VOLUME VII. LETO. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER AT POST OFF! CE AT CHICAGO ILLINOIS Published and distributed under permit (No. 3ao) authorized by the Act of October 6- TOREK, 4. JANUARJA 1921. tedenski politico pregled POLJSKA ZAČELA NOVO POLITIKO. Poljska je spoznala, da politika ozkosrčnosti, bodisi narodne, £odisi verske, nikdar ne rodi dobrih sadov, j Zato je poskrbela tudi za pravoslavne ruske cerkve, ki so ostale pod poljsko vlado. Poškodovane ruske cerkve je dala popraviti, nastavila je nove duhovnike in jim tudi obljubila stalno plačo. Enako je naredila z nemškimi protestanti na zapadnih obmejnih okrajih. Saj se bo spametovala tu'di Poljska. Ta narod ima slavno zgodovino in je v zgodovini pokazal toliko slavnih činov, da nikar ne vrje-mimo vsega njegovim klevetnikom, ki skušajo očrniti Poljsko pred svetom, kakor nas vse Slovane. Imamo pač vsi Slovani svoje velike napake. da smo hitri in da smo neza-upni, i dr. Vgndar pa naj je Poljak ali Srb ali Hrvat ali Rus ali Slovenec, nazadnje smo pa le vsi — eno. Slovani. r 6. I017, on file at the Po« Office of Chicago. I1L - By the Order of the President*, S. Burleson STEV. (NO.) 1. General. Z največjim veseljem poslužujemo se bližajočih se božičnih praznikov, da pošiljamo svoje očetovske pozdrave časnikom, ki so v zvezi s Catholic Oelfare Council-om Združenih Držav in po njih^vsemu amerikanskemu ljudstvu. Mi srčno želimo, da bi ti časopisi pod modrim nadzorstvom Episkopata razbijali in razširjali svoje delovanje za dobrobit naroda in obrambo očetovske dedščine naukov in usmiljenja, katero hrani katoliška cerkev v korist celega človeškega rodu- Dobro smo podučeni o resnosti namenov katere imajo amerikanski katoličani in o njihovi zvestobi do apostolskega sedeža. Zato pošlja-mo svoj očetovski blagoslov vsem in želimo, da bi njih delovanje v podporo njih tiska prinašalo vedno več in več obilnega sadu in da bi se kakor evangeljsko gorčično zrnje razrastlo v mogočno drevo v čigar senci se bodo zbirale vse duše, žejne po resnici in vsa srca, katera bijejo za dobro. BENEDICT XV. P. M. PROHIBICIJSKI AGENTJE PI^I DELU. Proliibicija se bo počasi, vsaj v gotovi meri, izvedla, tako vsa znamenja kažejo. Vidi se, da gre via-j da sicer jako počasi, vendar pa jako j odločno naprej in bo dosegla, da se bo prohibicijska postava izvedla, kakor je bila sklenjena. ^Zadnje čase so začeli jako strogo nastopati tudi po Vvečjih mestih, kjer se je dosedaj mislilo, da je vsaka izvedba zakona nemogoča. Začeli so med sa-loonerji. Nad tri sto so jih prijeli že samo v Chicago. Enaka poročila prihajajo tudi iz raznih druzih krajev. -o- kaj ni dal delavstvu na izbiro ali, da si samo primerno zniža zaslužek, ali pa da naj se tovarna zapre. Gotovo bi bilo delavstvo odglasovalo za primerno znižanje, raje kakor biti brez de'a -cel mesec. Caruso — operiran. Slavni operni pevec new yorske 1 mestne opere je bil pretekli teden operiran. Vnela se mu je hrbtna mrena in zdravniki so mu morali spustiti vodo, ki se je nabrala tam. Caruso je baje po rodu beneški Slovenec in so se njegovi starši pisali Karuznik. Ce je to res? KAJ BO Z BREZPOSELNIMI? Groza nas spreletuje, ko čitamo, j da je po najnovejših izkazih samo v i v Chicago okoli ioo.ooo ljudi brez <«ela. To ima težke posledice za J vso javnost. Trpljenje in beda \ed-I no naraščata, zločini s1 >mo veliko pomagal, ne ch.caske- stala skupna, vsaka pokrajina pa bo žične praznike. v odgovor na to m, delavstvu, i*e delavstvu po Ame-j imela posebna ministerstva za fi- voičUo je imel sveti Oče zanimkna-. '" M«. nance, uk in bogočastje, zemljedelj- | govor> v katereni se je dotaknil tu- di razmer, ki v njih živimo. "Pet bolezni je, na katerih boleha seda- Alderman Smith je zato predla-' stvo- Javna deIa in zdravstvo. Glavna mesta : Beograd, Zagreb REVOLUCIČA V ČEŠKO-SLO-VAŠKJI. Nič boljša .kakor je Jugoslavija s svojimi narodnimi voditelji, ni ne-Republikanska stranka je uložila srečna Češko-Slovaška. Da, tam so v kongresu protest proti izvolitvi chicaških kongresmanov Sabatha, Raineya in Kuntza. Dolži volivni odbor, da je zatajil glasovnice nasprotnih kandidatov v prilog teh kongresmanov, da je bila večina za republikanske kandidate. — Poseben odbor zbornice je vzel celo zadevo v roke, da jo preišče. -o j gal, naj se sestavi posebni odbor sposobnih mož, ki se naj pečajo s tem vprašanjem. To bo veHko delo, vredno, da mu naši najboljši možje posvetijo vso svojo pozornost. Ce pomislimo, koliko je med brezposelnimi delavci takih, ki imajo svoje družine, lahko rečemo, da je za 50 odstotkov še na slabšem. Tam je predsednik Masarik, zagrizen so- vražnik katoličanov in protiverski ^00.000 do 400.000 ljudi v največ-j upa~j~~ 'da ~Se&bodQ v Jugoslaviji fanatični prostozidar. Seveda ima o-i-,eui pomanjkanju bedi, ker "M kmalu "vremena zjasnila". — in Ljubljana bodo svobodna mesta. Slovenski del ob obsegal dve pokrajini z glavnim mestom Ljubljana. Sloveniji bo namreč prikloplje-no Medjimurje. (Op. ur.:: To je najbrž pomota: poročevalec misli skoraj gotovo Prekmurje). Ce se je to zgodilo, potem imamo prostozidar krog sebe same sebi enake tovariše, katerim je protiverski šovinizem več, kakor pa dobrobit naroda. Preganjanje katoliške cerkve, preganjanje verskih društev, duhovščine, ustanavljanje narodne cerkve in drug tak humbug mu je več kot pa WILSON ZAVRNIL $150.000. Wilsonu je ponudila neka tiskov- i skrb 2a ureditev državnih razmer na družba $150.000 samo za en članek, katerega naj bi spisal, ko bo odstopil. ^Tvarino naj bi si sam izbral. Wilson je* ponudbo odklonil, češ, da nihče ne more spisati članka, ki bi bil v resnici toliko vreden. Baje je dobil tudi še več drugih sličnih ponudb, pa je vse zavrnil. CENE ČREVLJEM PADAJO. Z novim letom bode pad*e cene črevljem za 33 odstotkov. Črevlji, ki so stali pred božičem $6.oo, bodo stali po novem letu samo $4.02. — Če bo res? Tudi cene drugim izdelkom bodo znatno padle v prihodnjih mescih. Delavstvo bo moralo biti pripravljeno na znatno znižane delavske plače. V nekaterih tovarnah so delavci sami odglasovali za znižanje in za utrjenje temeljev nove mlade države. S tem šovizmom so si odtujili cel slovaški narod, da danes Slovak bolj črti Čeha, kakor pa Turka. Če bi prišlo danes do volitev med Čehi ali Turki ali Culukafri v Slovaški, bi si Slovaki raje Culu-kafre izbrali, kakor pa Čehe. To je modra politika, kaj ne, v tako velikih časih ! Se vidi, da je vsak protiverski fanatik nezmožen za kako višjo politiko. Dokler je iskal Masarik zaupanja katolikov, kako je bil sladek! Toda mi Jugoslovani smo ga spoznali že tukaj v New Yorku. dela. Naloge nove komisije bi bile torej velikanske, če bo hotela vsem tem pomagati. Komisija pa se namerava v prvi vrsti potegniti za one delavce, ki so se za časa vojne žrtvovali za splošno blaginjo in niso izkoriščali vojnih razmer. Večina delavcev je imela namreč za časa vojne priliko, da so veliko zaslužili in bi si bili lahko tudi veliko prihranili. Taki so si zdaj več ali manj sami krivi, če morajo trpeti pomanjkanje zaradi brezposelnosti. Komisija se ne bo veliko brigala^ za nje. ŠIRITE LIST "E D I N O S T" ^fr 4? Vsem p. n. naročnikom naznanjamo, da bomo začeli v prihodnji številki "Edinosti" priobčevati povest 'delo in denar" Spisal dr. Fr. Detela. Povest je jako lepa in zanimiva, kakor vsa dela tega pisatelja sploh. Kdor jo bo začel enkrat brati, bo z največjo nestrpnostjo pričakoval nadaljevanja. — * + * Posebna deputacija je šla k njemu, ^ ko je prišel v New York, to so bili Dr. Trivunac, Dr. Marušič in Rev. K. Zakrajšek in so ga vprašali -glede njegovega stališča proti Jugoslovanom. Tedaj se je že videlo, kakšnega prepričanja je ta mož in delavskih plač, raje kakor pa da bi mi Jugoslovani smo izgubili zaupa-dovolili, da bi gospodarji najprej za nekoliko tednov zaprli tovarne in potem tako po sili znižali cene. Ford v Detroitu je zaprl svojo tovarno za celi januar. To ni prav! Ako je Ford res tak velik delavski Ltelj, kakor se vedna baha, za- a . m nje vanj. Njegova politika pa rodi sedaj tudi ^oma le žalostne sadove državljanske vojske in revolucije. Baje imajo sedaj Čehi vojaško diktaturo. V nekaterih večjih indu-strijelnih krajih pa že sovjetsko vlado. + * * * + Prav veselo, srečno in blagoslovljeno Novo leto 1921 voščijo vsem svojim naročnikom, zastopnikom, dobrotnikom in prijateljem listi EDINOST AVE MARIA GLASNIK PRESV. SRCA JEZUSOVEGA KNJIGARNA A VEMARIA tiskarna sl0y. 00. frančiškanov. * * * nji svet', je rekel. "To je prezira-nje vsake oblasti, avktoritete, sovraštvo med brati, hrepenenje po zabavah, delamržnost in nepriznanje nadnaravnega namena življenja". — Te bolezni bo pa mogoče ozdraviti samo s pomočjo svetega evangelija". Zato pa sveti Oče ne bo nehal neprestano opominjati ljudstva nanj, kar smatra za svojo glavno nalogo, in glavni namen. Poroča se, da je pravoslavni škoF v Sarajevu, dr. Letica, zapustil pra-voslavje in se vrnil v naročje katoliške Cerkve, kar je zelo razveseljivo znamenje. — Katoličanov v Belgra-du je 10.000. Imajo pa samo malo kapelico, v kateri se opravlja katoliško bogoslužje. Sedaj se je osnoval odbor, ki ima namen delati na (Dalje na 4. strani.) najceneje in najhitreje — pošiljamo denar v Jugoslavijo. — po cenah istega dne, — ko nam denar prinesete. Današnje cene so: 300 kron 400 4t 500 < t 600 t t 700 ff 800 t i 900 *t IOOO ft 5000 ft 10000 << Vsa pisma naslavljajte na: 1849 W. 3.20 4.00 4.90 5-75 6.47 7.18 7.75 38-50 76.00 ......,. ... , ■ . * . 