaradi truda pri utihotapljenju 68 kg cigaretnega papirja? 7. Kdo je orlovskemu odseku v Murski Soboti predložil za konfete račune, ki niso bili v redu? 8. Kdo pri orlovskem odseku v Murski Soboti pri svojem poslovanju o prejemkih in izdatkih ni vodil točnega računa? 9. Zakaj g. švikaršič ni tožil Kleklovih »Novin«, ki so lete 1923 pisale o njem: »Zavoro nepoštenosti je švikaršiča izmed svojih kotrig (članov) zbrisala Orlovska zveza predlani za vsikdar i zavo'o nepoštenosti je zgiibo tiidi službo pri našoj stranki«? Ko nam g. švikaršič na ta vprašanje odgovori, bomo po potrebi nadaljevali.
švikaršič, po milosti Iiadlčeve stranke sekvester Thurnovih njih in pašnikov, se pred volitvami dela jako korajžnega. To je vsled tega potrebno, ker mu na njegovih agitačnih potih prav s'aba prede. Kdor se boji. ta si žvižga in poje, da si množi pogum, švikaršič pa objavlja izjave v »Kmetskem listu«. V tej izjavi napoveduje obelodanienie nekaterih »svinjarij«. »Slovenski Gospoaar« mu hoče pri tem objavljanju nriti na pomoč in zato mu v sedanji štivil-ki stavi ne-^aj vprašanj. Na ta vprašanja naj švikaršič da odgovor. Za tak odgovor bo imel časa dovo1], ker bo v nedeljo kot radičevski kandidat pri volitvah sigurno prona-de.. - otem bo lahko mirno sedel za mizo ter na javna vpra šanja dal javen odgovor. Tako bo dana prilika, da ride jo napovedane svinjarije na dnevni red.
Advokat dr. Gorišek in autodružba. Z automobPom, ki vozi med Mariborom in Sv. Lenartom, zas^ži ta družba vsako leto več stotisoč dinarjev. Ali ta dobiček vtakne družba, pri kateri ie g'avni »maher« Gorišek, sama v žep. Auto strašno uničuje cesto, a Gorišek ne plača za cesto — nič. G. Vračič, zakaj ne predložite Gorišeku računa o poškodovanju ceste po njegovem au'omobi'u. Samo nam kmetom nalagate dok'ade, a Gorišeka se bojite!
S papirjem in obljubami z;data advokat dr. Gorišek in njegov varovanec Vračič ceste po lenarčkem okraju. Pri Sv. Benediktu hoxeta zidati cesto proti Radgoni par dni pred voMtvami z 5000 dinarji. Vsak pame'en človek ve, da s 5000 dinarji niti načrtov ne bodo dobiil, kaj šele drugo. In v proračun sta diala Vračič in Gorišek za to cesto samo 5000 dinarjev. Oh, kako so demokrati smešni! Mislijo, da so Benedičani res s'epi!
Obmejno prebivalstvo in demokrati. Ker se je pos1«-nec za mariborski okraj zavzel za to, da bi se naj dovolilo prebivalstvu ob meji kupovati tudi življenjske potrebščine onstran meje in jih vsaj v manjših količinah prenašati čez mejo, so se demokrati silno razburili. V »Jutru« pišejo proti temu in lenarški advokat dr. Gorišek tudi na shodih pravi, da kaj takega ni treba. Gorišek je postavil ge-renta Vračiča za kandidata- ker si sam ni upal kandidirati. Če obmejno prebivalstvo hoče, da naši ljudje ne bodo smeH nobene stvari prenašati čez mejo, potem pa naj le volijo demokrate!
Polomija samostojnežev v Gornji Radgoni. S pompom in vabi1 i oznanjevaH so zeleni generali, da prirede shod v gostilni Karbaš v Gornji Radgoni. Gospodje kandidati so se pripe'jali že v soboto ter so oblezli vse okrog in vabili na shod tudi v nedeljo pred shodom so bili vedno na cesti gg. Roškar in Nemec naprej, g. Borovič pa je stopica1 za njima. Ker so se bali, da se tega shoda udeležijo tudi kmetje, ki gredo zjutraj k sv. maši, so napovedali shod ob 11. uri, seveda so se teme1 ji to uračunali, ker so našli na zborovalnem prostoru samo kakih 8 možkih in od teh samo enega celega samostojneža. Niti tu niso ostali, kar v »extra« so jo zavili in zaprli za seboj vrata. V »extra« je pričel romati krožnik za krožnikom, oni samostojnež je pa zaman čakal, da bodo kandidatje govorili ... — Podobno se jim je godPo v Apačah, kamor so šli snubit Nemce. Ah shod se ni vršil iz enostavnega razloga, ker ni bilo niti enepa poslušalca! Da popravi'o ti dve blamaži, so nam obljubili pa v četrtek samega Puclja! Le naj pride, bo tudi njega minilo!
Požar v Mariboru. V sredo zvečer je začelo na zvoniku stolne cerkve biti piat zvona. Takoi nato je bi'o slišati trobento polarne brambe. ki je brzela z motorno brizgajo mimo gledališča v Trubarjevo uHco, kjer se je močno kadilo iz pritMčnega stanovanja skladate'ja g. Herm. Frischa, ki pa ni bil doma. Okna so bi'a zadelana, stanovanie pa zaklenjeno. Iz. enega okna. pri katerem niso bile spuščene zavese, je bilo videti iz dima svetlobo ognja. Gasilci so morali s sPo vdreti v stanovanie in tudi razbiti šipe. da so mogli v sobo iz katere se je takoj začel valiti neprediren gost dim. Stanovalci v I. nadstropju so strahoma g'edali iz oken in balkona. Gasilci so sicer kmalu udušili požar, a1! potem se je kadil še gosteiši dim. h katerega so zmetal na cesto goreča vrata, stojalo za oVeko in divan. Ako bi bili prišM gasilci le nekoliko kasneje, bi ogenj gotovo zagrabil tudi strop in hiša, v kateri ie nameščena spodaj mizarska delavnica, bi bi'a v največji nevarnosti. Tako pa je bil ogenj v pol ure pogašen in gasilci so odstranili vsako nevarnost. G. Frisch ima veliko škodo. Kako je nastal po žar, še ni pojasnjeno. Mogoče je, da je pad'a iskra iz odprte peči na mizo. Med gašenjem se je vrnil g. Frisch, ki
pa ni imel klljuča do stanovanja. V svoje začudenje p>a j* našel eno omaro v drugi sobi, kamor ogenj še ni posegel, odprto. Baje mu je zmanjkalo tudi veliko perila. Gospe«1 Frisch domneva, da mu je zanetil tudi ogenj tat, ki ga jemalo poprej okradel. K sreči pa mu ogenj ni zajel klavirja in s tem popolnoma uničil eksistenco. V isti hiši, kjer je gorelo, stanuje tudi najstarejši mariborski sodnik, sod»< nadsvetnik Stergar.
Drago plačana neprevidnost. V torek se je v Mariboru obstrelil sin ruskega častnika, dijak Aleksander Klebok Vozil se je s kolesom skozi mestni park. Naenkrat se mu je sprožila flobert-pištola, katero je nosil nabito v hlačnem žepu, in krogla se je zarila fantu v stegno. Težko ranjenega je rešilni avto prepeljal v bolnico.
Dva mednarodna vlomilca. V zaporih mariborskega okrožnega sodišča zaprta mednarodna vlomilca Iring in Szabo sta te dni priznala preiskovalnemu sodniku, da sta tudi v Mariboru izvršila vlome in sicer v šoli v Cankarjevi in Razlagovi ulici. Ob tej priliki jima je padlo okrog 20.000' Din. v roke. Priznala pa sta še druge zanimivosti iz svoje vlomilske stroke. Tako sta izvršila številne vlome tudi v Rumuniji, zlasti v Bukarešti sta bila večkrat »zaposlena«
Ostra obsodba. Te dni se je vršila pred mariborskim okrožnim sodiščem razprava proti Antonu Iringu iz Budim pešte, bratu v Mariboru zaprtega velevlomilca. Pred nek. j tedni je namreč skušal omogočiti svojemu bratu beg iz zapora na ta način, da mu je poslal par čevljev, v kojih pod platib so se nahajale jeklene ptfe, s katerimi bi naj prepi 1 omrežje na oknu. Anton Iring je bil obsojen na 1 leto ječ<
Program socialdemokratov! Socialisti imaio program: »K: r je tvoje, je moje, kar pa je moje, pa tebe nič ne briga!« Kdo* hoče, da pride takšen »red« med nas, bo volil sqcialisie! Kdor pa tega noče, bo volil SLS v PRVO skrinjico!
Zakaj vse hočejo ljudje v smrt! V pondeljek zvečer je prišel mariborski železničar J. pošteno natrkan domov, se spri z ženo, ozmerjal n,o in otroke, vrgel ob tla večerjo,, nato pa odšel na podstrešje z izjavo, da se gre obesit. Te besede je resno vzela le njegova mati, ki je stekla za njim in v zadnjem hir.u še prerezala vrv, na kateri je visel. Drugi dan je J. na policiji povedal, da »se prav nič ne spominja, zakaj se je hotel obesiti«.
Razkrinkan goljuf. Naši citate!ji se gotovo še sporni njajo, da je lansko leto hodil po Ljubljani in po Mariboru-goljuf, ki je sleparil razne trafikantinje. Stopil je po navadi v trafiko, zahteval tam večjo množino kolkov, katere mu je morala trafikantinja zaviti v kuverto. Nato je zahteval še kako malenkost in ko se je prodajalka obrnila, je bil hitro zamenjal kuverto s kolki z enako, toda prazno kuverto, v kateri je bilo le nekaj papirja. Nato pa je izjavil, da je denar pozabi! doma in rekel prodajalki, naj malo počaka, da se takoj vrne in vzame kuverto s kolki. Prodajalka je seveda šele kasneje spoznala, da je osleparjena. Goljuf pa je bil ta čas že daleč in je najbrže v kaki drugi trafiki prodajal ukradene kolke. Sedaj je bil v Salzburgui aretiran, ker je bil osumljen nekega roparskega napada Da dokaže svoj alibi, trdi, da je ravno v istem času sleparil po Ljubljani in po Mariboru s kolki. Innsbruška policija se je sedaj obrnila na ljubljansko policijo, da naj tu dožene, če je navedba resnična. Slepar se piše Ivan Spies»-in je doma iz Avstrije.
Tečaj za dekliške zveze ptujskega okraja in sicer izobraževalni in organizatorični, se vrši v dneh 24. in 25. t m., vsak dan od 9. do 12. ure dopoldan in od 2. do 5. ure popoldan v društveni sobi v minoritskem samostanu v Ptuju. Predavajo: dr. Hohnjec, gospa prof. Prijateljeva in g. Hrastelj. Podrobnejši spored bo objavljen v »Slovencu.« Dekleta ptujskega okraja, udeležite se v obilnem številu tega tečaja!