12 slovenskih naselbin. New Castle, Colo. — Cenjeni gospod urednik: — Prejela 'sem Vaše liste in koledarje A. M. — Z listi, kakor tudi s koledarjem sem v najvišji meri zadovoljna. Tukaj je majhna naselbina, po večini italijanski svet. zaslužka ni zdaj skoraj nobenega, zato mi oprostite, da Vam zaenkrat ne morem poslati kakšnega darila za Vaše liste. Želim Vam srečno in veselo novo leto ter obilo božjega blagoslova pri Vašem podjetju! B. K. Chicago, 111. — Kot trije sveti kralji, tako smo se mi pred par dnevi odpravili na pot v mesto Br&dley. Le toliko je bilo razlike med nami in svetimi tremi kralji, da so oni bili veliko srečnejši kot mi. Njim je kazala pot v Betlehem svetla - zvezda, tako da se niso mogli izgubiti. Ali mi trije poptniki smo imeli neko drugo zvezdo za vodnico, ki nas je zapeljala prvič na napačno postajo, druga zvezda pa nas je pripeljala zopet v smolo: vlak jo je ravno odkuril, ko smo dospeli na postajo. Tako smo potem čakali celi dve uri in pol na ubogega "Luka-matija". Ali vendar konečno smo le prišli na zaželjeni cilj. Dospeli smo v mesto Bradley, kjer živi precejšno število naših rojakov v lepi slogi in medsebojni ljubezni. Slovenci v Bradley, 111., zaslužijo vso pohvalo Med sabo imajo več podpornih društev, ki vsa dobro napredujejo. Nekaj rojakov ima tudi v naselbini svoje trgovine. Rojak Mr. J. Turk ima veliko tovarno, kjer izdelajo po več sto železnih postelj dnevno. V tovarni ima zaposlenih več sto ljudi. Po večini imajo rojaki v Bradley svoje lastne domove. Vse to je znak pravega napredka. # Vsem rojakom v Bradley se naj-prisrčneje zahvaljujemo za vso izkazano nam gostoljubnost. Posebno pa se zahvalimo družini Smole, kjer so nas tako imenitno postregli. Bog naj Vam stotero povrne in plača ! Do veselega svidenja ostajamo hvaležni Vam Trije popotniki. cembra na praznik svetega Štefana priredili so naši šolski otroci svojo prvo božičnico, ki je jako dobro vspela. | Najprej je nastopil naš cerkveni pevski zbor in zapel dve lepi pesmici. Nato je pa Father Je-ronim Knoblehar v lepih besedah povedal nekoliko o razvoju naših publičnih šol in kako so potem nastale naše katoliške šole. Povedal je, kako potrebna je katoliška šola za naše razmere. Nato so nastopili naši otroci in sicer najprej deklice prvega razreda, kot šivilje. Za njimi so pa prišli "Our very busy boys", ki znajo vse: pomivati za mamo posodo, snažiti črevlje, sna-žiti tla v kuhinji, mami prinesti premoga in druge take zelo koristne stvari. Naše črevljarji so pokazali, da znajo črevlje razbiti, ko jih je pa treba zašiti, so bolj zadaj. Deklice so pokazale, kakšne žele imeti "bojse", snažne in umite. Zato so umazančka kar s silo umile. Nato je sledila krasna božična igra: "Na Betlehemskih poljanah", kate- pomoti prišel v ''Edinost". Toraj je vsa krivda pri nas in imenovana društva prosimo, naj oproste. V prihodnjem koledarju smo itak mislili popraviti, kajti tam kjer je napaka storjena, tam naj se popravi. Mr. Progar je popolnoma nedolžen pri vsej stvari. La Salle, 111. — V tukajšni naselbini vladajo zelo slabe delavske razmere. Illinois Zinc Co. je že pred 14. dnevi ustavila ves obrat v svoji tovarni in tako je tudi prenehala z obratom v dveh premogovnikih, ki sta njena last. Posledica tega je, da je več kakor tisoč ljudi, ki so bili zaposljeni v tej službi, brez dela. Kdaj nam bodo zopet dali delo, ne vemo popolnoma nič. Proti svoji volji smo dobili počitnice, ki bodo trpele bogve kako dolgo. odgovor, ki je član zveze ali bolje rečeno boljševik . . . Prekmurski Slovenec. Waukegan, HI. — Tudi pri nas se delavcem ne godi nič bolje, kakor drugod. Število brezposelnih raste ro predstavljali dečki višjih razre- dan na dan, povrh tega pa deloda-dov s pomočjo deklic, ki so nastopi-^ dajalci vedno grozijo, da bodo ti- le kot angelji. Igrali so vsi tako iz-vrsto, da smo se vsi čudili njihovi lepi in pravilni izgovorjavi. Ako pomislimo, da jih je moral naučiti vsega naš g. župnik sam in pri tolikem delu, kakor ga ima poleg tega, je bila cela prireditev zelo velik vspeh in moramo dečkom častitati. Imeli so krasne oblekice za to priliko, katere je naredila Miss Mary Koščak brezplačno. Posebno nam je ugajal zadnji prizor pred jaslicami. V čarobni svetlobi je bila razsvetljena betlehemska štalica. Vse polno angeljev po odru, ki so med smrečjem in palmami peli slavo novorojenemu kralju in potem še pastirji in njih lepe besede in njih spevi, je naredilo čaroben utis. Le velik rat nam dajte enakih prireditev ! Pošiljajte našo mladino na oder v slovenskih prireditvah, potem vemo, da imamo pred seboj lepo prihodnjost v naši župniji. stim, ki še imajo delo, znižali plače.— Pred par mesci je dobil v tukajšni žični tovarni delo vsak, kdor je hotel, in ne samo to, še po domovih so iskali delavcev. Napolnili so ž njimi vse prostore. Zdaj se je pa nenadoma obrnilo. Zakaj, ne vemo. Začeli so odpuščati delavce enega za drugim. Pri nas imamo velike love na zajce in na policaje. Zadnjih so aretirali že precej lepo število. Kakih sto so jih že priprli, to pa zato, ker se dado podkupiti od raznih salu-nerjev in prodajalcev opojnih pijač, kakor tudi od različnih privatnih fabrikantov omenjenih dobrin. Vidi se, kakor da bi bili ravno policaji največji sovražniki prohibicij-ske postave. INDIJANCI IN VESOLJNI POTOP. O vesoljnem potopu smo čitali v zgodbah svetega pisma in tudi znanstveniki govore o njem. Čudno je, da vedo tudi divji amerikanski Indijanci zanj in si ga razlagajo seveda po svojem. Pred dobrimi petdesetimi leti, ko so jih morali Združene države krotiti še z vojaško močjo, je nekoč prišel oddelek amerikan-skih vojakov med Pawnee Indijance kateri so ob tej priliki prinesli v vojaško taborišče več velikih kosti in eno izmed njih je vojaški zdravnik spoznal, da je od človeškega stegna, toda morala je biti od pravega velikana. Prof. O. C. Marsh, ki je še več enakih kosti našel po raznih delih države Nebraske, trdi, da so te kosti ostanki neke prazgodovinske in že davno izumrle živali. Indijanci pa so trdili o tej stvari tole : Te kosti so od velikanov, ki so davno davno že od tega živeli na zemlji. Ti velikani so bili trikrat večji od nas sedanjih ljudi in so bili tako hitri in močni, da so dotekli bežečega "Buffalo", za stisnili z eno roko k sebi in mu z drugo odtrgali stegno ter ga gredoč pojedli. Ti velikani so zanikali Boga in so se posmehovali blisku in gromu, trdeč, ' aIi šivati, ali saj krpati strgano oble- nost, ampak skopost. — Ali je varčnost to, le skupaj grabiti T — Zopet ne: to bi bila lakomnost. — Varčevati se pravi: na pameten način na stran devati za čase potrebe. Da si mnogi ljudje nič ne privarčujejo je krivo, ker brezobzirno ravnajo s svojim imetjem. — Kako delajo mnogi s svojo obleko, pohištvom, orodjem? Ne enega, ne drugega se jim nič škoda ne zdi. Varuj toraj in skrbi, da si ohraniš tudi najmanjšo reč. Spomni se, kako so nas doma v starem kraju učili košček, drobtino kruha pobrati s tal, da ne pride pod noge, zakaj božjih darov teptati z nogami ne smemo, so rekli mati. S podobno skrblji-vostjo delaj tudi z drugimi, če tudi malenkostnimi rečmi. Žrebelj, ki se je zgubil s konjske podkve, je bil kriv, da je najprvo podkev odpadla, da je noga ohromela da je slednjič konj opešal in padel. In nauk iz tega? — sproti popravi, kar se je pokvarilo: s tem si prihraniš za dolgo morebiti velik izdatek za novo. Prav posebno naj bi hišna gospodinja varčevala v kuhinji. Žalibog, da veliko deklet delavskega stanu premalo pozna gospodinjstvo. Kako bi tudi: komaj šolo konča, mora že iti v tovarno. Mnogo se jih moži, ne da bi znale prav skuhati, da so oni mogočnejši kot Bog, blisk in grom. To je razžalilo Boga, ki je poslal tako povodenj, da je segala nad vrhove najvišjih gora in je potopila vse te ošabne velikane. Potem ko je voda vpala, je Bog sprevidel. da je bil naredil pomoto, ko je ustvaril tako velike in močne ljudi in je nato ustvaril bolj majhnega človeka in ta je prednik sedaj živečih ljudi. A. Okoliš. Joliet, 111. — Pred kratkim se je tukaj ponesrečil naš domačin Anton Dovjak. Povozil ga je avtomobil ter moto iz Sheboygana o nekatoliških Sheboygan, Wis. — Odgovor in pojasnilo. Čital sem v Edinosti dne 8. decembra dopis iz naše naselbine. Mr. Jakob Prestor namreč želi, naj dotični poročevalec popravi, kar je pisal o katoliških društvih v "kole-dar Ave Maria". Odgovarjam mu sledeče: Jaz sem prejel koledarje 1 j. novembra. Našel sem takoj po- ga tako poškodoval, da so mu morali v bolnišnici nogo odrezati. Umrl je John Če rnetič, doma iz Bojancev pri Metliki, v starosti 33 let. Zapušča enega brata in eno teto. V starosti 32 let je umrl Karel društvih. Se tisti dan sem pisal uredništvu koledarja, naj dotično pomoto popravi v listu Edinost, ker sem predobro vedel, da se v koledarju ne da več popraviti. ^Zaka, je niso popravili, ne vem. Mogoče se jim je zdelo premalenkostno. Vsak kov je prišel bolehen in potem se ni več pozdravil. t Cleveland, Ohio. — Mrs. Alojzija Petrolevič je vložila tožbo za ločitev zakona. Zato pa navaja prav zanimiv vzrok. Pravi namreč, da nobeno noč ne more spati, ker ima njen mož navado, da hodi cele noči gori in doli po sobi. Mušič iz N. Chicago. Že od voja- ' Pameten človek je takoj lahko opa- ! zil, da je bila pomota, saj imajo vsa društva katoliška imena. Pomota se lahko pripeti ne samo tukaj pri tem uredništvu ampak pri vsakem. — Ako mi pa more Mr. Prestor ali kdo drugi dokazati, da sem jaz zakrivil to pomoto, sem pripravljen vsem prizadetim društvom odškodnino plačati. — Nadalje piše Mr. Prestor, ako poročevalec ne ve, kako bi to popravil, naj pride k njemu, da mu bo on, Mr. Prestor pojasnil. Hvala za ponudbo, ker te- Chicago, 111. — Lahko rečem, da niso v nobeni drugi slovenski naselbini tako slovesno in tako lepo1 ne potrebujem. Prosil bi pa Mr. Yukon, Pa. — Ne moremo se hvaliti s tukajšnimi delavskimi razmerami, kakor se menda nikjer ne morejo. Razočarani smo in ne samo malo. Pričakovali smo vse nekaj drugega. Pravzaprav pa ne bi smeli biti razočarani, s5j bi morali vedeti, da je obljubiti in storiti preveč. Na to bi bili morali misliti, ko smo poslušali obljube raznih kandidatov in delodajalcev. Y premogovnikih nam nalagajo vedno več dela, plač nam pa ne zvišajo. Delovodje zahtevajo, da moremo jamske vozičke nalagati bolj zvrhane. Ne vem. če je premog postal lažji ali kaj. Pri vsem tem pa moram poročati o enem razveseljivem dejstvu, namreč da ni draginja pri nas več tako velika, kakor je bila prej. Farani tukajšne slovaške fare so zgradili svojemu dušnemu pastirju novo župnišče, ki je stalo okoli 9000 dolarjev. Take požrtvovalnosti ne najdemo izlepa. Slovaki se zavedajo, kdo je pravi njihov prijatelj in za tistega tudi storc vse. Za orgije v Radečah pri Zidanem mostu so darovali: Rev. J. Plazili k $10.00, Adolf $ebat $10.00, Joseph Furlan $5.00, Frank in Agnes Sebat $5.00. Frank Stusek $5.00, Martin Plazar $10.00. Mary Kerše $20.00, John Culjan $i.oo: skupaj 666.00, kar sem poslal č. g. župniku v Radeče. Rev. J. Plaznik. DOBER SVET JE BOLJŠI NEGO SLAB PRIJATELJ. Rev. J. K. praznovali božičnih praznikov, kakor pri nas v Chica-^. Zasluga pa gre pred vsem našemu neumorno delujočemu g. župniku Rev K. Za-krajšeku, ki vedno bolj lahko so > znava in uvideva, kako ga ima ljudstvo rado. Enako našima obema gospodoma duhovnikoma, Rev. Dr. Hugonu Brenu in Rev. Teronimu Knobleharju, Imeli smo na sveti dan dve maši z leviti in na svetega Štefana eno. Ravno tako tudi na novega leta dan in v nedeljo po novem letu. Kako je to povzdignilo slavnost. In pa te ga krasne pridige, katere čujemo. Častiti gospodje, farani svetega Štefana smo Vam hvaležni za Vaš trud za nas. J. V. faran. 'deljo 26. de- Prestorja, da, ako bi se še kdaj kaj takega zgodilo, ni treba precej obešati na velik? zvon, ampak naj meni pove, saj se večkrat vidiva. Vedel je pa tudi,-kdo je to poročal. Zakaj pa ni on poročal, saj mislim, da je bil tudi on naprošen. Toliko v pojasnilo. Mihael Progar, 1621 N. 9th St., Sheboygan, Wis. Opomba uredništva. — Mi smo prejeli pismo Mr. Progarja. Toda stvar se nam je zdela tako malenkostna, da smo si mislili, da tega razun v Sheboyganu ne bo nihče opazil. Tam pa itak vedo, kako in kaj je resnica. Pri tolikih malenkostih, na katere je treba pri urejevanju koledarja paziti, se kaka taka malenkost prav lahko vrine. Dopis Mir. Prestorja je pa sploh po TOLAŽBA OGERSKIH SLOVENCEV V AMERIKI. Zopet nov smrad! Odkod prihaja? Od "Zvezde ogerskih Slovencev", ki se je zopet pokazala v zraku. Saj vedno čutimo njen smrad, posebno pa še tedaj, kadar se nam prikaze .. . Toda te zvezdice sedaj še ni mogoče videti s prostimi očmi, upa- Naši čitatelji so nam poslali vse polno najlepših in najboljših voščil k novemu letu. — Ne bi bilo lepo, ako bi jim voščil ne vrnili iz celega srca. Ker pa so nam poleg voščil poslali tudi izdatno crmotno podporo. l>i zopet ne bilo prav, ako bi jim »slali mo mi za to poslali v zahvalo le nekaj praznih besed o sreči i. t. d. Naša zahvala bodi podvojena skrb, da bodo naši listi vstregali svojemu name- nostjo nu: poduku in zabavi naših cenjenih čitateljev. Ta namen imej tudi članek, ki ga s tem priobčujemo o dobrem svetu. Kateri dober svet imamo v mislih? — Prav zaprav jih je več: prvi pa bodi: Ne delaj dolgov! Ne jemlji na posodo prav nikoli, svetuje francoski pisatelj Anton iz Courtois v svoji knjigi o razumnosti. Bodi rajše brez obleke, pravi, nego da bi tičal v dolgovih. "Res marsikateri je prišel "na boben", da govorimo po starokranjsko, že marsi- ko. Naj se li čudimo, da potem ne znajo gospodinjiti in da se jim godi, kakot tisti mladi novoporočeni ženi. ki je moža vprašala, naj li dene soli tudi v kavo. ^ Podobno nevedne gospodinje so krive, da jim možje uhajajo z doma, ker jim žena ne zna kaj pametnega skuhati : prav posebno so krive, da se v hiši ne polnuje postna postava, ker ne znajo pripraviti tečnih postnih jedi, ki bi možu zalegle tudi pri težkem tovarniškem delu ali v premogovniku. Koliko jedi se pokvari, ker niso prav pripravljene: ne samo da ne vstrežejo svojemu namenu, nasititi družino, — ne samo da stanejo de-nar. še krega in prepira so krive po družinah. Poleg tega povzročajo dvojni izdatek, ker si morajo udie pri težkem delu zunaj domače hiše preskrbeti hrane, če nočejo omagati v tovarni. Toraj, matere, naučite svoje hče-re prej gospodinjiti, predno jih daste možem v zakon: gospodinjiti pa se dekleta ne nauče po cestah, v sho-wih in na plesih, ampak doma v kuhinji pri vas. matere, seveda če same kaj znate. Napačno je. da mati pusti hčer j ri glasovirju sedeti, ali romane brati, sama pa se muči z delom, češ saj pa, da pride marca ali aprila j kateri je obupal, ko ni mogel plača-mesca tako nizko, da jo bo lahko ti dolgov. vsak ogerski Slovenec videl s svojimi očmi. Zato moremo pričakovati še večjega smradu, kakor smo ga čutili do sedaj. Zato Vam polagam na srce vsem ogerskim Slovencem, kateri še sanjate o Madžarski, poslužite se tiste prilike, ko se Vam bo zvezdica tako nizko prikazala, da jo bo vsak lahko videl. Nekateri se je smejo celo dotakniti. — Sreča, da ni te zvezde na 18. ampak je na 19. cesti! Če bi bila na 18. cesti, bi gotovo ustavila cestno železnico. Kdor tega ne razume, naj piše v uredništvo te nove prikazni. Zvezda ogerskih -Slovencev da vsakemu Takoj sproti plačaj tekoče svoje račune, poravnaj sproti izdatke za vsakdanje potrebščine. Kako slaba je navada in celo krivica, rokodelca, krojna, črevljarja i. t. d. cele mesece, celo leto pustiti čakati na plačilo: s tem se ga prisili, da tudi on dolgove dela in izpostavlja svojo eksistenco pogubi. Da pa boš mogel sproti poravnavat* račune, bodi varčen! Bodi varčen? — to je lahko reči, težko pa storiti. Kaj se pravi varčevati? — ali morebiti to, svoji družini kratiti najpotrebnejše? — O ne, to ni varč- sama prej opravim, kakor bi hčeri dopovedala, kako naj naredi: se mi rsaj ni treba jeziti nad njeno nerod-Ta izgovor ni tako redek pri materah in tem primerna je potem tudi odgoja hčera v gospodinjstvu. Pa tudi moški mladini naj domača hiša da poduk, kako je treba varčevati. Mladeniči bodo v d ^-lednem času nastopili kot možje in o-četje. Na njih ramena bo ljubi Bog položil breme skrbi za družino. Za to naj bi se krščanski mladenič za-vedal svoje dolžnosti in imel to za častno svojo osebno zadevo, da si v mladih letih že s pridnostjo in varč-postjo kaj dene na stran, da mu ne bo hlač za poroko morala šele nevesta kupovati. Ce ga pa ni volja vstanoviti enkrat pametno urejene družine, —če brhko svojo mladost zapravlja v postopanju in lenobi, če jo celo zastruplja v grešni poželjivosti, če jo vklepa v suženjske verige pijančevanja in igranja, ki se jih morebiti ne bo mogel več znebiti, — o potem bi bilo stokrat boljše zanj, da bi svoje pokvarjeno, zgubljeno življenje sam vlekel s seboj v svoj prezgodni grob in ne navezal na svojo pogubo tudi nesreče in bede-žene in otrok. (Dalje prihodnjič.) - grka smrt" Napisal Rev. Veselko Kovač. TI Marijinem svetišči; na sv. Lu-šarjih je visela pred vojsko — v prezbiteriju na evangeljski strani — med drugimi zaobljubljenimi tablicami tudi večja podoba Matere božje v lepem pozlačenem okviru. Ni bil pozlačeni okvir, ki je vlekel ljudsko pozornost nase» marveč velike čudne ''kljuke", ki so obdajale lepo podobno Brezmadežne, črke, ki jih gotovo ni razumel noben romar. Kogar je radovednost pritegnila podobi bliže je videl pod njo v slovenskem jeziku podpisano posvetitev in spodaj 41 podpisov — istotako v tuji, neznani pisavi. Odkod in s kakšnim povodom je prišla ta zanimiva obljubna podoba na Sv. Lušarje? 000 Šangtung, kjer imamo frančiškani dve obširni misijonski škofiji, je izmed najbolj obljudenih pokrajin kitajskih. Ker domača zemlja ne more preživljati svojega obilnega prebivalstva, mnogo tisočev išče zaslužka izven dežele, zlasti v bližnji bogati Mandžuriji. Kot pridni poljedelci, in spretni rokodelci so tam prav priljubljeni. Mnogo teh začasnih izseljencev išče zaslužka tudi s puško. Zlasti neke vrste podlasico radi jemljejo vsled dragocene kožuhovine na muho. Ako so pa te živalce bolne, jih ni treba zasledovati s puško, ampak se dado vjeti kar z roko. Po zimi 1. T910. je bil ta lov vsled tega posebno uspešen. Kar naenkrat pa je več teh lovcev zbolelo in na-gloma pomrlo. Zdravniki so kmalu dognali, da tiči povzročitelj te smrtonosne bolezni v kožuhovini bolnih "podlasic". Lov je bil takoj prepovedan in ustavljen, zaloge pa je ukazala oblast pokončati z ognjem. To je bila pametna odredba. Ali kaj je pomagalo, ko so se pa okuženi lovci in uslužbenci skladišč šli po raznih vaseh in mestih ter raznesli nevarno bolezen na vse strani. Bolezen, ki so jo Kitajci imenovali "podganja bolezen", Evropejci pa "črna smrt", je bila po svojem bistvu pljučna kuga. Kdor se je te kuge nalezel, se ga je polastila velika slabost. Začela ga je boleti glava, napala omotica in gabila se mu je vsaka jed. Kmalu so se pojavile bolečine v hrbtu in prsih. Sledil je hud kašelj, nastopilo močno bljuvanje in ni trajalo dolgo — včasih komaj par ur — in nastopila je smrt. Leka za to bolezen ni bilo nobenega. Ne samo pljunki, ampak celo sapa iz ust okužencev je bila skrajno nalezljiva. Bolezen se je širila z največjo na- glico. V kratkem so bile okužene cele vasi in mesta. Kitajske oblasti, ki so v začetku držale roke križem, so se naposled zganile in uporabljale naj korenite j še sredstvo. Vasi, ki so bile splošno okužene, so obkolili vo jaki z nasajeno in nabito puško, da ni mogel ubežati nihče, potem jih pa s prebivavci vred izročili plamenu. Niti mestom niso prizanašali. Seveda je to kruto in nespametno poče- kosti, pa boš varen pred "podganjo družine. Hvala Bogu, da je bila večina mandarinov bolj pametna in se je po pravici zgražala nad krutim počenjanjem pregorečih svojih stanovskih tovarišev. Seveda ukreniti proti kugi kaj izdatnega in uspešnega siromaki sami niso znali. Naravnost smešna so navodila, ki so jih dajali ljudstvu. Eno teh navodil se je glasilo: "Nosi seboj kos konjske njanje med prebivavstvom povzročilo nepopisen strah. Vse je bežalo iz okuženih vasi, kar je količkaj moglo. Dosegel se je tako ravno nasproten vspeh — kuga se je širila še hitreje. 