Prst Božji. Nekje je živel mož z imenom Franci. Bil je one razsvitljene, napredne struije človek, ki ima svoje vrste vero, kakoršno si ustvari sama, vero pa, ki nas jo uči sv. Cerkev in ki je Božje razodetje, sovraži, in zato tudi vse, kar je s to Božjo vero v zvezi. In ta Franci je čudno sovražil cerkev, zlasti še duhovnike, zastopnike cerkve,, učenike vere. »Prokl . . . far«, to je bilo v njegovih ustih ime za vsakega njegovega dušnega pastirja. Mož je kar škripal z zobmi, če je videl duhovnika. Umljivo, da je^ bi1 ves v ognju, kadar so bile volitve. »Samo da bi ti črni hud ... ne zmagali«, zato se je trudil noč in dan, če tudi revežu ni nič pomagajo, ker ga je vse poznalo, in zato a »njegovo stranko« voliti nikdo ni smatral za čast. Tudi za sedanje volitve se je naš Franci že vrlo pripravljal ter u-pal, da s pomočjo dveh svojih prijateljev klerikalcem prav pošteno štreno zmeša. Toda, o ubogi Franci! Ves zdrav in čvrst je vstal dne 10. januarja ter je po svoji stari navadi že zgodaj začel zmerjati in preklinjati vse križem, zlasti pa svo:o ženo (ki je, mimogrede povedano, že četrta, kar mu jih je Bog dal!) V takem groznem preklinjanju in pri-duševanju mož kar naenkrat na vznak pade in na mestu izdihne svojo nesrečno dušo. Ta novica pretresa vsakogar. Jaz sem se takoj spomnil na besede našega dušnega pastirja. ker sem ga večkrat slišal: »Pomnite, ta človek bode nesrečno in brez duhovnika umrl.« In zdaj res! In tako? Pa še več. Franci je nesrečno končal ravno zdaj, ko je na? g. župnik že par tednov v postelji in ni mogel na pogreb, fn tudi tujega duhovnika ni biio, da bi mu blagoslovil crrob. Tako je sovražnik duhovnikov umrl in bil pokopan — brez duhovnika. Ali je vse to s'učaj. ali je prst Božji? Kaj pravita prijatelja rajnega Franclna? Jaz pa se živo spominjam besed svoje dobre matere: »Kdor duhovnika v življenju ne časti, ga v smrti vreden ni.«
Samostojni demokrati v okraju GornjigracI znlajo volilno — železnico! Vsi smo za železnico in se bomo za n.;o potegovali, a od liberalnih domokra'ov je ne bomo nikdar dobi'i, ker oni nimajo in ne bodo nikdar več imeli vplivne besede. Oblmba železnice je navadna farharija. ker vsled slabega državnega gospodarstva država niti ne začne z zidanjem železnic Št. Janž—Sevnica, kočevska proga in pa Rogatec—Krapina, ki so po zakonu že določene, da se morajo zgraditi. Ako pa država ne prevzame glavni del stroš-
kov, okraj in zasebniki ne bodo sami v stanu izvesti grad-be železnice. Volilno železnico zida že dolgo let Pucelj, a se ni ničesar storjenega, ker po volitvah neha vsaka skrb «a železnico, isto bo tudi pri nas.
Dr. Goričar bo ed.ni napravil cesto iz Luč v Solčavo, trde liberalni agitatorji. Cesto bo napravil okrajni zastop, ki pobira visoke doklade, na pritisk od zgoraj, plačali bodo davkoplačevalci, pomagati bo morala oblastna skupšči-ea, v kateri bo SLS imela vsaj dveiretjinsko večino. Od 4r. Goričarja, ki bo kmalu zapustil stolček gerenta, ker bodo kmalu volitve v okrajni zasiop, ni pričakovati ničesar, temveč le ■ od. večine oblastne skupščine, ki ne bo liberalna. Agitatorji naj ljudstvu povedo, kako mastno si zaračuna dr. Goričar vsak pot pri okrajnem zastopu in da imamo tako visoke okrajne doklade samo radi slabega gospodarstva liberalcev, ki so bili vsa leta načelniki okrajnega zastopa.
Ako bodeta Blekaž in Štrucelj izvoljena, se bodo uradi preselili iz Gornjegagrada v Mozirje, hujskajo liberalni brezvestneži. V pomirjenje povemo, da so Mozirčani prav zadovoljni s sedanjim stanjem, ker imajo itak sodnega predstojnika v Mozirju, srezkega poglavarja in davkarijo pa prav radi na večne čase prepustijo Gornjemu gradu. Čudno je, da o dr. Goričarju takih vesti ne širijo, ko je rendar znano, da njegov brat še vedno agitira zato, da bi vsi uradi iz Gornjega grada prišli v Mozirje. Liberalni agitatorji bi bolje storili, da bi govorili o Slavenski banki in o demokratskih gospodarskih polomijah, ki so sedaj na dnevnem redu.
Napačni narodni poslanec. V Osijek je pnispel pred par dnevi neki lepo oblečen gospod, ki se je izdajal za narodnega poslanca in inšpektorja notranjega ministrstva. V resnici pa je bil le potnik neke ljubljanske zavarovalnice. Svojih računov ni poravnal, temveč je kar na tihem izginil.
33 razbojnikov pred sodiščem. Pred sodiščem v Kola-šinu v Črnigori se vrši razprava proti 33 razbojnikom, ki so leta 1920 napadli orožniško patruljo' in pri tem ubili 7 ©rožnikov, poveljnika so pa ujeli živega in ga odpeljali s seboj. Vodja te čete je bil dr. Radovič, ki pa zanika, da je bil pri dotičnem napadu navzoč. Razprava se vrši že 5 dni.
Krvava večerja. V bosenski vasi Rečica je kmet Vu-kanovič povabil sosede na gostovanje. Po obilni večerji je pijani gostiteljev sin začel z revolverjem streljati po sobi In zadel soseda Radenka, ki je bil takoj mrtev.
Drzen napad v Novem Sadu. Neznan moški je v Novem Sadu napadel trafikantinjo Argimo, baš ko je zaprla trafiko. Pograbil jo je za vrat in ji zamašil usta z robcem. Med tem časom je njegov pomočnik vzel trafikantinji ročno torbico, v kateri je bilo 30.000 Din. Nato sta napadalca pobegnila.
Boji s tihotapci. V Dalmaciji in Hercegovini se mnogo tihotapi s tobakom. Zato finančni stražniki zelo pazijo na tihotapce. V nedeljo so stražniki naleteli na nekega tihotapca, ki je nesel 30 kg tobaka. Ko je videl, da ne bo mogel pobegniti, je pričel streljati na stražnike. Ti so na strele odgovorili s streli in tihotapca ubili. Kdo je ta tihotapec, niso mogli ugotoviti.
Okrajni glava}- poskusil samomor. Mostarska policija je našla na mostu okrajnega glavarja Bakoviča iz Župani-ea, kjer je ležal nezavesten. Bakovič je hotel skočiti v Neretvo. Na mostu pa se je radi izgube krvi onesvestil. Prenesli so ga v bolnišnico. Njegovo stanje je zelo nevarno. Bakovič je že preje v Sarajevu skočil v Miijačko s samo-mornim namenom pa so ga pravočasno rešili.
Samomor 701etne starke. V Somboru je že dalje časa bolehala 701etna starka Drakulič. Zadnje čase je popolnoma onemogla in si je zelo želela smrti. Pred par dnevi je skočila v vodnjak, kjer so jo našli šele po treh dneh.
Strašno maščevanje divjih lovcev. V madžarski občini Sajo so se do sedaj še neznani divji lovci strašno maščevali nad ondotnim lovcem Julijem Szombathu. Ta logar je večkrat zelo strogo postopal z divjimi lovci. Pred nekaj časom so ga pa štirje divji lovci napadli, mu odvzeli puško, ga do golega slekli ter takega privezali k drevesu. V tem položaju so ga pustili v gozdu. Mravlje in druge žuželke so logarja neznansko mučile, a vse njegovo klicanje na pomoč je bilo brezuspešno, ker je bil privezan na takem kraju, odkoder ni bilo mogoče slišati glasu. Celo nos je klical, a končno omedlel. Ko so ga naslednji dan našli, je bilo njegovo telo za prst debelo pokrito z mravljimi in drugo golaznijo, ki so mu prizadeja'e strašne rane. Po vsem životu so mu pod kožo zalegle ličinke, tako da so se mu rane že gnojile. Bolečine, ki so mu jih živalice prizadejale, so bile tolikšne, da je vsled njih tako kričal, da so se mu potrgali g^sniki in gotovo ne bo nikdar več mogel govoriti slišno, ako bo v bolnici, kamor so ga prepeljali, sploh še okreval. Enako povest, kakor zgoraj navedeno, je priobčil te dni »S^venski Gospodar«.
V Zavodnjem je darovala tamkajšnja krajevna organizacija SLS za volilni sklad 80.50 in poleg lega še 100 Din od članarine, skupaj 180.50 Din. Lepa hvala!
Novi veliki katalog srbsko-hrvatske književnosti in časopisja bo izšel v 15 dneh. Obsega 320 strani velikega formata ter se dobi za ceno 8 Din v knjigarni »Napredak« v Beogradu.
Zidarski polirji in preddclavci, pozor! Zidarski polirji in preddelavci se sprejmejo po vseh okrajih v mariborski oblasti, <la bi na svojem domu lahko opravljali dobroidoči postranski posel s provizijskim zaslužkom. Prednost im.ijo polirij in preddelavci, ki znajo samostojno delati, se razrmejo na načrte ter znajo meriti tudi raznovrsten okrogel les. Svoje nas'ove naj pošljejo na Dragotin Korošcc, Rcčiea ob Paki ter priložijo 2 Din za odgovor.	65
Maribora. In kaj si mislite, gospod urednik, kdo neki so bili ti gospodje? — Kandidatje narodnih ali nerodnih socialistov, ne vem, kako je bolje prav? To bi jih morali slišati, kako soUidrihali po duhovnikih, zlasti po dr. Korošcu in papežu. Trdili so, da niso proti veri, in vendar so zabavljali čez vero vsi povprek, eden bolj kot drugi. Hudovali se in zmerjali so nad SLS, ker se je pri teh volitvah šla vezat z Nemci kot protestanti in največjimi kapitalisti. Ne dcIgo za tem so se pa sami zavzeli za Nenue, rekoč, da Nemec ni kriv, če je rojen Nemec, kakor Slovenec ni kriv. če je rojen Slovenec. To je res in prav, vendar pa ni treba tega kar enkrat pobija, potem pa zopet povzdigovati. Obljubljali so seveda tudi, kako bodo skrbeli za ceste, mostove, izenačenje davkov in izpeljave agrarne reforme, zlasti pa cerkvenih vele posestev. Nekaj cbljubiti so seveda morali, če Li pa kaj naredili, je pa drugo vprašanje. Saj so sami rekli, da ljudstvo si naj, in mora samo pomagati. Na koncu se je izvolil nekakšen odbor treh mož zaslepljeneev poprejšnjih socialdemokratov. Posebno eden. ki bi rad vsepovsod in vse bil, samo kaj pametnega mu ne pride na misel. Tuci to še meram cmcniti, da so se gospodje socialisti in njihovih par zaslepljencev pač lahko prepričali, da Dobrovce in njeni prebivalci niso to, kar so si mislili, posebno ko so jim krepi o ugovarjali, med njimi najbolj Janez Čander, še mlad fan! in Franc Pivec, kmet, ta dva sta jim dobro povedala. Dobrovce so in ostarejo katoliške in zveste SI S, pa če še pride sam Radič, ali katerisikoli lažipridige trosit med nas.
Gornja Polskava. V nedeljo, dne 0. t. m. se je pri župni cerkvi objavilo, da se bo v vasi vršil pogovor radi okrajne ceste k Sv. Arehu in to je privabilo nekaj pohorskih kmetov v Gor. Polskavo Toda pogovor je izestal, bil je le lažnjiva vaba na samostojni shod, kjer sta stare laži pogrevala Bende in Kirbiš. Bende je celo zatajil svoje železničarsko pololjenje in se je bahal, da je sin pohorskega kmeta — pa vendar vsi vemo, da si v Studencih od železničarjev rojen. Je že ena laž. Dalje je trdil, da so vsi pristaši SLS same svinje in lopovi in pričujoči trgovec Kapkel je takoj sklenil, da cd teh ljudi ne vzame več vinarja. Kirbiš pa je letos prerokoval konec SLS — pa to prej tebe in tvojo stranko h . . . vzel. Predsednik je bil znani Petrovič; druga nesreča se ta dan v Gornji Tolskavi ni zgodila.
Cirkovce na Dravskem polju. Dne 16. t. m. je sklicala SKS v Cirkovcah po rani službi božji svoj shod v gostilniških prostorih Ant. Goljat. Sklicanje se je izvršilo javno pred cerkvijo s pri-.stavkom, da so vabljeni poslušalci od vseh strank. Bes se jc zbralo občinstva obojega spola, krog ICO oseb. Med njimi se je videla seve pretežna večina gospodarjev in mladeničev SLS stran ke. Vse je mislile, da bo prišel zopet J. Pobnik iz St. Janža na Dravskem polju, ki pa menda vsled slabih spominov na skra-hiran shod izza državnozborskih volitev ni upal sem. Pojavil se je kot govornik neki, še tukaj nepoznani Ivan Knez. Shod se je olvoril zelo na neolikan način, ker se gospod niti predstavil ni in na poziv našega somišljenika ni upal povedati svojega imena. Njegova indentitela se je se je dognala ns. drugi način. Tudi oče župan iz občine Gorica niso upali povedati svojega imena. Ali ste jih torej videli, in razumete njihovo možatost in tedaj tudi lahko, ljubi Cirkovčan, smatrate take ljudi, ki zamolčijo svoja imena za poštene v njih političnih namenih? Sicer pa je mladi govornik dobil že v uvodu svojega zelo zmedenega govoričenja oviro in se je nadalje le še prepiral za reči, ki jih gotovo sam ne verjame. ITctel nakrmiti ljudi z nekaterimi dejstvi, ki so pa uradno dokazana, in ko so naš domačin g. »rihtar« sami videli dokazano veliko laž, so se kar omamljeni sami odstranili in pustili celo družbo treh ali štirih samostojpo-radičevh pristašev obsedeli za mizo. Pobre pol ure in razkadili so se vsi, uvidevši, da v Cirkovcah tli le še majhen ogorek samostojnržev in radi-čevcev. Gospod »rihtar« cirkovški in goriški, pomnita in za-vedajta se, da vama letos potekajo tudi zadnje minute župano-vanja! — V Nedeljo, dre 23. t. m. bo oblegana pri nas prva skrinjica, skrinjica naše SLS.
Cirkovce pri rra?rarskcm. Žrebanje efektne loterije prostov. gasilnega društva .Vibovce—Praganja vas se vrši dne 19. marca. Srečka stare samo 5 Din. Sezite pridno po njih, dokler jih je še kaj. Dobitki so lepi. Srečke dobite pri raznih gasilnih društvih in v trgovinah. Dotičra gasilna društva, katerim smo jih poslali v razprodajo, pa prosimo, da jih čimprej razprodajo in nam pošljejo denar. Tovariši gasilci, sezite po niih, naj ne bo gasilca, ki bi ne imel ene aH dve srečki. Sreča Te išče, um Ti je dan, našel jo boš, če nisi zaspan. — Na pomoč!
Sv. Marko niže Ptuja. V drugi številki »Slov. Gospodarja« pravi dopisnik od Sv. Marka, da demokratski kandidat g. Mikša iz Prvcnc najbrž ne pozna programa, ki ga zastopa. Gotovo ne pozna ne programa ne z njim združene politike, za katero sedaj deluje. Če bi razumel kaj politike, bi se ne dal speljati tako daleč, da bo jo zastopal v škodo svojega naroda in tudi v svojo škodo. Vsak Slovenec ve, da moramo Slovenci v naši sedanji državi biti sami svoji gospodarji v vseh rečeh, ki se tičejo samo nas Slovencev. Kadar bomo s svojim sami gospodarili, bo dobro za nas in našo državo. Zalo moramo v politiki vedno delati na lo, da do tega pride. Če bomo in kolikor bomo zapustili politiko te smeri, tolikokrat se bomo morali k njej vrniti, če se hočemo rešili. Tega gospod Mikša ne razume; če bi razumel, bi ne lovil volilcev za stranko, ki nas pomaga vklepati v verige centralizma. Zato je povsod »lepo« sprejet, ker volilci bolje vedo, kako je prav. Pri Sv. Barbari v Halozah, v Stojincih, Bukovcih, Borovcih, Spuhlji so volilci njega učili, re on njih. Prerešetali so na teh shodih tudi vse njegove zmožnosti in tudi tiste sposobrosti, ki jih doma kaže v svoji hiši. Ljudje pač tako sodijo: kakšen je kdo doma, tako se priporoči za javnost. Pri Sv. Barbari in v Borovcih je bilo lo šolanje tako hudo, da je gospod kandidat že pred koncem popihal Po volitvah se bo gotovo spametoval in ne bo nikdar več kandidiral, ker ga pri nas nobeden človek ne bo volil.
Pisma iz domačih krajev.
Pucelj za kmeta in zn — svoje! Za vse poplavlicnce v Sloveniji je Pucelj izposloval ogromno podporo 120.000 Din. Za zad-u*»o samostojnih ridičevcev v S'oveniji »Ekonom« v Ljubljani pa 100 000 Din in za enako zndru;o v Mariboru »Panonija« pa 3C0.C00 T). Tako skrbi Pucelj r\ S'oven:jo! Zato mu v bodoče te skrbi ne ho trebi več nositi! S'ovenski narod ne ho več volil — radičevccv v Sloveniji.
Pobrovee pri Mariboru. Iz naše vasi se malokedaj kaj sliši. Saj pravijo, da Dobrovčani so bolj snmi zase. Dne 6. januarja nas j« pa vendar poselilo kar pet gospodov naenkrat iz bližnjega
Iz ljutomerskih roric. čeravno se Petovarjevemu »čardašu« glede uvoza francoskih vin, ki je samo volilna muzika SDSarjev. ne prip;suje med resnimi možmi nobena važnost, moramo vendar opozorili na dejstvo, da skušajo nekateri vinski mešetarji iz rahljati Petovarjevo strašilo (bogve na čegavo korisf1 ter begajo nenoučene vinogradnike, češ, da so vinske cene začele padati, dočim je nasprotno resnično. Zato je dolžnost vsakega zavednega vinogradnika, da pouči svojo okolico o resničnosti »Jutrovih« vragolij, da reven narod ne to najedel in trpel škodo čast pa tudi zahteva, da ne pade nobena kroglica od vinogradnikov in viničarjev v demokratsko skrinjico, kajti tudi viničarji bi na svoji borni plači in lastni koži občutili demokratski manever.
Stara cc^n. Dne 6 t. m. smo pokopali zvestega somišljenika in bralca »Slov. Gospodarja«, posestnika Matija Cimerman. Bajni je bil vzgleden oče, a vsakemu reznancu priljubljen. Pokojniku daj Bog večno plačilo, potrti rodbini pa naše iskreno sožalje.
Mererberg. Cd rovega leta naprej ima Dravska dolina auto-bus-promel od A aribora do Dravograda, ob navadnih dnevih dvakrat, ob nedeljah, praznikih in dnevih pred njimi štirikrat. Glede premetriih sredstev lode malokaleri kraj imel slične ugodnosti kakor Dravska dolina, lmrmo plovbo na Dravi, koroško železnico in na Koroški cesti vožnjo z osebnim avtobusem — Ilmeljski nasadi okreg Varerlerga se bodo prihodnjo pomlad znatno pcmrcžili, da to cela okolica nasajena s hmeljem. Doslej so se bavili s hmeljarstvom večirrma tržani, v prihodnje se bodo porrijeli te gospodarske panoge tudi okoličani, kmetje. Lepi dohodki se obetajo v bodočrosti tukajšnjemu okolišu, ako bode sreča mila, da hmelj obdrži običajno ceno. Glede kakovosti
dravskodolinski hmelj nič ne zaostaja za savinjskim in kakor jo
Žalec središče hmeljarstva v Savinjski dolini, to obeta postati Marenberg za Dravsko dolino. Le eno je želeti, da bi namreč z gmotnim blagostanjem prišel tudi dober duh med Marnberžane, da bi se kaj pobrigali za svoje cerkve, pet jih je po številu, vse velike in željno čakajo prenovitve. Lahko se da kaj storiti v tem oziru, saj poleg lesne trgovine v Dravski dolini donaša sedaj tudi hmelj lepe denarje. — Neko dejstvo je obžalovanja vredno. Komaj so minili božični prazniki, ni je nedelje ali praznika, da ne bi bilo v tej ali oni gostilni veselice, z veselico pa mora biti združen ples. Godba in ples, to ie za tukajšnje ljudstvo kakor vsakdanji živež. A ladira, mesto ti a bi se udeleževala izobraževalnega dela, zahaja na takšne prireditve, kjer se pleše pozno v noč. Skoda denarja, škoda zdravja. Na tak način ne delamo časti naši državi Jugoslaviji, in prav tu na meji bi naj še posebno gledali na ugled svoje nove države. — Politična oblast, zgani se!
Makole. Samo par dni nas še loči od volitev. Dragi Makol-čani, možje in fantje! Dne 23. januarja pokažimo, da smo res možje. Vsi za prvo skrinjico našega kandidata Ivana Bogina, župana v Makolah, ki ga vsi poznamo kot značajnega in modrega moža. V njegovo prvo skrinjico vse krogijice. Do sedaj je še naši prva skrinjica na voliščih Makole in Pečke imela vsikdar zmago. Tudi to pot jo mora imeti, in sicer najbolj sijajno, ker vemo, da gre za domačega kandidata, ki pozna najbolje naše razmere in bo tudi znal zastopali naše koristi. Ne dajte se pa morda poedini nafarbati in premotiti od nasprotnikov, ki vam morda na vse mogoče načine lažejo, da ne boste ostali na cedilu in se s tem osmešili. In če se je morda kateri pri zadnjih volitvah po nevrednosli dal premotiti, naj zdaj to popravi. Saj vendar vidite, na kateri strani so uglednejši možje. To sodite sami. Vedite, da vam hočemo isto dobro, kakor sami sebi. Ako pa upate od radičevih samostojnežev in demokratov, katerih je par tudi pri nas v Makolah in eden v Mostečnem, več dobrot, potem pa le pojdite k njim. Vedite pa, ko se bodo na naših voliščih Makole—Pečke štele kroglice, bomo dobili mi zmago, vi boste pa imeli smolo, katera se vas bode tako prijela, da se vam bode vse smejalo. To rečemo samo za šalo. Vendar si bomo pa vsakega dobro zapomnili, kdor bo volil nam nasprotne stranke. Bodo pa zelo redki, ki se bodo dali premotiti za druge skrinjice, ki so brez pomena. Mi se borimo za samostojnost Slovenije in samoupravo, katero tudi upamo v doglednem času doseči, zato nam pri tem boju ne sme nikdo kvariti, ampak edini in vsi oddajmo volilne krogljice le v prvo skrinjico. Bog živi!
Št. Ilj pri Velenju. O priliki blagoslovitve nove Korezove hiše so zbrani sosedje in sorodniki darovali 115 Din za naše kat prosvetno društva. Odbor se jim za ta velikodušni dar, ki je znamenje živega zanimanja za naše delo, iskreno zahvaljuje. Bog živi!