000 Bližalo se je kitajsko novo leto, ki se navadno praznuje v prvi polovici februarja mesca. Vsak Kitajec želi praznovati ta največji narodni praznik v krogu svojih dragih. Kdor le količkaj more, pohiti za ta čas v svoj domači kraj. Proti koncu prosinca so torej hitele cele trume v Mandžuriji zaposlenih Šantungcev proti jugu. Da bi preprečila povratek tem ljudem, je železnica vstavila ves obrat. Ceste in pota so zastražili z vojaštvom. Isto- tako so bila zastražena morska pri- j^j S() svetovali stanišča. Ali vse te odredbe so le boleznijo." Drugo* nič manj nespametno, je bilo: 4 je moral 0_ 1 Ako jc kdo izmed družbe na potu , stati pH okuženih ves čas. Pri tej (obležal, so mu sopotniki pobrali de- jsamaritanski službi so žrtvovale svo nar in vse druge vrednostne reči in. |je življcnjc dvc misijonski sestri, v ce je imel dobro obleko, so se pola- 'Mandžurij5 pa trije francoski misijo-stili celo te. Marsikdo je moral svo- j narji _ Qd vi-je ob,asti je dobi, jo lakomnost poplačati s smrtjo že na§ §kof pQzW ^ naj prcpovc SVQ v par urah. Ali to drugih m spame- jim mjsijonarjem obiskavati okužene tovalo. Zato se je zgodilo, da jih je kristjane. Ali on je odgovoril, da se od neke take domov vračajoče se temu povelju nc more pokoriti, da družbe, ki je v začetku štela 20 oseb. sc pa bodo niisijonarji držali vseh nazadnje ostalo le še pet. varnostih navodil in odredeb, ki jih Oblasti so mislile na varnostne od- bo izda,a pristojna oblast. Podkralj redbe še le, ko je bila že skrajna-si je bn g tem zadovoljen 3a. Tako brezobzirno in nečloveško 000 sicer niso nastopale kakor v Mandžu Tak je bi, splošcn pC)ložaj v deže_ riii. ali nekatere odredbe so bile neu- 1; » _ .. ___t . - -1 J ,, h, ko me nekega dne obisce nas skol smiljene tudi tu. Ce se je n. pr. poja- v zavc,dll vil slučaj "črne smrti" v kaki druži- "ir^: _ ■ -____ „ „ _ -- ->•> J ' Kaj naj storimo s semeniščem? ni. je dala gosposka v svoji preveli- yie vpraša ki gorečnosti zabita vrata in okna "t^ -1 _ - - - . , .„ , 1 H w. „ 1 a skrb me muci ze vec dni, od- take okužene hiše, da prepreči obče vrnem jaz vanje z vnanjim svetom. Živež soj «p0 moj*ih mjs]ih bJ bUo najboljJ dajali nesrečnežem skozi majhno od-iko fante pošljemo domov," meni prtino ali ga pa metali $ez streho noter na dvorišče. Vsled tega nespa-J .«Nevarno bo, ker je kuga že ta-metnega postopanja so izumrle cele j fco hudo razšir^na po de£eli» je bil moj P°m,islek- "Bojim se, da mi "čr--1* na smrt" ne pobere katerega izmed fantov." "Vaša bojazen je utemeljena; vendar se ne da tajiti, da je nevarnost tu v zavodu neprimerno večja nego zunaj na deželi. Pomislite, prosim, kaka nesrečna lahko nastane, če prestopi "črna smrt" prag semenišča. Pri tej nalezljivosti pobere lehko ve- MIHAEL PROGAR 1621 N. gth STREET SHEBOYGAN, Wis. Varno in zanesljivo pošilja denar v stari kraj, vsaka pošiljatev je jamčena. čino ali pa vse. Zavoda ni mogoče popolnoma ločiti od zunanjega sveta: po neprevidnosti služabništva in z živili, kf jih je treba kupovati zunaj, se bolezen lehko zanese v zavod vsak čas." Tem škofovim razlogom, ki sem jih prej že sam dobro pretehtal, se ni dalo oporekati. Pretehtali smo vso zadevo z ostalim učnim osobjem zavoda natanko in od vseh strani in naposled sklenili poslati semeniščnike domov. (Konec prihodnjič.) najbogatejšega moža v tistem kraju. Tudi ona se ni dotaknila mesnih jedi. Tedaj pa vstane in reče glasno: Meni se to, kar je povedal gospod D., ne zdi prav nič smešnega. Nasprotno mislim, da je tisti, ki si v današnjih časih upa javno pokazati svoje prepričanje, kot značajen mož vreden vse časti!" Ta nepričakovani nastop odlične mladenke je napravil najboljši vtis. Najprej so ji začele ploskati dame, nato pa še gospodje. Značajnost ža-nje povsod vspeh! ko bi vsi delali tako., To je bilo v Parizu. V neki odliče-ni družini je bil povabljen k obedu gospod veselega obraza in zelo pri-kupljivega vedenja. Vljudno je zabaval svojega soseda pri mizi, jedel ni pa nič. To je najbolj bodlo v oči nekega že vpokojenega visokega uradnika, ki si slednjič ni mogel kaj, da ne bi vprašal: 44Vi pa nič ne jeste! Ali ni ste nič lačni?" "O, pač, pa še zelo", mu odgovori naš znanec. "Hočete torej reči. da Vam dosedanje jedi niso všeč". "Nikakor, ravno nasprotno, — vendar, jaz čakam prikuhe". "A tako! Ste li vegetarijanec?" "Ne. Kak drug dan bi gotovo jedel vse po vrsti." "Druge dni. Že razumem." Smeje se obrne uradnik k hišni gospodinji in ji reče: "Zakaj nas niste opozorili, milostljiva, da imamo čast, biti v tako sveti družbi?" Ta gospod nič ne je, češ, danes je petek !" Vsi se zasmejejo, vendar pa so z gospodinjo vred vsi skupaj v zadregi- H enrik D., tako je bilo gospodu! ime, ravnodušno prenaša zbadanje smejočih se gostov in reče naposled: "Govorite, kar hočete: če se držim zapovedi svoje vere, izpolnjujem samo svojo dolžnost in kdo mi more zaradi tega kaj očitati?" Takoj vstane eden izmed gostov in se pripravlja na daljši šaljivi govor, v katerem se je hotel norčevati iz posta in iz gospoda Henrika Tedaj pa se zasliši od drugega konca mize lepo doneči glas fine gospodične, edine hčerke najodličnejšega in YIN KO ARBANAS CVETLIČAR IN PRODAJALEC vsakovrstnih CVETLIC IN ROŽ. Izvršujem vsakovrstne pogrebne vence. Pri meni dobite najlepče šopke za ženitovanje in druge slavnostne priredbe. Priporočam se Slovencem, kakor tudi vsem Hrvatom in Slovanom v Chicagi in okolici. 1320 West 18th St., Chicago, 111. Phone: Canal 4340. Bog ve, ko bi bil Ford pek, ali bi šel tudi s cenami doli? ZAKAJ TRPETI? Revmatična, uevrHl^ične in bolečine v mifticah so liitro odpravljene s primemo uporabo & PAIN-EXPELLERJA & J. vomišIcM znamka r*-g. v pat. ur. Zdr. dr. >. da prav le dobili trdno podlago, na kateri se natančno menda nikoli ne bomo zvedeli, za koliko je bila v resnici drža va pri tej priliki prikrajšana na carini. Koroška je torej izgubljena, vkljub temu. da smo potem v Ljubljani na vso moč ogorčeno protestirali. Sledilo je ozemlje zasedeno {><. Italijanih, ki smo jim z "Rapallsko pogodbo" prepustili takorekoč vse in po nekod menda še več, kot so imeli zasedenega, le Dalmacijo brez Zadra se je posrečilo dr. Trumbiču rešiti in pa v Črni Gori in Albaniji smo menda pridobili na ugledu. Šla je pa Idrija, šla naša Postojna, Snežnik, cela Primorska, Reka, itd., itd Po strani se sliši celo namigavanje, da je tudi Blejski kot z Jesenicami v prav resni nevarm sti. vendar ne morem tega verjeti, dasi sem zvedel iz doslej navadno dobro informiranega vira. Kaj čemo? Bilo je Velik napredek v veliko veselje vseh do- potrebno z višjega stališča in zgodilo se je. Pri protestnem shodu pa to, da se sezida lepa katoliška cerkev. — V mestecu Limpias na Španskem se godijo čudne reči. Na velikem oltarju ondotne cerkve visi križ s Križanim. Ko so lansko leto končali misijon, je mnogo ljudi videlo, da Kristus na križu obrača svoje oči po navzočih in giblje z glavo in ustnicami. Od tistega časa je o-pazovalo iste dogodke že 5000 <3seb najrazličnejših poklicev in raznih svetovnih naziranj,'ki so s prisego potrdile, kar so videle. Zgodilo se je že veliko izpreobrnenj. Neki redovnik poroča iz Španskega o 20 lahkoživih dekletih, ki so prišle v Limpias ter hotel prirediti na prostoru pred cerkvijo ples. Ko so pa stale v cerkvi pred podobo Križanega, je 14 izmed njih ob pogledu na Izveli-čarja popadalo na tla. Ko so zapustile cerkev, so začele čisto novo življenje. Sv. Cerkev se o teh dogodkih še ni izjavila, pač pa jih natančno preiskuje. — Nemški škofje so izdali skupno pastirsko pismo proti razširjajoči se nenravnosti, v kateri se bo utopilo nemško ljudstvo, če ne bo pravočasno odpomoči. Moškim organizacijam priporočajo, da začne jo boj proti nenravnosti v glediščih, kinih, spisih in izložbah, ženskim društvom pa, da naj nastopijo proti nenravni modi v obleki.