Polzela. Umrl je preteklo soboto zadet od možganske kapi Gašpar Tkavc v starosti 59 let. Bil je vedno naš pristaš in naročnik naših listov. N. v m. p. — Na praznik sv. Treh Kraljev se je vršila pri nas proslava stoletnice šole. Leta 1826 se je namreč na prizadevanje takratnega g. župnika Stroja začel tudi na Polzeli šolski poduk Iz takratnih skromnih razmer in začetkov, se je razvila sedanja pelrazrednica, nastanjena v lepih dveh stavbah, kjer se nahajajo tudi učiteljska stanovanja. Cela proslava je bila precej slabo pripravljena ter je obsegala otroško prireditev z deklamacijami. igro, petje ter telovadne skupine in čitanje kronike, katero pa, mimogrede rečeno, poznamo sedaj skoro ravno toliko kot poprej, kajti le malo je bilo tako srečnih, da so to čitanje razumeli. Od gospoda nadučitelja bi pričakovali boljšega prednašanja. Še precej dober vtis prvega dela prireditev so popolnoma pokvarile skupine, skoro popolnoma nagih učencev. Ped dolge hlačke pa ne moremo smatrati kot primerno obleko za predstavljanje na odru. Te skupine so izzvale med prebivalstvom precejšnjo nevoljo in so nekateri to smatrali celo kol izzivanje, ter propagiranje sokolstva. Mi pa, ki poznamo tukajšnje uči-teljstvo, posebno pa še g. nadučitelja, smo mnenji, da je imela prireditev le simboličen pomen napredka in kulture. Prvi del, to je deklamacije, igra, petje, so imele namen pokazati, kako je pri nas z izobrazbo, ko imamo šolski poduk že sto let; drugi del: skupine na pol nagih učencev pa, kako je v Afriki, kjer ne poznajo ne šol, ne učiteljstva. Sicer se šepeče. da bi se prizori v garderobi lahko slikali za film »Tarzan v džungli«, mnenja smo pa, da spada tudi to k vzgoji, saj je gospod nadučilelj v šoli celo uradno priporočal učencem obisk kinematografske predstave »Tarzan in opice«, katera se je vršila v gostilni Jelen. Mi, ki smo s to platjo delovanja našega učileljstva tako zadovoljni, da si.srčno želimo, da bi s svojimi pedagoškimi zmožnostmi osrečili še učence kje drugje in to če mogoče čimprej, si dovoljujemo izreči samo tole skromno željo: Simbolični pomen sličnih prireditev treba ljudrm poprej nekoliko razložiti, kajti mi, ki po izjavi g. nadučitelja samega spadamo preveč k »črnim« in potemtakem po njegovem nazoru tudi k nazadnjakom, torej mi pač ne moremo vedno kapirati sličnih naprednih simboličnih vzgojnih metod.
Ljubno v Savinjski dolini. Dne 2. januarja je na Ljubnem srez. živ. referent izročil g. Valentinu Sušniku pd. Krilezu po-hvalnico velikega žunana mariborske oblasti za zasluge v živinoreji. Pri tej priliki je imel isti predavanje »o ciljih in nalogah živinoreje v gornjegrajskem okraju«. Zalibog se je tako izročitve kakor tudi predavanja udeležilo pičlo število gospodarjev. Čudro je, da je za tako važna kmetijska vprašanja med kmečkim prebivalstvom tako malo zanimanja. Kako naj imajo po-lem kmetijski strokovnjaki veselje za podrobno delo in predavanja na deželi? Vsak stan stremi po povzdigi. Naj li samo kmečki sten ostare pri istih načinih obdelovanja zemlje kakor so jih gojili naši pradedje? Vse napreduje in tudi kmetijstvo in živinoreja morajo slediti temu zgledu, da ne bo jadikovanja po starih in lepših časih. Isto predavanje se bo vršilo dne 22. januarja na dan sejma popoldne v Mozirju. Pokažite, živinorejci, da tudi vi stremite k napredku in se v obilnem številu udeležite tega predavanja.
Luče. Ker imajo to pot vse stranke domačine kot kandidate, se vršijo stave g'ede izida volitve. Naši zavedni možje so prepričani, da bo izid za našo stranko boljši kot leta 1923 in 1925. Če se vzame za pod'ago izid volitev leta 1923 in 1925, bo dobila SLS okrog 2200 glasov, ker voli z okrajem tudi občina Šmartno na Paki, ki dosedaj ni z o-krajem volila: vse ostale stranke skupaj pa le k večjemu 600 g'asov. Naj se teh 601 g^sov razdeli kakor hoče, ne pride ne liberalni dr. Goričar in ne nemčursko-socialistič-no-radičevski Podtpetschan v poštev. Ves trud bo zastonj, naj «e liberalni uradniki in cestni mojstri še tako močno napenjajo.
Kostrivnica. Tukaj se je na novega leta zgodil tale slučaj: Sodnik I otočnik iz Bogate a je prišel v gostilno pri Prahu in začel izpraševali, kako bomo tukaj kaj volili. Od vseh je dobil odgovor, da bomo volili Slovensko ljudsko stranko. On pa je začel priporočati Samostojno demokratsko stranko, posebno svojega kandidata Perkoviča iz Sv. Florjana pri Bogate u. Na vprašanje, kdo ga je postavil za kandidata, je odgovoril in se potrkal na prsa, rekoč: Jaz sem ga postavil! Eden izmed kmetov mu je na to upravičeno odgovoril: Kako more on kot državni uradnik postavljati kandidate in sploh agitirali? Kako naj imujo ljudje še zaupanje v uradnika?
Gospodarstvo.
Mi smo bratje, a denarnice nam niso sestre! Tako pravijo Srbi in Hrvati in od njih so se že naučili tudi Slovenci. In zdaj odklanjajo vse tiste stranke, ki nas niso napravile za brate, pač pa so odprle naše denarnice še več kot za sestre. SLS pa pravi: Zdaj je čas, da odločno rečemo Srbom in Hrvatom tudi mi, kar oni nam pravijo: Zato volimo vsi SLS v PRVO skrinjico!
\ -
Kriza vinarstva in vinski sejmi. Gospodarska kriza je pri nas splošna; posebno pa je po izrednih razmerah prizadeto naše vinarstvo. Vinarski krogi iščejo na vseh stra-Ttieh izhoda ter smatrajo, da jim utegnejo pomoči vinski sejmi in razstave. Take prireditve so sicer potrebne, toda za našo vinsko trgovino ne bodo imele pravega uspeha, dokler se ne znižajo carinske postavke, ki služijo n. pr, Avstriji v zaščito lastnega vinarstva. Najprej bo treba doječi, da nam država v trgovinski pogodbi omogoči izvoz •vina, potem šele bodo prišli vinski sejmi in razstave do prave veljave. Dokler se to ne zgodi, tako dolgo imajo vinski sejmi in razstave drugo važno nalogo. Ne morda tisto, ki jo očrtava v »Gospodarju« z dne 30. 12. 1926 g. Emeran Stoklas iz Prevalja, namreč da seznanimo svet s svojim dobrim pridelkom. Tega pozna svet, ki prihaja v poštev, n. p r. Avstrija, že od nekdaj. Ni mu ga treba še posebej kazati. Osobito velia ta trditev za najboljšo kapljico naših slovenskih vinogradov, za Ljutomerčana, ki ga poznajo že sirom celega sveta, posebno v Avstriji. Tako se je marca 1925 vršil na Dunaju VIII. mednarodni velesejm, na katerem si mogel poskusiti dišečega traminca letnika 1923 in muškatnega silvanca letnika 1923, oba iz Ljutomera, ki ju navaja cenik v isti vrsti s svetovnimi markami, s toksj-cem letnika 1917, renskim vinom (Ringer Rosengarten) letnika 1922, ter šiponom letnika 1923 stolnega kapitelja v Pečuju. Naloga sedanjih vinskih sejmov ne more biti toliko kupčijska, kakor ta, da širijo idejo o pridelovanju kva litetnih vin ter navajajo vinogradnike k umnemu kletarje-nju. Če pride pri tem tudi do večjih kupčij, je to seveda oGbro. Ta naloga vinskih razstav pa se doseže najlažje na manjših |n zato cenejših lokalnih razstavah. Ta razmišljanja so napotila gospodarske kroge ljutomerskega vinskega okoliša, da so sklenili prirediti dne 3. marca 1927 sejm in razstavo ljutomerskih vin. Ljutomer je važno središče vinske trgovine (do avstrijske meje je le nekaj nad 20 km železnice, tudi z glavno prosjo naših železnic ima ugodne zveze) in zato je pričakovati, da uspe ta sejm in razstava v polnem obsegu.
Ljutomerski sejm dne 3. in 4. marca 1927. Na vseh vinskih sejmih in razstavah, ki so se dosedaj vršile v območju Slovenskih goric (Središče, Ivanjkovci, Ormož, Ptuj) so se odlikovala vina iz Ljutomera. Čudno je bilo samo to, da Ljutomer sam, kot produktivno središče teh odličnih vinskih vrst še ni povabil interesentov, da bi poskusili njegov pridelek v kraju, po katerem nosi ime. To zamudo hoče Ljutomer zdaj popraviti. Zato se je se-«tavil odbor, ki je že prav pridno na delu, ter si je zagotovil za vinsko razstavo in sejm dne 3. marca 1927 že lepo število najboljših vinskih vrst svojega okoliša. Storjeno je tudi vse, da se vzbudi za to prireditev zanimanje naše širše javnosti, posebno strokovnih in trgovskih krogov, ter tudi bližnjega inozemstva.
Za razvedrilo.
' Fotografija. Mesar se je dal fotografirati z lepim bikom, predno ga je ubil. Nekoč pa je to sliko pokazal svojemu prijatelju, če mu ugaja. Ta pa je nagajivo odgovoril: »O prav lepa slika, kdo pa je ta-le mesar poleg tebe?«
V nekem uradu v Beogradu. Ravnatelj pisarne je opazil, da vsi po vrsti strašno kradejo, pa je izdal sledečo na-redbo: »Kdo ukrade v vrednosti ene vrvi, bo obešen!« Ko je sluga to naredbo nabijal, je vprašal ravnatelja: »Gospod, kdo bo pa obešal? Pri nas ni nobenega takega!« In naredba zato ni bila objavljena, ker bi morali biti vsi obešeni, ko so vsi kradli.
Patron demokratske stranke. Na nekem shodu so slovenski demokrati, ki so že bitko 23. t. m. vnaprej izgubili, želeli najti, ▼saj med svetniki v nebesih kakega patrona. In nekdo jim je svetoval takole: »Sv. Anton s prešičkom naj bo vaš patron! Sv. Anton Vam bo sicer všel, a prešiček Vam bo ostal!«
Pucljcv politični govor: »Seljaki! Vam gre dobro! Ako je malo žita, je drago in dobite dosti denarja! Ako pa je žito poceni, ga ¡male veliko in je zopet dosti denarja!« — Kmet mu je odgovoril: »Vam pa ne gre dobro, gospod Pucelj! Ce boste dobili malo kroglic, bo treba veliko denarja, ker to, kar je redko, je drago! Ce bi jih dobili veliko, bi bilo treba zopet dosti denarja, Ver — samo plačanci vas še volijo!«
Pod novim železniškim ministrom, generalom. V nekem vlaku sta se prepirali dve gospe. Ena, naj se okno takoj odpre, sicer umre, druga pa, če se okno takoj odpre, tudi umre. Vsak spor pa hoče rešiti novi minister sam. In tako so vlak na licu mesta ustavili in telefonirali v Beograd, kaj je storiti. Minister je odredil: »Najprej se qJ<no odpre, umre druga, nato se okno zapre in omre prva in — svršena stvar!«
Vohšča.
za volitve v oblastno skupščino 23. januarja so ista kakor so bila pri zadnjih volitvah v narodno skupščino leta 1925. Radi pregleda prinašamo kraj, kjer je volišče, v naslednjem seznamu razprto tiskan; olčir.e, ki so določene za vsako posamezno volišče ozir. volilni okoliš, pa objavljamo z navadnim tiskom.
A) MARIBORSKA OBLAST.
I. Srez Celje (razun mesla Celje):
1. Volišče Braslovče za občino Braslovče.
Breg za občino Celje okolica.	,
G a b r j e za občino Ceije okolica. Dobrna za občino Dobrna. D r a m 1 j e za občino Dramlje. Frank olovo za občno Frankolovo. Gomilsko za občino Gomilsko in Grajska va». Griže za občino Griže. Kalobje za občini Kalobje in Svetina. Motni k za občino Motnik. Nova cerkev za občino Nova cerkev. Petrovče za občino Petrovče. Polzela za občino Polzela.	: y ,
2. S.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10. 11. 12. a
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21. 22.
23.
24.
25.
26.
27,
28. 29.
1. 2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9. 10.
S t. J u r i j ob juž. žeL I za občino St. Jurij ob južni
železnici, trg.
S t. Jurij ob juž. žeL II za občino St. Jurij ob južni
železnici, okolica. S t. Jurij ob Taboru za občino St. Jurij ob Taboru. Sv. Lovrenc pod Prožinom za občino Sv. Lovrenc pod Prožinom. Sv. Pavel pri Preboldu za občini Sv. Pavel pri
Preboldu in Marija Reka. S v. P e t e r v Sav. dolini za občino Sv. Peter v Sav. d Skofja vas za občino Skofja vas. Trojane za občino Trojane. Šmartno v Rožni dolini za občino Šmartno. S p i t a 1 i č za občino Spitalič. Teharje za občino Teharje. Velika Pirešica za občino Velika Pirešica. Vojnik za občini Vojnik in Višnja vas. Vransko za občine Vransko, Prekopa in Sv. Je ronim.
« 2 a 1 e c za občini Žalec in Gotovlje. « Sv. Rupert nad Laškem za občino Sv. Rupert.
(Novo volišče.)
II. Srez Dolnja Lendava: Volišče B e lt i n c i za občine Beltinci, Gančani, Ižakovci. « Bogojina za občine Bogojina, Filovci, Ivanci in Strehovci.
« Bratonciza občine Bratonci, Dokležovje, Lipovci. « C e n t i b a za občine Centiba, Dolina pri Lendavi,
Petišovci in Fince. « Crensovci za občine Crensovci, Dolnja Bistrica, Gornja Bistrica, Srednja Bistrica, Trnje in Žižki. « Dobrovnik za občine: Dobrovnik, Genterovci, Ka-
movci, Radmožanci in Zitkovci. « Dolnja Lendava za občine: Banuta, Dolga vas,
Dolnja Lendava in Mostje. « Gaberje za občine Dolnji Lakoš, Gornji Lakoš,
Gaberje, Hotiza, Kapca in Kot. « Gomilicaza občini Gomilica in Lipa. « K o b i 1 j e za občine Bukovnica, Kobilje, Mrtvarjevci.
MALA OZNANILA
Učenec, za steklarsko obrt se
sprejme pri Ivanu Kovačič, Maribor, Koroška cesta 10, trgovina s steklom in porcelanom.
54
Išče se do 18 let staro dekle, ki bi pomagalo v malem gospodinjstvu. Oglasiti se je v Dušanovi ulici 8, od 12. do 13. ure.
Prertdelavee, oženjen, vešč v vinogradu in poljedelstvu iščem službo; grem tudi za lovskega čuvaja. Naslov v upravi. 61
V kmetski hiši na deželi, najraje pod Pohorjem iščem za par mesecev prave kmetske hrane in stanovanja proti primernemu plačilu. Najrajše pri starejši družini brez malih otrok. Ponudbe pod Alojzija na upravo lista.	56
Več posestev ugodno na prodaj
in zameno — za manjša posestva ima na izbero resne ponudnike posredovalnica »Mar-stan«, Lekarniška ulica 2, Maribor.	52
Posestvo v Št. Vidu nad Valde-kom, 20 oralov polja in travnikov, 16 oralov gozda, velik sa-donosnik, domač mlin, poslopja v dobrem stanju, redi se 6 do 7 goved, se da po nizki ceni za več let v najem ali pa tudi proda z inventarjem. Vpraša se: Martin Merkac. St. Vid nad Val-dekom, p. Mislinje.	62
Posestvo. 23 oralov, v najlepšem stanu se proda pod ugodnimi pogoji v Rošpohu 28. pošta Pesnica.	18 2—1
Cepljene trte, na amerikanskih podlagah, pod vsako konkurenč no ceno nudi trtnica Franc Ze-lenko, trtnar, Rucmanci, Sv. Tomaž pri Ormožu. 1655 10—1
Na Gothe cepljeno iznbeto od-
daiam komad po 1 50 Din; razpolagam tudi z vkoreninjeno šmarnico. Anton Hrastnik, St. Ilj pri Velenju.	1542
Vinko Hrastnik, ekonom, St. Ilj pri Veleniu nudi prav krasno trsje, cepljeno na Gothe št. 9 in Rip. port. ter večjo množino sadnih divjakov. Cene izredno nizke, za rast se garantira 95% za pristnost sorte 100%. 1541
Cenike na amerikanski podlnfji ključi in korenjaki, originalne Telekiieve izbire, cepljeni na Rerlandieri. Prvi jugoslovanski »loznjaci«, Daruvar, Hrvatsko. Zahtevajte cenik! 1731 6—1
Pozor pri reji prašičev! Ako hočete imeti prašiče zdrave, da bodo radi jedli in debelili se, dodenite jim vsaj dvakrat tedensko po tri žlice »Vastelira«. Tega dobite v vseh trgovinah.
68
Knnulem stalno borov, smrekov in jelkin les za rudokope. Plačilo zajamčeno. Ponudbe na Dragotina Korošec, Rečica ob Pakt.	1401
Harmonika na prodaj, trivrstna dvakrat uglašena z jeklenimi glasovnicami in močnimi He-likonbasi na aluminijevih ploščah. Harmonika je nova, zelo glasna, solidno izdelana v najlepši izpeljavi, okičana in čista pogreškov. Vpraša se pri Fr. Skerlec, posestnik v Vičancih št. 16, p. Velika Nedelja. 66
Kupim staro zlato in srebro.
stari denar, srebrne krone itd. C. Ackermann, urar v Ptuju.
1704
Gasilno društvo Pekre pri Mariboru proda eno mehanično lestvo, dvokolno, 10 m dolgo, in eno štirikolno brizgalno, stari model, močen pritisk.	60
Izjava. Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za svojim mladoletnim sinom Alojzem Lenasi, ter vsakogar opozarjam, da mil ne da nič na upanje. Alojzij Lenasi, posestnik, Stari trg pri Slovenjgradcu.	64
zelo pripravna za pogon poljskih mlalilnic ter večjih gospodarskih strojev, kakor tudi za pogon manjšega polnojarme-nika ali večje venecijanske žage ,za opekarne ali kamnolome itd. (do 16 k. s. 7 atmosf.), na železnem vozu montirana v popolnoma dobrem stanju z vsemi pritiklinami je radi preureditve obrata takoj po zelo nizki ceni na prodaj. Kuriti se zamore z žagovino, slamo, drva mi ali premogom. Naslov pove uprava.	55 3—1
11.
12.
13.
O d r a n c i za občini Odranci in Melinci. Turnišče za občine Brezovica, Nedelica, Renkovd in Turnišče.
Velika Polana za občini Mala Polana ia Velika Pola na.
III. Srex Dravograd:
1. Volišče Sv. Anton na Pohorju za občino Sv. Antra m « Brezno za občino Brezno.
3.	« Črna za občini Črna in Koprivna.
4.	« Sv. Danijel za občino Sv. DanijeL
5.	« Dravograd za občini Dravograd in Ojstrica, b. « Gortina za občini Gortina in Pernice
Prostovoljna prodaja
oziroma parcelacija posestva »Prenuš dvor«, Zbelovo prt
Poljčanah.
Radi preselitve se prostovoljno proda ali v celoti, e'i pa po parcelah posestvo »Prenuš dvor« v občini Zbelovo, oddaljeno tri četrt ure od Poljčan, v bližini glavne ceste v smeri Poljčane-Konjice.
Posestvo meri okroglo 45 oralov in obstoji iz 16 oralov lepega gozda, dalje vinograda, sadonosnika, njiv is travnikov. Na posestvu stoji lepa enonadstropna hiša z mli nom in več gospodarskih poslopij. S parcelacijo je mogoče doseči štiri samostojna manjša gospodarstva.
Pismene ponudbe sprejema in daje pojasnila odvetniška pisarna g. dr. Ivana Fermevca, odvetnika v Ptuju.
Pojasnila na licu mesta se dobijo pri upravi »Prenuš dvo«, ali pri posestniku g. Josipu Groseku, Zbelovo št. 48
Prodaja, oziroma parcelacija na licu mesta v Zbelo-vem se vrši na Svečnico, dne 2. februarja t. 1. in v nedeljo, dne 6. februarja. Začetek vsakokrat ob 1. uri popoldne.
Interesenti se vabijo k tej prodaji!	6?

31Vi
1}
Najbolje in najvarneje naložite svoj denar pri
Okrajni posojilnici v Ljutomeru
r. z. z n. z. ki obrestuje hranilne vloge najbolje. Tekoči računi. Posojilo na poroštvo, zastavo in vknjižbo. Uraduje za stranke vsak delavnik od 8.

do 12. ure.
DG
59
f-i
Ul=]li
KOSTANJEVA DEVA ZA ssesGsa T A NI IT sss
neobeljena, do 1.20 m dolga, do 10 do 45 cm, neklana, kupuje stalno po ugodnih cenah in takojšnjem plačilu, even-tueluo proti akreditivu: Ernest Marine, Celje, Zrinskeg» ulica 4. — Posredovalci dobijo provizijo. 61®
A 238/26
Dražbeni olclic
Dne 7. februarja 1927, ob 10. uri, se vrši na licu mesta v Lastniču pri hiši ob cesti prostovoljna javna dražb» nepremičnin pokojnega župnika Antona Drofenik, Polje pri Sedlarjevem; proda se hiša, pripravna za trgovino, t zemljiščem vred, nadalje dva vinograda kat. občine Lastnic, in gozd v ka. občini Podsreda; najvišji ponudek ee plača v dveh obrokih: prva polovica v enem mesecu p*> domiku, druga polovica pa do 1. I. 1928.
Ostali dražbeni pogoji se morejo vpogledati na licu mesta pred dražbo ali pa že prej med uradnimi urami n* sodišču.
Okrajno sodišče v Kozjem, oddelek I.f	57
dne 7. januarja 1927.
Globoko žalujoči sporočamo sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je v noči od 7. na 8. januarja t. 1. previden s sv. zakramenti za umirajoče, preminul v 70. letu svoje starosti naš blagi oče in tast g.
posestnik v Skornem.
Ob tej priliki izrekamo vsem onim, ki so spremili nepozabnega ranjkega na njegovi zadnji poti na pokopališče v Go-renjah dne 10. januarja, najsrčnejšo zahvalo, posebej še domačima čč. gg. duhovnikoma, g. županu, gg. občinskim odbornikom občine Šmartno ob Paki, pevskemu društvu ea gan'jivo nagrobnico in vsem, ki so v tako obilnem številu spremili blagopokojnika k prerano odprtem grobu. Priporočamo ga v blag spomin! § m a r t n o o b P a k i, dne 11. januarja 1927.