—Še bolj se širi nravna propalost na Češkem. Neki zdravnik dokazuje v svobodomiselnih "Narodnih Listih", da je umorov otrok, preden se rodijo, petkrat več kot umrje ljudi za jetiko. Grozna nravna propalost je posledi-. ra svobodomiselne šolske vzgoje, katera otroke popolnoma podivja in posurovi. V čeških šolah je zdaj že čez polovico otrok, ki so vpisani kot brezverci. NAZNANILO. trih katoliških Slovencev in v strah naših verskih sovražnikov. Naš list "Edinost" je postal iz tednika poltednik vsakih 14 dni. Tudi ta naš list se je pa jako lepo pokrepil, kakor po številu svojih naročnikov, tako po številu svojih prijateljev, tako po svojem vplivu. Iz majhnega pritlikavca se je razvil v krepkega dečka, ki bode z letošnjim letom postal že mladenič in bode začel redno vsaki teden po dvakrat obiskovati naše slovenske naselbine po Ameriki. Število njegovih naročnikov jako hitro narašča. V najkrajšem času bo začel trikrat na teden izhajati. © Tudi za letošnje leto bode krepko vršil svoje nalogo, katero je sprejel kot katoliški slovenski časnik. Lep krog naših prijateljev, dopisnikov in sotrudnjkov daje zagotovilo, da bode letošnje leto še bolj zanimiv, še^olj odločen borilec za resnico in pravico, še bolj neustrašen branitelj naših starih slovenskih svetinj, ki so tako mile i« tako drage vsakemu nepokvarjenemu slovenskemu srcu — naš križ, naša cerkev in naš narod. Mi smo katoliško podjetje, in zato vemo, da je kot takemu narod pred vsem zaupal svojo najdražjo svetinjo svete vere, sveto cerkev, da mu jo branimo, da mu jo gojimo, da mu jo širimo, da mu jo ohranimo v vseh slovenskih srcih in da se vsikdar in povsodi krepko v bran postavimo za njo. Naše podjetje je narodno, zato vemo, da si ga je slovenski narod sezidal z žulji svoje delavske roke ne za kak osebni kapital, ne za kake osebne sebične dobičkaželjene namene temveč za" svoje narodne koristi, in za to vemo, kaj smo dolžni svojemu narodu. Ne bomo ga slepili s kakim neumnimi frazami, ga mamili v brezdelje, v narodno zaspanost, kakor se je delalo pred nami, ko se je skrivalo glavo v pesek pred sovražnikom kakor dela ptica noj. Ne bomo gledali "na to, če se kaka stvar, kaka polemika temu ali onemu dop^de ali ne. Ne bomo iskali kakih osebnosti, ne bomo hvalili kakih oseb, ne bode se nam šlo za kake osebne koristi, ne bomo gledali če se temu ali onemu zamerimo ali ne, ne bomo se bali celih konvencij, ne bomo se vstrašili kakih glavnih tajnikov ali kakih predsednikov, nikogar! Ko se bode šlo za narodne koristi, bomo povedali resnico na vsa usta in na ves ^glas in tako, da jih bode razumel vsakdo in če se jias bi za to tudi kamenjalo ali na grmade metalo ali če bi se tudi bombe na nas metalo. Nam bode vse eno! Damo eno nam bode sveto — resnica in pravica! Ena stvar nam bode glavna in edina: narodna korist, narodni napredek. Kar bodemo spoznali, da je tebi, dobro katoliško slovensko ljudstvo, v korist, to bomo hoteli, to bomo delali, za to se bomo borili. To je naša dolžnost kot katoliškega narodnega časnika. Do sedaj je šlo naše podjetje še vedno to dosledno pot. Vedno in vsikdar, pri vsaki polemiki smo povdarili: Mi bomo povedali resnico in pravico, pa če nas tudi vsi naročniki takoj zapuste. Kajti če naše podjetje ne bi več služilo Bogu in narodu, potem naj pa rajše takoj propade. V današnji številki priobčujemo krasen pozdrav našega svetega Očeta papeža Benedikta nam ameriškemu časnikarstvu in po nas tebi, katoliško ameriško ljudstvo. Tu čujemo iz tako viskokega mesta glas, i so zopet grmeli govorniki . . . eden je nazadnje celo povdarjal.ida je j reča za nas, da se je zgodilo tak<». Slovenci bomo imeli v bodočnosti vsled tega, ker bomo reševali brate 'z tujega jarma, vsaj kaj dealti. med tem, ko Italijani, ki nimaj o nikogar več reševati, ne bodo imeli kaj delati in bodo torej začeli razpadati. t Če samo fizično ali tudi kemično ni povedal, jaz bi jim privoščil vsekakor zadnje.) Bili so zares težki in žalostni časi. Da bi nam pa žalost po tako bridki izgfibi toliko najzavednejših j bratov pre\eč ne škodovala, je usoda uredila vse tako, da so bile [4 dni! po podpisanem sporazumu volitve v državno zbornico in smo bili torej ! prisiljeni pozabiti na našo narodno nesrečo in se z vso energijo vreči na naše domače nasprotnike. Posebnih nesreč s.c^i .ti bilo, vendar so sej časopisi potrudili, — vsa čast jim za to — toliko, da je prišel navaden zemljan, ki ni preveč zagrizen strankar, prebirajoč slavospeve, ki so, j:h pela razna glasila nasprotnim strankam, do prepričanja, da tako na-1 prednih, poštenih, krepostnih, ljudoniilih ■ nesebičnih, pravicoljubnih in I srčno dobrih ljudi ni na vsem božjem svefC kot smo v Jugoslaviji zlasti j mi Slovenci. Kdor je imel dovolj vstrajnosti, da je prebiral glasila vseh; strank in tako zvedel za vse "vrline", je moral priti do spoznanja, da smo res narod po božji volji in da bodo naše stranke, ki so lahko ponosne na svoje preteklost, pač vse storile za svoj narod in se ne bodo pustile odpraviti praznih rok iz Beograda. Morebiti Te bo zanimal izid volitev. Končni podatki iz cele kraljevine do sedaj še niso natančno^snani. Znano je le, da imajo radi-kalci in demokrati po 95 mandatov (menda srbskih v glavnem). Na Hrvatskem je takorekoč vse pohrustal Radič, ki so ga dve uri predno so bile volitve zaključene pomilostili in izpustili iz zapora. Ko je prišel na svobodo, je kakor pravijo, zaklicali "Živel regent Aleksander!-" in takoj odšel na volišče, ko pa je oddal svojo volilno krogljico, je zopet povzdignil svoj glas in zaklical: "Živela republika!" Junak, ne li ? Pri nas v Sloveniji so dobili: Slov. ljud. stranka 15, samostojni kmetje 8, socijalni demokrati 6, komunisti 6, liberalci 3, narodni soci-jalci 2 mandata — če bo držalo. Slov. ljudska stranka trdi, da so jo na Štajerskem opeharili za enega poslanca na korist samostojnih kmetov in zahteva revizijo tudi na Kranjskem. To bi bilo približno vse, kar Ti lahko jfovem iz teh velikih minulih dni Sedaj se je že vse dokaj poleglo. Časopisi so se pomirili in potolažili, celo ozračje se je ohladilo, tako, da gre danes že cel dan sneg. Iz visokih politikov postajamo zopet privatni ljudje, ki nas zanimajo razni škandali, tatvine i. t. d. Tu v Ljubljani n. pr. se je dogodila najnovejša zanimivost, ki smo jo sprejeli z velikim navdušenjem. Zaprli so namreč 7 uradnikov iz pošte, ki so kradli na pošti denarna pisma iz /Amerike in na ta način prav dobro, kavalirsko živeli. Pa naj nam kdo očita, da smo nekulturni, nazadnjaški in kaj vem, kaj še! Ker je ura že precej pozna in jaz zelo utrujen, naj naredim konec tej svoji povesti. V nadi, da se me še kaj spomniš Te prav iskreno pozdravljam Tvoj_ m. Chicago, 111.—Društvo sv. Jurija Kat. Borštšnarjev bo na pustno nedeljo, dne 6. feb. priredilo igro "Re-poštev, duh v Krkonoških gorah" ali " Vsega je enkrat konec" ob" pol 3. uri popoldne in ob pol 8. uri zvečer v cerkveni dvorani. Vstopnina 50c. — Igra je izredno šaljiva in igral ci dobro izbrani. Ne pozabite si pravočasno preskrbiti vstopnic! Mladeniški klub sv. Štefana bo imel svoj zabavni večer dne 28. januarja v McCormick Auditorium.— Začetek ob 8 uri zvečer. -o—-- VABILO NA IGRO "DOMEN". Vsi Slovenci in Slovenke v Chis-holm, Minn., in okolici se vljudno vabijo na igro "Domen", ki jo priredi društvo s v. »Ane št. 156, K. S. K. J. s pomočjo chisholmskih mož in mladenicev dne 23. januarja 1921 v Finski dvorani. Ker je to> najlepša slovenska igra. upamo, da nihče na zamudi lepega večera. Pred in po igri bo petje mešanega zbora. Med odmori bo nastopil tenorist John Lršič. Po igri bo .tudi prosta zabava in ples. Vstopnina za moške $1.00, za ženske 50c in za otroke 25c. K veliki udeležbi vabi —Odbor. Generalni konzulat kraljestva Srbov, hrvatov in Slovencev, Chicago, 111., naznanja, da morajo od 1. jan. 1920 naprej vsi državljani iz Črne Gore kakor tudi iz ozemlja bivše avstro-ogarske monarhije plačati takso $3.10 za potne liste. (Računa se po 60 centov za 6 mesecev po-čenši s 1. jan. 1919 in 10 centov za prošnjo). Državljani iz predvojnega ozemlja kraljevine Srbije, ki niso obnavljali potnih listov, morajo plačati kakor do sedaj za vsako leto po $1.20 od dneva, ko so prišli v Ameriko. Isto velja tudi za Macedonce. toda samo od 1. 1912. Consulat General of the Kingdom of the Serbs, Croats and Slovenes, Adams Express Bldg. (Room 223), 115 So. Dearborn Street, Chicago, 111. . . . " ' , * ^ - ."»P -- .. ■ Novice iz Jugoslavije. ODKRITJE VELIKIH TATVIN IN PONEVERB NA LJUBLJANSKI GLAVNI POŠTI. in manipulacije z znamkami dose-daj še ni dovršena. -o- Kakor smo že kratko poročali, se je na ljubljanski glavni pošti odkril velik škandal. Dognalo se je, da so uradniki na ekspedicijskem odelku odpirali amerikanska pisma in jemali iz njih dolarje. Razen tega je prišlo nil dan, da so se vršile poneverbe državnega denarja na računskem oddeku lin da so se vršile nedovoljene kupčije tudi z znamkami. Celokupna javnost stoji pod vtisom teh odkritij, a na pošti vladata strah in presenečenje. To učinkuje tudi na poslovanje. Da na ljubljanski pošti ni vse v redu, to je javnost že davno čutila. Merodajni poštni krogi so tudi že pred pol letom uvedli preiskavo, ki jo je vodil nadkomisar dr. Janžeko-vič, a krivcem ni bilo mogoče priti na sled. Te dni je bil pa prestavljen neki uradnik v Mokronog, kar ga je tako prijelo, da je izjavil, češ pošteni uradniki se preganjajo, tatovi pa se puščajo v miru. Xa podlagi njegovih izpovedi) so uvedli veliko preiskavo, ki je končala z aretacijo sedmih uradnikov: 22 letnega aspi-ranta Ernesta Banovca, 26 letnega oficiala Maksa Jeana, aspiranta A-lojzija AnceHna, 20 letnega aspiranta Maksa Favetti in praktikanta Mirkota Prosena. Vsi ti so jemali ameriška pisma na dom, jih tam odpirati in kradli iz niih dolarje. Samo pri enem so našli pri hišni preiskavi 145 amer. denarnih in 612 navadnih pisem iz Amerike. Vsi skupaj so po dosedanji cenitvi none veri- ji, li nad milijon kron, ki s<» bile vse ' 4 v žulji naših delavskih ameriških izse- i niji ljencev. Poštni tatovi so za ukradeni denar jedli in pili in veseljačili z ničvrednimi ženskami. Kako noč so vsi odšli na veselico, kak dan na izlet itd. Namesto sebe so najeli kake revne kolege, da so za nekaj desetakov o-pravili delo namesto njih. Mnogokrat pa tudi tega niso storili in je delo enostavno obležalo. Da je bilo to mogoče in da jih pošta ni spodila iz službe, bomo umeli, ako vemo, da so razen dveh vsi kontrolni uradniki pili vino in vživali druge dobrote, ki so jih zanje plačevali veseljaški defravdanti in tatovi. Preiskava radi poneverjenj državnega denarja na računskem oddelku KONČNI IZID USTAVODAJNIH VOLITEV V JUGOSLAVIJI. Te dni smo prejeli časopise iz starega kraja, ki nam poročajo, kako so se izšle ustavodajne volitve v Jugoslaviji : Srbija z Macedonijo: 28 komunistov, 56 demokratov, 52 radikalcev, 2 republikanca, 16 kmečka stranka, 3 mohamedanci, 1 Ribarčeva stranka. Dalmacija (je volila v enem volilnem okraju, kajti ostale imajo zasedene ital, čete) : 1 komunist, 1 demokrat, i radikalne, 3 klerikalci, 3 kmečka neodvisna, 1 hrvaška zajed-nica, 1 dr. Trumbič. Bosna in Hercegovina: 3 komunisti, 3 demokrati, 12 radikalcev, 3 klerikalci, ii kmečka neodvisna, 6 hrvaška zajednica. Vojvodina: 2 komunista, TO demokratov, 22 radikalcev, 3 kmečka neodvisna. 