Ivan. Miško, Joško, sinovi. Alojzija, Helena, hčerki.
Helena, roj. Sibila, sinaha.
7.	Volišče G u S t a n j za občini Guštanj in Tolsti vrh.
8.	«	Kaplaza občino Kapla.
9.	«	K o 11 j e za občino Kotlje.
10.	«	L i b e 1 i č e za občino Libeliče.
11.	«	M a r e n b e r g za občini Marenberg in Zg. Vižinga.
12.	«	M e ž i c a za občino Mežica.
13.	«	Muta za občini Muta in Sv. Primož nad Muto.
14.	«	P r e v a 1 j e za občini Prevalje in Libuče.
15.	«	S v. P r i m o ž na Pohorju za občino Sv. Primož na P.
16.	« R e m š n i k za občino Remšnik.
17.	«	Ribnica za občini Ribnica in Janževski vrh.
18.	•	Trbonje za občino Trbonje.
19.	«	V u h r e d za občino Vuhred.
i0.	«	Vuzenica za občino Vuzenica.
IV. Srez Gornjigrad:
1.	Volišče Bočna za občino Bočna,
i.	<	Gornjigrad za občino Gornjigrad.
t.	«	Nova Štifta za občino Nova Štifta.
(.	<	Kokarjeza občino Kokarje.
1,	.	L j u b n o za občino Ljubno, ti,	<	L u č e za občino Luče.
7.	«	M o z i r j e za občini Mozirje trg in Mozirje okolica.
9.	•	R e č i c a za občino Rečica.
9,	«	S o 1 č a v a za občino Solčava.
; i0.	«	Šmartno na Paki za občino Šmartno na Paki.
V. Srez Konjice:
t.	Volišče C a d r a m za občini Okoško in Oplotnica.
2.	«	H u d i n a (hiša št. 38) za občino Skomarje—Hudina. 1.	«	Kebelj za občino Kot.
t	«	Konjicelza občini Bezina in Konjice okolica,
i.	«	Konjice II za občini Konjice trg in Tepanje.
d.	<	L o č e za občine Loče, Zbelovo in Žiče.
?.	<	Prihovaza občini Grušovje in Vrhole.
S.	«	Stranice za občino Stranice.
t.	«	S v. K u n i g u n d a za občini Sv. Kunigunda in Pa-deški vrh.
' tO.	«	S v. J e r n e j za občini Sv. Jernej in Laže.
11.	«	Spitalič za občini Bezovica in Tolsti vrh.
32.	«	Vitanje za obč. Brezen, Ljubnica, Paka in Vitanje.
i3.	«	Z r e č e za občino Zreče.
t,
I.
1. 4.
i.
i.
7.
8. i.
tO. 11. H2.
13.
14.
15.
16.
17.
18. 19.
t
5.
a.
7.
9.
9. 10. II.
ta.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
VI. Srez Ljutomer:
Volišče Apače za občine Apače, Črnci, Segovci, Zepovci, Ziberci.
« Cezanjevci za občine Branoslavci, Cezanjevci in
Kamenščak. « C ven za občino Cven.
• D r o b t i n c i za občine Drobtinci, Grabe, Konjišče,
Podgorje, Vratja vas in Vratji vrh. « Gornja Radgona za občine Gornja Radgona,
Crešnjevci in Police, t I v a n j c i za občine Ivanjci, Ivanjševci, Negova in Očeslavci.
« Ključarovci za občine Ključarovci, Boreči, Kri-
ževci, Logarovci in Lokavci. « Ljutomer za občini Ljutomer in Noršinci. « Mala Nedelja za občine Mala Nedelja, Godemarci,
Moravci in Radoslavci. « Murščakza občini Murščak—Zasad, Stanetinci. « Okoslavci za občini Okoslavci in Grabonoš. t Oreh ovci za občine Orehovci, Roračeva, Zbigovci. « Plitvički vrh za občine Lutverci, Nasova, Plit-
vica, Plitvički vrh in Sčavnica. « Presikaza občine Presika, Dristava in Slamnjak. « Radenci za občine Hrastje—Mota, Kapela, Radenci,
Rihtarovci in Sratovci. « Staracestaza občino Stara cesta. « Stara Nova vas za občine Bučečovci, Iljaševci,
Stara Nova vas in Vučja vas. « Videm (Sv. Jurij) za občine Bolehneci, Galušak, Kraljevci, Slabtincl, Sv. Jurij ob Sčav., Trbegovci. « V e r ž e j za obč. Bunčani, Grlova, Krištanci, Veržej.
VII. Srez Maribor — desni breg:
Volišče C i n ž a t za občini Cinžat in Kumen.
Crešnjevec za občine Crešnjevec, Pretrež in Vrhloga.
D o g o š e za občine Dogoše, Rogoza, Sv. Miklavž in Zrkovci.
F r a m za občine Fram, Loka, Morje in Ranče. Laporje za občine Hošnica, Laporje, Vrhole in
Zabjek. L e h e n za občino Lehen.
L i m b u š za občine Bistrica, Limbuš, Pekre, Vrhov dol.
M a k o 1 e za občine Dežno, Jelovec—Makole, Sv. Ana. P e č k e za občine Pečke, Stopno in Statenberg. Pobrežje za občino Pobrežje. Podova za občini Podova in Gorica. P o 1 j č a n e za občine Lušečka vas, Pekel, Poljčane
in Stanosko. Račje za občini Račje in Ješenca. Ruše za občine Ruše, Bistrica, Lobnica in Smolnik. Slivnica za občine Slivnica, Orehova vas in Skoke. Slov. Bistrica za občine Slov. Bistrica, Kovača vas, Spodnja Nova vas, Sentovec, Ritoznoj in Gor. Bistrica.
Spodnje Hoče za občine Spod. Hoče, Bohova, Pi-
vola, Pohorje, Razvanje in Zgor. Hoče. Spodnja Ložnica za občine Spod. Ložnica, Ci-
gonce in Zgornja Ložnica. Spodnja Polskava za občino Spod. Polskava. Sv. Marjeta na Drav. polju za občino Sv. Marjeta. Sv. Lovrenc na Pohorju za občine Sv. Lovrenc na
Pohorju, Recenjak in Rdeči breg. Studenci I za občino Studenci. Studenci II za občino Studenci. Studenice za občine Studenice, Brezje, Ilrastovec, Modraže.
Šmartno na Pohorju za občine Šmartno, Bojtina,
Frajham, Kalše, Smrcčno in OšeU. Tezno za občini Tezno in Radvanje. T i n j e za občino Tinje.
Zgornja Polskava za občine Zgor. Polskava, Bukovec, Gabernik, Ogljenšak in Pokoše.
VIII. Srez Maribor levi breg (razun mesta Maribor):
Volišče Cerkven j ak v slov gor (Sv. Anton) za občine Andrenci, Brengova, Cogetinci, Cagona, Osek, Smo-linci, Sv. Anton in Zupetinci. « Crmlenšak za občini Crmlenšak in Selce, t G o č o v a za občini Gočova in Biš. « Jarenina za občine Jarenina, Polička vas, Pesniški dvor in Vukovski dol. « Kamnicaza občine Kamnica, Bresternica, Jelovec
in Rošpoh. t Krčevina za občino Krčevina. t Lajtersberg za občino Lajtersberg.
8.
9. 10. 11. 12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21.
22.
23.
24.
25.
26. 27.
28.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10. 11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21.
22.
23.
24.
25.
Volišče Nova cerkev (Marija Snežna) za občine Lokavci, Sladki vrh, Trate in Velka. Selnica ob Dravi za občine Selnica ob Dravi, J8
ževska gora in Slemen. Selnica ob Muri za občini Selnica ob Miiri Ceršak.
Spodnja Sv. Kungota za občine Dobrenj , Gri-
diška in Na Ranči. Sveč in a (Plač) za občine Svečina, Slatir.iki dol in Plač.
Sv. Ana v Slov. gor. za občine Kremberg, Dražen vrh, Ledinek, Rožni giunt, Sčavnic.-, Zgcr. Ročica in Žiče.
Sv. Barbara v Slov. gor. za občine jab'ance, Ko
rena, Ragoznica, Zimica in Zikarce. Sv. Marjeta ob Pesnici za občine Sv. Marjeta ob
Pesnici, Dragučova, Grušova in Vosek. Sv. Trojica v Slov. gor. za občine Sv. Trojica, Se-
narska, Spod. Porčič, Verjane in Zgor. Porčič. Sv. Benedikt v Slov. gor. za občine Sv. Benedikt,
Drvanje, Ihova, Sv. Trije Kralji in Trotkova. Sv. Duh na Ostrem vphu za občini Boč in Gradišče. Sv. Jakob v Slov. gor. za občine Plodršnica, Spod.
Šentjakobski dol in Zgor. Šentjakobski dol. Sv. Jurij c t Pesnici za občini Sv. Jurij ob Pesnici in Spičnik.
Sv. Jurij y Slov. gor. za občine Sv. Jurij v Slov. gor., Malna, Partinje, Spodnji Gasteraj, Srednji Gasteraj in Zitenci. Sv Križ nad Mariborom za občino Sv. Križ. Sv. Martin pri Vurbergu za občine Sv. Martin pri Vurbergu, Ciglence, Spodnji Duplek in Zg. Duplek. Sv. Peter pri Mariboru za občino Sv. Peter. Sv. Rupert v Slov. gor. za občini Spod. Voličina in
Zgornja Voličina. S t. 11 j v Slov. gor. za občine St. IIj, Cirknica, Kaniža. Sv. Lenart v Slov. gor. za občine Sv. Lenart, Spod. Žerjavci, Zamarkova, Zgornji Žerjavci iu Setarevo Radehova.
Zgornja Sv. Kungota za občini Zgor; Sv. Kungota in Vrtiče.

10. 11. 12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21. 22. 23.

IX. Srez Murska Sobota:
Pu-
ščeBodonci za občine Rodonci, Novi Beznovci, žavci, Stari Beznovci, Vadarci in Zenkovci. Cankova za občine Cankova, Domajnci, Gor. Črnci,
Korovci, Skakovci, Strukovci in Topolovci. Domanjšovci za občine Domanjšovci, Berkovci,
Ivanjšovci in Središče. Fokovci za občine Fokovci, Andrejci, Cikečka vas, Pordašinci, Prosenjakovci, Selo in Volčja gomila. Gederovci za občine Gederovci, Krajna, Murski
Petrovci, Rankovci in Sodišinci. Gornja Lendava za občine Gor. Lendava, Dolnji
Slaveči, Gornji Slaveči, Kovačovci in Vidonci. Gornji Petrovci za občine Gornji Petrovci, Adrijanci, Lucova, Otovci, Peskovci, Stanjovci, Su-linci in Zenavlja. Krog za občine Krog, Bakovci, Murski Črnci in Satahovci.
K u p š i n c i za občine Kupšinci, Borejci, Crnelavci,
Vanča vas in Veščica. Kančovci za občine Kančovci, Ivanovci, Ratkovci. K r i ž e v c i za občine Križevci, Kuštanovci, Lon-čarovci in Panovci.
Kruplivnik za občine Kruplivnik, Motovilci,
Poznanovci in Radovci. Kuzdoblanje za občine Kuzdoblanje, Boreča,
Dolič, Matjašovci in Trdkova. Markovci za občine Markovci, Cepinci in Ne-radnovci.
Martjanci za občine Martjanci, Lukačovci, Mlaj-
tinci, Moravci, Nemčovci, Noršinci in Tešanovci. Moščanci za občine Moščanci, Dankovci, Koša-
rovci in Kukeč. Murska Sobota za občine Murska Sobota, Marki-
šavci in Rakičan. P e r t o č a za občine Pertoča, Grlinci, Krašči, Ropoča, Večeslavci.
Pečarovci za občine Pečarovci, Mačkovci, Pro-
sečka vas, Salomonci in Vaneča. Predanovci za občine Predanovci, Brezovci, Le-
merje in Polana. P u c i n c i za občine Pucinci, Bokrači, Dolina, Gorica,
Krnci in Sebeborci. Sv. Jurij I za občino Sv. Jurij. Sv. Jurij II za občine Kramarovci, Nuskova,
Fukšinci, Ocinje, Rogačovci, Serdica in Sotina. S a lovci za občine Salovci, Budlnci, Hodoš, Krpliv-
nik, Mali Dolenci in Veliki Dolenci. Tišina za občine Tišina, Gradišče, Petanjci in Tro-povci.
X. Srez Ptuj.
če Sv. Bolfenk v Halozah za obč. Sv. Bolfenk. (Novo.) Breg za občini Breg in Hajdina. Cirkovce za občini Cirkovce in Sikola. D o r n a v a za občine Mezgovci, Pacinje, Podvinci. Gradišče za občini Gradišče in Dravci. J i r š o v c i za občine Jiršovci, Drstelja, Janežovci in Vintarovci.
Krčevina za občini Krčevina in Mestni vrh. Leskovec za občine Skorišnjak, Sv. Andraž v Les-
kovcu, Velika Varnica in Veliki Okič. Nova cerkev za občine Nova cerkev, Dolena, Gruškovje, Podlehnik, Sedlašek in Sv. Trojica v Halozah.
Polenšak za občine Polenšak, Poljanci in Slomi. Ptuj I za občino Ptuj. Ptuj II za občino Ptuj.
Ptujska gora za občini Ptujska gora in Majšperk. Ragoznica za občine Ragoznica, Brste, Kicar. S e 1 a za občine Jurovec, Lancova vas, Trnovci—
Sela in Zgornja Pristava. Sv. Barbara v Halozah za Halozah, Gruškovec, Slatina Sv. Marjeta niže Ptuja za Formin, Gajovci, Mala vas, Sv. Andraž v Slov. gor. za
Slov. goricah. Sv. Lovrenc na Dravskem polju za občino Sv.
Lovrenc na Dravskem polju. Sv. Lovrenc v Slov. gor. za občine Sv. Lovrenc v Slov. gor., Dragovič, Hlaponci, Sakošak, Zagorci. Sv. Marko za občine Borovci, Bukovci, Markovci,
Prvenci, Stojnci, Spuhla in Zabovci. Sv. Urban za občine Sv. Urban, Destinci, Dolič in Livanjci.
Sv. Vid za občini Pobrežje in Vareja.
občine Sv. Barbara v in Sv. Elizabeta, občine Sv. Marjeta, Muretinci, Moškanjci. občino Sv. Andraž v
25.	<
■ 26.	«
27.	«
28.	V
29.	€
30.	«
31.	€
32.	«
33.	
34.	<
á5.	C
36.	«
37.	«
38.	C
i 24. Volišče Tr nov s k a vas za občine Trnovska vas, BišečkJ |	vrh, Ločič in Trnovski vrh.
Vurberf rs občino Vurberg. Z a v r č za ODČino Zavrč, Gorenjski vrh, Turški vrh Z 1 a t o 1 i č < e za obč:ne Slovenja vas, Sv. Jaaž aa
Dravsk n polju. Breorov-j?k ea obč'no B rebro vnik.' I- J ' Jik or>č>oi tNrdtk un Lilmerk. Ornicž /a on'i/><- Onctii, Frankovci, Hum, Pušenci.
vci Z) občine aici Bralonečice in Rucmanci. Si d išče ii občine Središče, Obrež in Salovci. Svetinje za občine Mihalovcl, Runeč, Veličane in Zerovinci.
Sv Lenart pri Vel. Nedelji za občine Sv. Lenart,
Samož mi, Sodinci in Vičanci. Sv. Miklavž za občini Sv. Miklavž in Hermanci. Sv. Bolfenk pri Središču za občine Jastrebci, Kog,
Vitan in Vodranci. Sv. Tomaž za občini Sv. Tomaž in Lahonci. Velika Nedelja za občine Velika Nedelja, Cvet kovci, Sardinje in Trgovič.
XI. Srez Slovenjgradec.
Volišče Sv. Andraž pri Velenju za občino Sv. Andraž pri Velenju.
Sv. Florjan za občino Kozjak in Spod. Dolič. S t. 11 j nad Velenjem za občino St. Ilj nad Velenjem. S t. Ilj pod Turjakom za občini St. Ilj pod Turjakom, Mislinje.
S t. Janž pri Dravogradu za občini St. Janž pri
Dravogradu in Otiški vrh. S t. Janž na Vinski gori za občino St. Janž na V. g. P a m e č e za občino Pameče. Podgorje za občini Podgorje in Sv. Miklavž. R a z b o r za občino Razbor.
Slovenjgradec za občini Slovenjgradec, Legen. S t a r i t r g za občine Stari trg, Sele in Vrhe. Skale za občino Skale.
Šmartno pri Slovenjgradcu za občini Šmartno pri
Slovenjgradcu in Golavabuka. Šoštanj za občine Šoštanj mesto, Šoštanj okolica.
Sv. Florjan pri Šoštanju. Topolščica za občino Topolščica. Velenje za občino Velenje.
Sv. Vid nad Valdekom za občino Sv. Vid nad Valdekom.
2.
3.
4.
6.
7.
8. 9.
10. 11. 12.
13.
14.
15.. 16. 17.
10.
11. 12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
i 19. 20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
Sv.
ID
XII. Srez Šmarje:
Volišče Buče za občini Buče in Verače. D o b j e za občino Dobje. Koprivnica za občino Koprivnica. Kostrivnica za občino Kostrivnica. Kozje za občine Kozje, Vetrnik in Zdole. Križe za občino Križe. Loka za občini Tinsko in Žusem. M e s t i n j e za občine Lemberg, Sladka gora in
Peter na Medvedjem selu. P i 1 š t a n j za občine Pilštanj, Drensko rebro Zagorje.
Podčetrtek za občine Podčetrtek, Sopote, Vir-
štanj in Imeno. Podsreda za občini Podsreda in Gorjane. Ponikva za občino Ponikva. Prevorje za občini Prevorje in Presečno. Rogaška Slatina za občine Rogaška Slatina, Spodnje Sečevo, Sv. Mohor, Sv. Trojica, Takačevo. Rogatec za občine Rogatec, Donačka gora, Sv. Rok. Sedlarjevo za občini Sedlarjevo in Lastnič. Slivnica za občino Slivnica.
Sv. E m a za občino Sv. Ema, Nezbiše, Roginska
gorca in Zibika. Sv. Florjan za občino Sv. Florjan. Sv. K r i ž p r i Slatini za občine Brestovec, Nimno,
Plat, Ranjkovec, Sv. Katarina in Slatina okolica. Sv. Peter pod Sv. gorami za občino Sv. Peter pod
Sv. gorami. Stoperce za občino Stoperce. Sv. Štefan za občino Sv. Slefan. S t. Vid na Planini za občine St. Vid na Planini,
Loke in Planinska vas. S t. Vid pri Grobelnem za občino St. Vid pri Gr. Šmarje I za občino Šmarje trg. Šmarje Ilza občino Šmarje okolica. Ž e t a 1 e za občine Zetale, Crmožiše, Dobrina, Kočice in Na dole.
B) LJUBLJANSKA OBLAST.

1. 2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10. 11.
12.
13.
14.
15.
16.
1. 2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10. U. 12.
13.
14.
15.
16.
17.
18. 19.
Mostee,
I.	Srez Brežice:
Volišče A r t i č e za občino Artiče.
Bizeljsko za občino Bizeljsko. B 1 a n c a za občino Blanca. Brežice za občini Brežice in Zakot. Dobova za občine Gabrje, Loč, Mihalovec,
Rigonci, Sela, Veliki Obrež. Globoko za občino Globoko. Gorica za občine Anže, Gorica in Raztez. K a p e le za občino Kapele. P i š e c e za občini Bojsno in Pišece. Planina za občini Golobinjek in Planina. Rajhenburg za občine Armeško, Brezje, Rajhen-
burg, Senovo in Stolovnik. Sevnica za občino Sevnica. Sromlje za občino Sromlje. Videm za občini Videm in Pleterje, Zabukovje za občino Zabukovje. Velikikamen za občini Veliki kamen in Mrčn* Sela. (Novo volišče.)
II.	Srez Laško:
Volišče Dol pri Hrastniku za občino Dol pri Hrastniku.
Jurklošter za občino Jurklošter.	;
Laško za občino Laško.
Loka I za občino Loka pri Zidanem mostu. Loka II za Loko pri Zidanem mostu. Marija Gradec za občino Marija Gradec. Sv. J e d e r t za občino Sv. Krištof. S v. K r i š t o f za občino Sv. Krištof. Sv. Štefan za občino Sv. Krištof. S t. Lenart za občino St. Lenari nad Laškim. Trbovlje I za občino Trbovlje. Trbovlje II za občino Trbovlje. Trbovlje III za občino Trbovlje. Trbovlje IV za občino Trbovlje. Trbovlje V za občino Trbovlje. Trbovlje VI za občino Trbovlje. Trbovlje VII za občino Trbovlje. Trbovlje VIII za občino Trbovlje. Trbovlje IX za občino Trbovlje.
■ in >r
ŠT
(Hala oznanila.
Mannfnkturist, starejši, v svoji (troki popolnoma izobražen, se »prejme v veletrgovini Eduard Suppanz, Pristava. 33 2—1
Organisti, muzikanti, pozorl — Proda se: 1 harmonij, 1 citre, 1 klarinet, 2 gosli, 1 šivalni stroj in 1 moško kolo. Naslov v upravi.	14
Prvovrstnega viničarja z najmanj štirimi delovnimi močmi sprejme direkcija srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru za svoje, tik Maribora ležeče in 50 oralov obsegajoče posestvo Grajski log. Pismene ponudbe z vsemi potrebnimi podatki do 15. februarja. 50
Kolarja, izurjenega, sprejmem za takoj na več let. Istotako izk. kovaškega pomočnika; pogodba po dogovoru. Naslov Jož. Ko-nig, kovač št. 30, p. Lehnik pri Ptuju.	49
10.000 ceplj. trsja na podlago Rip. Portalis in Gothe štev. 9. Muškat Silvanec, veliki rizling, pošip, žlahtnina, prvovrstno se dobi pri Francu Seršen, trsnič. v Veržeju, pošta Križevci. Cena po dogovoru.	23 3—1
Posestvo v Gor. Ložnici pri SI. Bistrici, 9 oralov polja in travniki, se po ceni da v najem ali tudi proda. Vpraša se pri Vilj. Abt, Maribor.	11
Posestvo, ki meri tri orale z hišo, se za ceno 7500 Din proda. Natančneje pove Iv. Detiček, trgovec, 1'esje—Velenje. 30 3—1
Kupim vinograd na Štajerskem
Ponudbe z opisom istega na upravo lista.	28
Kupujem stalno hrastov, orehov, gabrov, jesenov, kostanjev in smrekov les. Ponudbe na Fr. Cizerl, Sp. Velovlak, pošta Moš-kanjci pri Ptuju.	22
Zastonj dobite eno volneno ruto pri nakupu za 100 Din blaga, pri nakupu za 500 Din blaga dobite en plet — platno dobite že od 6 Din naprej, kakor tudi zim sko blago skoraj pol zastonj pri J. Trpin, Glavni trg 17 v Mariboru.	21 10—1
Harmonike: amerikanske s pol-novrstnim patent sistemom s kompletno šolo z notami, etui ! in stojalom za note, proda za i nizko ceno Peter Aldrian, po- i sestnik pri Sv. Primožu nad M uto.	2fi 2—1
Najbolj jeklene motike, vsakovrstne sekire in drugo orodje izdeluje po najnižji ceni Vinc. Verdnik, amerski kovač, Slape,
Ptujska gora pri lJtuju.