4 stranka Bunjevcev, 3 socijalni demokrati. t rnagora: 4 komunisti, 4 demokrati. i radikalec, 1 republikanec. Hrvaška in Slavonija: 7 komunistov, 19 demokratov, 7 radikalcev, 4 hrvaška zajednica, 3 kmečka neodvisna, 3 Radičevi disidenti (Hr-voj), 3 klerikalci, 1 frankovec, 1 socialist. Moči bodo tako razdeljene: Komunistična stranka: 28 v Srbi-i ii. 7 na Hrvaškem, 6 v Slavoniji, 4 j ' T. v C rmgori, 3 v Bosni, 2 v Vojvodi-, ni. 1 v Dalmaciji: skupno 51. ' Demokratična stranka: 56 v Srbiji. to na Hrvaškem, 10 v Vojvodini. 1 x T . rmgori. 3 v Bosni. 3 v Slove- 1 v Dalmaciji; skupno 96. IZVOLJENI POSLANCI NA KRANJSKEM. V kranjskem volivnem okrožju so izvoljeni naslednji poslanci: Od Slovenske Ljudske Stranke Janez Bro-dar, Josip Gostinčar, Josip Nema-nič, Janez Stanovnik, Karel Škulj in Anton Sušnik;; od Samostojne kmet. stranke Jakob Kušar, Ivan Majcen, Ivan Pucelj, Janko Raj car; od komunistov' Marcel Žorga, Valentin Mlakar, Vladislav Fabjančič; od socialistov Etbin Kristan in od demokratov dr. Gregor Žerjav; od narodnih socialistov nobeden. Težke obdolžitve na adreso dr. Trumbiča objavlja mariborska "Straža", ki piše: "Dr. Trumbič je Dalmatinec, kmetski advokat iz Splita z ozkim dalmatinskim obzorjem. Delal je prevsem, da reši Dalmacijo. Na Krfu je agitiral med srbskimi državniki, naj puste Slovence njihovi usodi, češ, da bodo tako lažje uredili ostale kraje. Kadar je izgledalo, da zavzame nekoliko krepkejše stališče, so mu pričeli groziti Italijani — oficijozno in poloficijelno, da bod razkrinkali njegovo poprejšnje postopanje in go- dev gospoda, ki niffra prostih rok, kateremu lahko nasprotnik vsak čas očita breznačajnost in Zagrozi z tajnimi odkritji! Pri takem položaju je morala biti naša stvar od začetka izgubljena. Slovenija je propadla, imamo od nje samo še ostanke, "reliquiae reliquiarum". kakor se je reklo nekoč o hrvaški banovini. Toda rešen je "Banac in kompanija". To je mala dalmatinska parobrodska družba s sedežem v Splitu. Nedavno je poročal Trumbič slovesno celemu svetu, da je rešil Jugoslaviji njeno brodovje in g. Banac se mu je osebno prišel zahvalit. Mi pa mislimo, da minister zunanjih zadev ni zato, da bi reševal zadeve svojih osebnih prijateljev, ampak se mora brigati enakomerno za celo državo in radi tega rečemo, da gre lahko počivat na svoje neuspehe". Umrl je dne 3. dec. o pol 1. uri zjutraj po dolgi bolezni prezaslužni slovenski pisatelj, častni kanonik Anton Kržič. a i>Oiwzni i si bolečine PAIN-EXPELLER Tvoril iSka znamka reg. v pat. ur Zdr dr & Prijatelj v Potrebi Kdo je vzdrževal D' Annunzija na Reki? Belgrajska "Politika" poroča, da so naši zastopniki pri pogajanjih v Rapallu interpelirali Giolittija, zakaj ne onemogoči D' Annunziju obstoja na Reki. Giolitti je pa odgovoril, da je on blokiral Reko. D' An- nunzio bi že zdavnaj bil prisiljen zavor j en je, zjasti kako je govoril in pustiti Reko. Ako ga ne bi vzdrže-kaj je obetal italijanskim državni-! vali — jugoslovanski tihotapci z ži-kom na štiri oči ob priliki, ko se je vili iz Jugoslavije! Značilen slu-vršil rimski sestanek. Kako mučen j čaj, ki dokazuje, kako postaja tiho-mora biti položaj za našo državo,( tapstvo državi opasno in naravnost ako imamo za ministra zunanjih za- ' veleizdajalsko. Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah. • Novi Severov Almanah u teto 1921 i« IzfteL Dobite (« pri tvojem lekerfe. Ne etenenl«. tm (a ne deblte, nem pUttte ta prileti te se 2e poštno Varajte svoje otroke SEVERA'S Cough Balsam yss°»&sacs ar*kompukacij- > Navadni kašelj, ko povzroči resne bolečtoJ! t -J- 4- 4»«*• 4" «*■* 4> 4« 4- 4» 4> 4« 4> * -J? 4» 4» ** * <* * * + + * + + * + + + + * * * * + * + * * * + * * + + + * * * ZAKAJ PLAČEVATI PREVEČ? TAKO naj bi se vprašal vsakdo, ki potrebuje ali bo kedaj potreboval kakih notarskih del. Razni zakotni agentje odirajo naše ljudstvo da je groza. Vsakdo ki plača več kot potrebno, meče proč denar! RADI TEGA, naznanjamo slavnemu občinstvu v Chicagi in okolici, kakor tudi sirom Amerike, da doli podpisana izdelujeva vsa notarske dela najceneje med vsemi! NIHČE Vam ne bo naredil prošnje (affidavit) za dobiti svoje domače iz stare domovine ceneje kot mi! KADAR ŽELITE dobiti svoje dbmače ali svoje prijatelje iz stare domovine, tedaj pišite nam in mi Vam bomo dali brezplačna navodila. POMNITE, da je naše geslo: "Točna in pošteno postreci vsakomur, po najnižji ceni!" Pisma naslavljajte vedno na: jeric & železnikar, (Slovenska notarja.) $2.95 Najfinejše različne copate "Slippers'' iz blaga 111 usnja s prišitimi podlati, smo jih prodajali pred prazniki po $2.50 — $3.00 — d 16-ga leta do 50-ga leta starosti in c zavarujejo za posmrtnino $1000 5no-o ! + i + * * * + + SLOVENKA l _ - * Urejuje Miss Marica. *)» * M DRAGE AMEHIŠKE SLOVENKE :— Voščim Vam vsem skupaj prav veselo in srečno novo leto, da bi Vam vsem prineslo obilo blagoslova in sreče in zadovoljnosti v vašem prihodnjem letu. Marsikaka težava in marsikak križ vas vsako čaka v tem novem letu. Marsikaj neprijetnega se vam bo prigodi-lo, kar vam bode vsekalo globoko rano v vaše srce. Želim vam, da bi vse te preskušnje in vse te težave z veseljem in potrpežljivostjo prenašala, kajti kolikor potrpežljivejše kedo nosi svoje križe toliko lažji so. Vendar pa začenjajmo novo leto z novimi načrti za naše prihodnje delovanje. Preteklo leto nas je gotovo v marsičem veliko novega naučilo. Marsikak nevspeh nam je pokazal, da treba to ali to drugače delati, drugače urediti. Matere, letošnje leto naredimo nove načrte, nove sklepe, da bomo šle navdušene na novo delo za naš lastni blagor in za blagor naših otročičkov. Zlasti Vas pa prosim, da bi letošnje leto še bolj marljivo dopisovale v naš list Edinost v naš kotiček "Ameriška Slovenka"! Vsaka številka naj bo polna lepih in koristnih dopisov izpod peresa nas mater. Vsaka izmed nas ima veliko povedati, veliko potožiti. Vsaka izmed nas veliko doživi zanimivega. Povejmo vse to v preprosti obliki, kakor znamo 111 to bode gotovo v veliko korist nam vsem slovenskim materam. Ko sem preteklo leto prebirala razne dopise in spise v našem oddelku, sem velikrat mislila, kako moramo biti matere hvaležne, da smo dobile list. ki se sploh hoče za nas brigati. Ali smo preje imele kak slovenski list, ki bi bil mislil na nas? V kuhinjo so nas podili in nas pustili. da smo se trudile in trpele. Koliko bi e bilo že med nami dobrega storilo, ko bi se bil preje našel kak list. ki bi se lotil tega vprašanja. Ako nam pa list "Edinost" tako prijazno in brezplačno dovoljuje cele kolone, da smemo pisati, kar se nam zdi primerno, da se smemo navduševati za svoje naloge življenja, ali se ne bomo tega posluževale in se s tem skazale. da smo vredne, da se kdo za nas zanima, da nam skuša pomagati, da nam skuša lajšati naše težko stališče. Kokilko naših mož grdo ravna s svojo ženo in jo ima kakor za deklo ali za sužnjo. Še veliko mož, ki pravijo, da so katoliški, ki se ^na zunaj kažejo kot dobre, doma so pa kot kak turški paša. Ko bi se bile me same postavile, bi bilo pa drugače. Zato, matere, pozivam vas, da stopimo v novo leto z novimi trdnimi sklepi, da bomo skušale vse napredovati tudi v tem, da bomo vse storile, da domo veliko lepega či-tale v našem kotičku in pa da bomo list " Edinost" širile med svoje prijateljice, da je ne bode slovenske zavedne žene, ki bi ne imela lista "Edinosti". KAKO NAJ SLOVENSKI STARŠI UČIJO SVOJE OTROKE. Takoj ko otroci vstanejo, naj se hitro oblečejo in umijejo. Nekateri imajo to navado oz. razvado, da puščajo otroke celi dopoldan v sami spodnji obleki hoditi po sobi. Ne samo, da ni to prav nič okusno, temveč tudi nevarno je, ker se o-troci prav lahko prehladijo, posebno v zimskem času. Veliko staršev poznam, ki pustijo otrokom vse, da delajo, kakor sami hočejo, ne glede na to, če je prav ali ne. Zato pa so starši tukaj, da otroke učijo in vzgajajo in samo ob sebi je razumljivo, da morajo zahtevati tudi kaj takega, kar ni rav o otrokom p# volji. Če se pusti malim, da delajo vse po svoji glavi, ne bo postalo kaj prida iz njih. Sicer pa, kako lepo otrok uboga, samo če ima pravega očeta in pravo mater, ki ga znata zares prav vzgoje vat i! Otroke je treba izlepa učiti, ne iz grda. Toda najdejo se tudi starši in še veliko je takih, ki svoje otroke z nogami sujejo, kakor živino. Da je to skrajno nedostojno in surovo, menda ni treba posebej po-vdarjati. Naj zadostuje. Prihodnjič bom povedal kaj več. G. C. juhe. A. MESNE. 