48
Somiš:ñti, širte naš Mh
„Težakovo hranilno in zdravilno olje za živino".
1.	ka.T je »težakovo hranilno ln zdravilno olje za
ŽIVINO«?
To olje je poseben preparat, ki vsebuje zdravilne snovi: jod in broni, ler zdravilne in obenem zelo hranilne, za organizem neobhodno potrebne snovi: vitamine.
2,	«akaj se rabi »težakovo hranilno in zdravilno ^ olje za živino«?
To olje se rabi:
a)	Za ozdravljenje zahiranih i ladih prašičkov, odraslih prašičev, telet, goveda, žrebet in konj.
b)	Za pospeševanje pitanja prašičkov in prašičev ter za pospeševanje njihovega razplojevanja.
b. kako se mora dajati .težakovo hranilno in
zdramlno olje za ŽIVINO« ZAHIRANI ŽIVIM? ___ To olje se mora dajali zahirani živini na sledeči način:
a)	Prašičkom se daje pri vsal em olrolcu v hrano po eno ka-vino žličko za vsakega, in sicer trikral na dan.
b)	Prašičem po eno navadno žiico, sicer pa kakor pod točko a), cj Teletom in žrebelom po eno kavino žlico zjulraj in zvečer, to
je, samo dvakrat na dan. Olje se primeša olroLom ali ovsu, ali pa se vi i je v grlo. d) Zahirani govedi in konjem se daje to olje kakor pod točko c), samo s to razliko, da se daje po eno navadno žlico.
4.	kako se siora dajati »težakovo hranilno in .zdravilno olje za živino« za pospeševanje "'Pitanja?
v te namene se daje olje prvih 14 dni pri vsakem obroku po eno navadno žlico v hrano, in sicer Irikrat dnevno, po pretel:u 14 dni pa se daje po dve navadni žlici zjutraj in zvečer in po eno žlico opoldne. v vsakem slučaju mora bili olje dobro pomešano s hrano. Pri tem se posebno poudarja, da se pilanje vrši brez močnih krmil, kakor so koruza, otrobi itd., ter se rabi za pilanje z oljem samo krompir, repa, korenje in pesa ter se močna krmila s tem prihranilo, l ilanje na ta način traia približno dva mescca in pol in se rabi za enega prašiča približno dva in pol kilograma olja. Pripominja se še, da zadnjih 14 dni pred klanjem ni potreba več dajali olja.
5.	kje in kako dobim »težakovo hranilno in zdra-
vilno olje za živino«?
To olje dobim izključno samo pri tvrdki:
M. TcZak, Zagreb, Gurduličcva ulica 13
v ročkah (kantah) od 5 kg po ceni 125 Din za eno ročko in se
V"	pošilja s pošlnim povzetjem.
TvrdVa dobaviteljica je dobila že več slo priznalnih pisem od svojih odjcmalcev, kar je najboljši dokaz, da je lo olje velikanske zdravilne in hranilne vrednosti in da prekaša lo olje vsa.druga »redslva, ki se rabijo v slične namene.	r
aaBMaBMaa«Bi»u*MaBaBB«Hsraa&:8£.i3S3s;$t
NOTAR DR. IVO ŠORLI, MARIR0R (doslej Slovenska ulica 11) nraduje od novega leta dalje na ALEKSANDROVA CESTA ŠT. 12 (hiša AVIESTHALER) aaaBBa»aBBBar<Z!HBBBBB3S£t££li38*K£ibi»
KEMIJSKI LABORATORIJ
za industrijo, kmetijstvo in trgovino.
Analize zemlje z določitvijo gnojenja. Preiskava in določitev vrednosti umetnih gnojil.
Preiskava modre galice in drugih za pobijanje škodljivcev določenih sredstev.
Vinske analize. Ugotovitev vinskih bolezni ter njih ozdravljenje.
Raznovrstne analize za industrijske potrebe.
Dobava kvasnih glivic za vretje in prevre-tje vin; zaloga sredstev za pobijanje škodljivcev, kakor »Conchynol«, »Arbi-nol« in »Hmeli«.
Kemijsko čisti preparati za industrijske laboratorije in sllčr.e ustanove, kakor: normalne kisline, normalne luzine, koncentrirane in raztančene raztopline itd.
PWZOKí
Kdor želi lastno stanovanja, pod ugodnimi plačilnanil pogoji stavbišča, stavbeni materijal po nizki ceni, se n*£ oglasi pri g. Vinko Lašič, oblastveno izprašani zidarski mojster in prodajalec stavbenega materijala v Maribom j Tržaška cesta 98, kjer so tudi načrti na razpolago. IS
:< Xiommmmm

Gostilničarji, naročite si takoj za čas volitev brezalkoholne pijače pri Podravski industriji sadnih izdelkov, Maribor, Koroška cesta 1.	37 2—1
Jiajbolj zanesljive cepljene trte,
sadno drevje, breskove grmiče, amerikanske in sadne divjake kupite pri: Drevesnica in trt-aica I. Gradišnik, Dobrna pri Celju. Zahtevajte ceniki 2 5—1 |
Denar naložite
p^» najboljše in najvarnejše pri
Spodnještojerslii ljudski posojilnici r—^ b Merita =ee=~ Stolna ulica S ¡u Stolna ulica B
CMujt brssilgi slep fcrsi cčpcssdi po
II tFlg&i^f s^ld {iS
se fe n n potrebujete
za sebe, svojo družino,
J/ svoje prijatelje najlepšo * zlatnino in srebrnino, ure, verižice, prstane, uhane, zapestnice in ves nakit v vsaki ceni; dalje aparate za britje in rezanje las, nože, škarje, doze za cigarete, denarnice, listnice, godala in najrazličnejše praktične predmete morete kupiti
v	"--brez vsakega rizika, ker
\am se nepovsečno takoj na željo zamenja z drugim. Preglejte bogato lluslrovani divol-cenik, ki ga dobite brezplačno od svetovne Ivrdke II. Sutiner v Ljubljani št. 992.	>-
Kože od divjačine
zajcev, lisic, dihurjev, jazbecev itd., kakor tudi vse vrst» surovih kož kupuje po najvišjih dnevnih cenah
Maksa Tandier,
Zagreb, BcšlrcTrlče-v a, ulica 40
Brzojavi: Tauria Zagreb. — Telefon št. 13—89.
RSHBSBBaHeBBHBBBHHBBeB


Dri. zdravilišče Rogaška Slatina razpisuje v »Uradn. istu« za ljubljansko in mariborsko oblast več trgovskih okalov in restavracijo v Aleksandrovem domu.
Pravilno kolkovane ponudbe s potrebnimi izkazili je xlposlati do 20. t. m. na ravnateljstvo zdravilišča, kjer so oa razpolago podrobneji podatki.	38

Samo kratek cas
polzkuSajte uporabljati za negovanje c?lcga telesa pravi i-ellerjev blagodiSeči >Hlsafluid< in zvedeli boste, kaj je do-sedaj manjkalo v Vaši hiši. — Za glavo, za pleča, za roke, za noge, za oče, za zobe, za vrat, za mišice, za živce, za vse dele človeškega telesa se je izkazalo koristno dnevno umivanje, drfinenje, grgranje s pravim Fellerjevim Elsafluidom že od časa naših dedov in upravičuje njegov glas kot zaupljivega ublažitelja bolečin in kosmetikuma. Za zunaj in znotraj močnejši in izdatnejši kot francosko žganje.
Zahtevale » roizkn« v lekarnah In odcovarajo<'ih prodajalnah limon« .F»'l»r>»« pravi Elaafluid, v noi*kn«iih .teklniM>teah po t - Din, v d vojna« h aiaklank-ah po » — Din kil »peciinlnih «t. klfni<-ah no 26 - Din. - Po noUi prid» tem Mnejša, dim več «o narodi naenkrat. L iavojn;no in poitninn »lana: !> poizkusmh ali « dtojnatih ah « «pecijalni atekleoid «1 — Dta »7 , , I» , , « .	. »»» - •
M . . 3« . , 1» .	. «M- .
Naročila nasloviti razločno taVola:
Fugcn V. Fellcr, lekarna r Stiibioi Donjl, Elsa trg št. 841, 1549	Hrvatska.	Fl. I.
Cirilov» knjižnica
obsega dosedaj sledeče «veeke:
1.	Naša država (razprodano).
2.	Jugoslov. Piemont, 7 Din.
8.	Slovenska žena, 10 Din.
4.	Moj stric in moj župnik, 4 Din	-t
5.	Gladiatorji, I. del, 8 Din.
6.	Gladiatorji, II. del, 10 Din.
7.	Nevidni človek, 7 Din.
8. Dušica, I. del 16 Din, II. del 25 Din, III. del (v tisku).
9.	V libijski puščavi, 12 Din.
10.	Živ pokopan, 8 Din.
11.	Izpovedi socialista, 16 Din.
12.	Džungla, I. del 18 Din, II. del 14 Din
13.	Šumi, šumi, Drava, 5 Din.
14.	Slovenske gorice, 7 Din.
15.	Zgodbe napoleonskega vojaka, 12 Din	{
16.	Mali svet naših očetov, 28 Din.
17.	Iz otroških ust.
18.	Kadar rože cveto, 8.50 Din
19.	Zadnji Mohikanec.
20.	Dom.
21.	Kratka zgodovina Maribora, 20 Dla.
M
n	u
1 Naložite denar le pri |
ljudski posojilnic
Sur»*e
svinjske keže
kupuje po najvišjih dnevnik cenah
HUGCSTiLRE
M «ribor, Koro&k» ee»U I.
19 ft-1
inserirá¡te!
«¡nunn-r
Zadružna gospodarskabanka d. d.
,------:----—i Podružnica Maribor, i— ----1
■■— i
V lastni novozgrajen! patetl, Aleksandrova ceste S pred IrfpIliSenskr. cedilo. IzvrSult vse bančne posle najkulantneii.— Naivlšit obrestovan)* vlog na knjižice m v tekofie» rafnnu. Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije.
□
m u ii
n
□
registrirani zadrugi i neomejeno zayezö
Cankarjeva ulica 4
ti
m
n
u
poleg davkarije (poprej pri »Belem volu«), 13 kjer je najbolj varno naložen in se najugodneje
obrestuje.	BO
K Rentni in invalidni davek plačuje posojilnic«, »
Posojila po najnižji obrestni meri.
m
lllHIBBEBSaBHIlHIllllH
II U H ii U
m
n
tfakar: Tiskarna «v. Cirila v Mariboru, predstavnik Leo Brože, poslovodja v Mariboru. — Urednik: Januš Gole«, novinar ▼ Mariboru. — IidajatelJ: Konzorcij »Slov. Gtap*
durtft«, predstavnik Janui Goleč, novinar v Maribora.