1. Goveja juha. Meso, katero hočeš kuhati, mora se vselej oprati v mrzli vodi, kar se naj hitro zgodi ; predolgo namakanje škodi mesu, ker se izpere sok in tako vzame mesu dobri okus. Zelo dobro je meso nekoliko z lesenim kladivom potolči. s tem postane krhko, in lepše se skuha. A paziti je, da se preveč ne raztolče. Na dva litra vode se računa navadno 34 do Yz kg mesa in kakih 5 dlk in košček jeter. Na oprano meso in kosti se tialije mrzla voda in lonec postavi na ogenj. Dobro je, meso takoj osoliti ; solna voda hitreje zmeči meso. Ko je juha zavrela, se prida zelenjava, in sicer eno korenje, korenina peteršilja, vršiček zelene, ena ša-lotka, kos rumene kolerabe, por, storžek ali perje od karfijole, zelja, ohrovta, majhen paradižnik, pol stroka česna, en droben olupi j en krompir, peresce muškatovega cveta, par zrnc celega popra in pol zrna lorberja. Pen ne pobiraj z juheti Pusti, da juha počasi vre 2 do 3 ure. Ako hočemo juho zarumeniti, de-nemo v kožico par koleščkov korenja, čebule, kolerabe in prav malo masti ali mozek ; ko se to zarumeni, se dene v juho. % če hočemo pripraviti govejo juho brez mesa, kakor je po mestih v na- vadi, kuhamo kosti, jetra, korenje, vse kakor pri goveji juhi; kot začimbo pridenemo na dva litra juhe za kavino žličico Liebigovega ali Magij evega izvlečka. 2. Grahova juha s pšeničnim zdrobom. Kuhaj litra zelenega graha v litru osoljenega kropa. V kozi pa razgrej za žlico masti ter Stresi vanjo tri polne žlice zdroba, mešaj ga, da se nekoliko zarumeni in ga zalij z i]/2 litrom juhe; ko 54 ure vre, stresi v juho grah z vodo vred ter vse skupaj kuhaj še par minut. Ako hočeš juho zboljšati, raztopi v skledi en rumenjak, preden zhješ pripravljeno juho vanjo. 3. Karfijolna juha s pšeničnim zdrobom se pripravi kakor grahova, samo da namesto graha kuhaš cvetke majhne karfijole. 4. Juha ohrovtovega brstja s pšeničnim zdrobom se pripravi ravno tako kakor grahova, samo namesto graha kuhaš % litra ohrovtovega brstja. 5. Juha krompirjeva s pšeničnim zdrobom se pripravi kakor grahova, samo namesto graha skuhaj debel, na male kocke zrezan krompir v y* litru vode. Pridaj še eno žlico paradižnikove mezge in ko par minut vre, je juha gotova. 6. Laška riževa juha. Duši na surovem maslu ali masti na rezance zrezan ohrovt ali zelje, korenje, peteršilj, zeleno, por ali šalotko, vsega naj bo za eno veliko pest, prilij par žlic vode in pokrito duši ure. Nato pridaj en krompir tudi na rezance zrezan in čez 10 minut pa še 34 litra opranega riža, vse skupaj še duši par minut, nato zalij vso to mešanico z juho (2 litra) mesno ali ekstraktovo in kuhaj % ure. 7. Riževa juha z zeljem. Razgrej v kozi za žlico masti, pridaj polovico srednje velike zeljnate glave, na rezance zrezane, in 15 dkg na male kosce zrezanega svežega svinjskega mesa (mastnega) in par koscev šalotke, to vse skupaj počasi duši s par žlicami vode, in sicer pokrito. Nato prideni 1-8 litra riža in zalij s poldrugim litrom juhe ali vode in kuhaj 20 minut. Ko pri-daš še žlico magija, imaš okusno juho. 8. Tržaška juha z makaroni in rižem. Nalomi v skledo 8 dkg drobnih makaronov (vrvic), popari jih in skuhaj v slani vodi (20 minut), posebej v loncu pa kuhaj 8 dkg opra- FOR OUR YOUNG FOLKS. TEACH US HOW TO DIE. (By Terence McSwiney.) God, we enter our last fight; Thou dost see our cause is right Make us march now in Thy sight On to victory. Let us not Thy wrath deserve In Thy sacred cause we serve-Let us not from danger swerve; Teach us how to die. Dearth for some is in reserve Before our flag can fly. All the agony of years, All the horrors, all the fears, Martyr's blood, survivor's tears, Now we offer Thee As an endless holocaust For the freedom we have lost, God restore it tho the cost Greater still must be: Let Thy grace atend our host, Give us Victory. on the ocean. What is the diference between a pill and a mountain? — One is hard to get down and the other is hard to get up. Why are doctors the meanest men on earth? — Because they treat you and then make you pay for it. Why does a watch dog resemble a lady's waist? — Because it is tied up at day time and let loose at night. Patch on pach and hole in a middle? —- Cabbage head. SMOOTHING THE WAY. For making glad our paths, I guess Hhere's nothing beats the letter S. By placing it beofre our miles They are converted into smiles. In pain were we brought into the world and our lives are usually lives of pain. If God had intended He a different plan. Nature in us and would have fashinoned the earth on around us fights against us, but with charity pain endured for Christ becomes a pleasure, and this world a Paradise. A look out post. Another way the State Office will endeavor to be of service, is in the capacity of an intelligence bureau in carrying out whatever mass action may be decided on by the young men of the state. This intelligence bureau work makes posible intelligent, unified and concentrated activity on the part of all the Catholic NENAVADEN USPEH IN IZ-young men of Illinois. This puhlici- REDNA PONUDBA. ty work will mainly be carried on _- through "Action", the weekly Bul- i Trinerjev stenski koledar s pet-letin. najstimi zemljevidi evropskih dežel --in njihovimi novimi mejami je po-' Will it be neccessary to join Y. M. kazal velikanski uspeh Njegovi S. C. U. of I. to Cooperate? i zemljepisni podatki, ki se nanaša io No, it will not be absolutely nec- na vsakterega izmed odjemalcev Tri-cessary. In fact, for the next 6 nerjevega grenkega vina in drugih months any parish wishes to join, it izvrstnih Trinerjevih zdravil, so bi-will be welcome. In the meantime, li povsod pohvaljeni kot izredno do-\ve are only asking por cooperation bro zamišljena ideja. Pol milijona to demonstrate that young men act- iztisov je še razposlanih in če bi ually can organize and do things. Ives ta papir razgrnili, bi bil 790 Those wishing to join the Y. M. S. milj dolg, to je razdalja med Chica-C. U. of I. can do so ither through Igo in Washingtonom. Sedaj pa pri-an organized parish society or if haja Joseph Triner Company z no- nega riža v 1 >2 litra juhe. (Juha je . 1 1. _ i- , „ , in the parish, the pastor can affiliate dobra od kosti ali od suhega me- 1 1 sa). K o sc riž ] 4 ure kuha, mu pri- there is no regular society organized in the parish, the pastor can affil his young men as a parish unit. RIDDLES BY CORNERITES. What is in Heaven that man den i kuhane in odcejene makarone in redkega prežganja iz žlice masti in pol žlice moke. Če imaš. pridaj eno žlico pretlačenih paradižnikov, i made? ~ The wounds of Jesus' Pusti, da vse skupaj prevre še par minut. Daj juho na mizo in posebej nastrganega parmazanskega sira. What is in Heaven that is in hell? — The letters H. and E. What goes round and roud the house in the day time and sets in the corner at night? — A broom. . , , . i What has eves, nose, mouth, ears Boljševizem 111 demokracija sta - ' ' „ 1 • , . and legs and canot see, smell, eat, tl\a pojma, ki sta različna kakor) & ' hear and walk? — A doll? ogenj in voda. Lepo bi bilo, ko bi ljudje nehali' zabavljati nad bogatini in bi raje sami skušali obogateti. V Evropi so države prenehale izdajati papirnati denar. Morda jim je začelo že zmanjkovati papirja. podpirajte moža; ki vas podpira. FRANK SUHADOLNIK .eliko stori za "Ave Maria" in "Edinost," zato ker je navdušen za kato-iški tisk. On je zastopnik za ta dva lista. Rojaki, ali ne mislite, d*a tak mož zasluži, da kupujete pri njem on ima VELIKO ZALOGO OBUVAL. Ljubeznjiva in točna postrežba 6107 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO. koledar aye maria za leto 1921. smo razposlali vsem cenjenim naročnikom predplačni-kom- Razposlali smo ga tudi na vse cenjene gg. zastopnike po vseh naselbinah. Prejeli smo že obilo zahvalnih pisem, v katerih se rojaki zahvaljujejo za krasno delo.— Koledar stane 50c. — V stari kraj ga pošiljamo za 60c. Vsa naročila naslovite na: "AVE MARIA" 1849 W. 22nd Street Chicago, HI. What is it that you can feel but can't see? — The wind. What is it that is threeo-furth chicken, two-thirds cat and one-half goat ? — Chicago. What is black and white and read all over? — Story book. What is an Island? — A pipmple vo ponudbo. Kadarkoli ste v dvomih glede kakšnega zemljepisnega ali zgodovinskega vprašanja, nam sporočite in dr. Vojan, priznana avtoriteta na polju zgodovine in zem-jepisja. Vam bo stvar jako rad pojasnil, seveda brez stroškov. Pišite na Joseph Triner Company, 1333-45 So. Ashland Ave., Chicago, 111. PREJELI SMO KNJIGE družbe sv. mohorja ZA L. 1921. Naročnikom smo jih te dni razpo slali. Kdor jih želi prejeti., naj se takoj oglasi, dokler jih je še kaj v zalogi. Cena $2.20. SLOVENCEM V JOLIETU! Naznanjamo, da kdor si želi v Jolietu in tamkajšni okolici Mohorjevih knjig, raznih molitevnikov ali drugih povestnih knjig in karkoli spada v področje našega podjetja, naj se obrne na nara tamkajšna zastopnika: MARKO BLUTH, 505 N. Bluff St., JOLIET, ILL. JOSEPH MUHIč, 506 Summit St., JOLIET, ILL. Oba gg. zastopnika proporočamo kar najbolje cenjenemu občinstvu v Jolietu in okolici. SLOVENIAN FRANCISCAN PRESS, 1849 W. 22nd St. -:- -:- -:- CHICAGO, ILL. rdeče kopriye. Naši "ta rdeči" so zadnje mesece zelo pohlevni. Odkar so jo tako strašno polomili s svojimi fondi in se obogateli, so kar tiho, kakor tat-je, ko si dele svoj plen. — Imajo prav, če so backi taki prismojeni, da jim dajo kar vzeti! Mister Kristan je odšel kot kak slovenski Trotzky s svojimi tisočaki domov, kjer živi lepo mirno in zadovoljno življenje bogatega * 'proletarca" ali proletar-skega bogatina ali proletarskega buržoaca ali buržuozijskega "proletarca", je vse eno, kako hočete vzeti. Pač kot bogat človek. Sedaj pa fige kaže proti Ameriki in se zadovoljno smeje in pripravlja, da bo zopet prišel, ko mu bo zmanjkalo. Saj so rdeči backi prismojeni! Pa jih še bolj prismodimo! In prav ima po svojih naukih. Tisti, ki verujejo v te nauke, zakaj bi jih ne oskubil po njih lastnih naukih. * * * Hvala Bogu! Ameriškim Slovencem se irazmere jasnijo. Sedaj imamo že obermežnarja Sakserjeve-ga atata tam v New Yorku, ki zahtevajo, da mora vsak sloven sk župnik vložiti kolekovano prošnjo na njih obermežnarsko veličanstvo, če sme najeti kakega mežnarja, če sme nov kajfež kupiti, če sme najeti novega pritiskača mehov in koliko sveč sme prižgati. Sedaj smo pa že tudi v Chicagi tako srečni, da "Naročim se na Vaš list, ker sem spoznal, da imate samo Vi prav. Bil sem norec, pa sem norcem vrjel.. ." Tako je! Da je temu res tako, poroča tudi "Prosveta" sama dan na dan, ko poroča o smrtih in pogrebih svojih pristašev: "Bil je navdušen član napredne misli . . "Bila je naša zvesta članica . . Toda na koncu se pa poroča: "Pogreb se je izvršil iz cerkve . . kar je znamenje, da je dotični opravil lepo svete zakramente za umirajoče, se spravil s svojo cerkvijo, obžaloval svojo zmoto in se vrnil nazaj, kakor zgubljeni sin. Kako smešno je toraj poročilo "Prosvete', da je bil ta ali ta, ki je umrl lepo katoliško, in bil katoliško pokopan, "zvest" član njih naukov! Hahaha! Da, morda je bil, dokler je bil zaslepljen, ko je prišlo za res, je pa revež spoznal, kako ste ga varali in obrnil se je k oni cerkvi, katero sovražiti ste ga učili vi toliko let, pa ste ga tako slabo naučili. Ali ni čudno, da vkljub vašim tolikim časopisom, katoliško časopisje med nami vedno bolj in bolj napreduje? si= * * Mr. Kondata je naš članek "Živi mrlič" zadel prav v živo. Kar besen je. Verjamemo. Saj to smo želeli, ne da bi bili njega vjezili, ampak, da bi bili tudi njemu povedali nekoliko resnice, kajti ravno ta gospod je eden izmed glavnih krivcev, ki so s svojim protiverskim, omejenim fanatizmom pomagali ce-l __"EDINOST" bili vi, ker ste z vašim listom spodbijali temelje družinskega življenja ... In ko smo se mi drznili nastopiti in braniti ta svoj narod in od vas tako podlo opljuvani križ, nam tako drag, kako podlo ste potem obrnili svoje blato tudi proti nam! Ko so katoliško zavedni delavci začeli sami braniti svoje "svetinje'*, katere ste jim vi tako podlo teptali v blato, ali jih niste nagnali z "za-rukanci", "podrepniki" i. t. d. Da, Mr. Konda, vidimo, da smo vas zadeli prav v živo, in nas veseli, da ste to priznali. Priznanje je prvi korak k poboljšan ju, upajmo, da tudi pri Vas! In to je ravno, kar smo mi hoteli. Del naroda, kateri se je dal preslepiti od svojih napačnih voditeljev, mikiz srca pomilujemo, ker vidimo v tem veliko izgubo za narod kot skupina in za posameznika, kot našega brata in rojaka in sotrpina, vas in pa vse te može, ki ste tako vede in hote ubijali značaj naroda. pa obsojam i, zelo obsojamo, ne morda ker se bojimo za vero ali cer- j kev. Tej cela vojska — Kondatov1 ali Kristanov ali Zavrtnikov škodovati ne more niti za pičico, temveč zato, ker se nam smili narod, delav- • i stvo. Zato obžalujemo, da se razburjate, vendar smo pa veseli, da ste priznali krivdo. -o- zabava - 1 Mati: Nikar ne meči kruha po tleh! Ali veš, če ne boš morda kedaj še stradal. Johnie: Mama, ali ne misliš, da bi bil preveč star, ko bi ga tako dolgo hotel hraniti ? "Disciplino v stranko", kliče Bryan. Kdo pa fe bil prvi, ki je disciplino podrl, če ne on ? Prijatelj: Za božjo voljo, kam pa tako hitiš s to škatljo? Mož: To je nov klobuk moje že- P°tresti steklenico". ne, pa hitim, da bi si morda ne premislila preden pridem domov. Oče: "Za kaj tako treses otroka?" Sin: "Zdravila je vzel, pa je pozabil — "Mama, kako daleč je do lune?" — "Ne vem" 0 Se da takoj pomagati. — Ona (po prepiru, še vedno razburjena): "To pa ni lepo od Tebe, Maks, da si ta- j ko kratkobeseden." — "Potem boste pa vi krivi, če bom jaz jutri kaznovan v šoli za vašo nevednost." Jezen gost: "Glejte natakar, ravnokar sem našel gumb od hlač v juhi". . . , Natakar veselo: "Dobro, premišljeval On (jezno) : Pa mi reci Maksi- sem kam se je zgubii!" milijan'!". - --o--John: "Ali si pozabil, da si mi dolžan net dolarjev?" Ni prav razumela. — Povem . - j • • . ,- - r Joe: e se daj mi dovolj časa, pa Vam. da svojega moža lahko ovijem bom." okoli prsta." -—- "Tako "nit" ste torej vzeli?" ŠIRITE LIST "E D I N O S T" I smo dobili viče obermežnarja in to i la dolga leta ubijati značaj in 1110-so Mister urednik Proletarca. Njih | ralo našega naroda s tem, da so se-department bo imel jurisdikcijol jali medenj neamerikanski in ne-nad slovenskimi župniki. Tu sem i gentlemanski ozkosrčni fanatizem bodo morali od sedaj naslavljati (in protiversko nestrpnost in kranjsko prošnje za ustanavljanje kakih cer- { "primojduševska posurovelost". — kvenih društev ali klubov, tu sem j Poglejte okrog sebe po Ameriki! bodo morali pošiljati v cenzuro vse t Najdete kje med katerim ljudstvom svoJe pridige in vse svoje spise.— ^oliko podle gonje proti veri in pro-Sploh za vsak korak, katerega bodo vtikatoliškim listom, katoliški cerkvi, naredili, bodo morali imeti "laj- (kakor jo je vaš list sejal med ameri-sens" tega vice-obermežnarja. jške Slovence? Morete biti ponosni Bo, bo! Slovenci gremo naprej! 'na to svoje delo? Ustavite, Mr. Konda kakega najbolj zašnopsane- Pe-trček Zgaga je rekel, da se bo za nekaj časa poboljšal in da ne bo nikogar več zbadal. — Hahaha! Kako so nekateri otroci domišljavi! Celo tako daleč si domišljujejo da morejo koga "zbosti". Kedaj je pa še osel koga s svojimi dolgimi ušesi zbodel? « * * * Naša izvajanja glede Kristana in njegove krivde, da Ameriški Slovenci nismo zjedinjeni š^i na delo za rešitev slovenskega naroda, je celo "Prosveta" pohvalila. Pravi namreč : "Saj smo vedeli, da bode dobri Pater Kazimir zvrnil Vesnič Ko-roščevo (tu se je revež samo za ime zmotil, mislil je namreč Trumbiča) rešitev Jadranskega vprašanja na Etbina Kristana in socijalizem . . . nam ne preostaja druzega, kakor konštirati, da je Kazimir dosleden". Da, tako je. £ato pa Vi niste! * ♦ * Kako smo že večkrat pisali? Da nam je že marsikdo pisal in priznal: ga "driverja" kje na kaki ulici in j mu prestavite par svojih člankov, pa j ga vprašajte, kaj on misli po svoji "driverski" pameti o njih. Veste kaj Vam bode najbrže zabrusil v brk? You are a d . . . fool! — Da, ubijati značaj naroda je večji zločin kot ubiti človeka telesno! — Se pravi to delati za delavstvo, ako se ga uči sovražiti cel stan, zmerjati cele stanove radi njih stanu, zmerjati nekaj, česar ne razumete, in sicer na način, kakor vi to delate s svojimi "pr . . . farji", s "farškimi hum-bugi" . . . Mr. Konda, vi tako dobro veste, kakor vemo mi, da ste vi silno veliko škodili ameriškim Slovencem v njih splošnem napredku v Ameriki s tem, da ste jih pitali z nizkotnostjo, kakoršno je razširjal Vaš list, ko ste mu jemali moralno podporo. Vi veste dobro, kakor ve cela Amerika, da ste marsikaterega pijanca vi naredili pijanca, ker ste mu vzeli moralno oporo, da ste marsikako družinsko življenje raz- POKLIČITE NAS! Kadar potrel>ujete Avtomobile za poroke, krstinje, kakor tudi pogrebne sprevode. V enakih slučajih se uljudno priporočam vsem Slovencem'. e ANDREW GLAVACH 1828 West 22nd Street Chicago, 111. ^ Kadar pokličete na telefon", rabite vedno štev. Canal 5889." s L" EH/U- — John Gornik SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ 6ai7 ST. CLAJR AVENUE CLEVELAND, O. K priporoča u nakup MOŠKE IN DESKE OPRAVE. Izdeluje M O KF OBLEKE po naročilu toiao in ceno. * * * * * * + + ± + 4? HI? f§? fl? 4? f§? 4? 4? 4? 4? Hi? HI? HI? f§? HI? 4? 4? 4? *!§? 4? 4? 4? X c. stuart & son, * Ima v zalogi vedno mehki in trdi premog in vsako vrstne drva za kurivo. Premog prodaja na tone in v vrečah. V slučaju da se selite, Vam najceneje prepelje pohištvo. On Vam je na razpolago za vse slučaje. Kadar ga potrebujete pridite na: Pokličete ga lahko po telefo- 1657 W. 22nd STREET, Roosevelt 7524. CHICAGO, ILL. nu: + * * * 4» * ........................J M M (li kig^^^TTTnTTnTnTTTT^^^^-?^ M H t M U M' U h M i n M! I n 11' i i IHnniUMIlM Pameten je ta, kdor hrani! — Kako dolgo bomo zdravi in zaposleni, tega nihče ne ve, to ve samo bodočnost. Premislite, kako dobro bo enkrat za Vas in kako boste hvaležni samemu sebi, ako si kaj prihranite za slabe čase. — — Kadar pa vlagate v hranilnice svoj denar, tedaj pazite, kam boste vložili svoj težko zasluženi denar! — Vlagajte svoj denar v varne in zanesljive banke, kjer Vam ne bodo dajali samo obresti, ampak tudi garancije za Vaš shranjeni denar! Ta priliko pa Vam nudi: METROPOLITAN STATE BANK Ki je pod državnim nadzorstvom in zelo zanesljiva Njen kapital je: $200,000.00 Njen prebitek je: $.45,000.00 Posluje na: 2201 WEST 22nd STSEET, CHICAGO, ELL. Bančne uradne ure so: Pondeljek, Sreda, Četrtek in Petek: od 9. A. M. - do - 4. P. M. Torek in Sobota: od 9. A.M. - do - 8.30 P.M. raiiiiiiitiiiiimiiiiiii = 1