K prvi številki.... Nesluleni polet in razvo), ki }e nastal po osvobodltvi v novi Jugoslavijt, se odraia na vseh podiočjih našega dela. Ljud&ka oblast fe piidobilev našc slavne narodno-osvobodilne borbe, katero Je organlzirala in vodila naša herojska KPJ s tovarišem TITOM na čela, ki je povzročila bistveno spremembo našega go-spodarstva in življenja sploh v prid ogiomne večine delavnih ljudi. Zaradi «ega ;e vsebina dela na okiafu, tako političnih kakoi oblast-venih der drustvenih /orumov bistveno spre-menjena. Danes sodeluje vsak pošten držav-Ijan, član OP kot resnični patriot svoje osvo-bojene domovine in daje s tem pečat resnične demokracije —• višjega tipa. S tem ko zače-njamo izdajati svo) okrajni list »Naše delo«, smo napravili zopet korak naprej v političnem, gospodarskem in kultumem razvoju našega okraja. Okra/ni Komitet KPS Ptuj je v svojem delu večkial ugotavijal, da se v našem okraja, to }e po naših vaseh, pri odborih OF, LMS, AFt, v naših sindikatih, po šolah, Ijudskoprosvetnih svetih, kmečkih zadrugah, gasilcih itd., kakoi tudi pii vseh okrajnih iommih in ustanovah veliko dela. Razumljivo /e, da &e pri vsem tem ogiomnem delu, napoiih in borbi za boljše in srečnejše iivljenje stori mnogo dobrega, vendar pa se delajo tudi napake. Zgodi se, da se napake, storjene danes v Cirkovcih, ju-tri ponavljajo v Ormoiu in da za dobre /z/cuš-n/e v Žetalah ne vedo na Polenšaku itd. Ne-mogoče je, našim požrtvovalnim aktivistom, da bi nas seznanili z vsem, z dobiimi in slabimi stranmi našega dela. Uspešno pa b'o to delo lahko opravil nas Hst »Naše deJo«. /z teh razlogov /e Okiajni komitet KPS pri-poročil sekreiaiiatu .Okiajnega odboia OF izdajanje lokalnega lista in tako na čast zgo-dovinskega dogodka v naši dižavi — V. Kon-gresa KPJ, ki &e začne 21. julija 1948., izdaja sekretdTiat Okrajnega odboia OF prvo številko okrajnega lista »Naše delo«. Okrajnl odbot OF se zaveda, da je s tem prevzel odgovomo nafogo, kajtl, naš Hst moia biti piavo ogledalo dela In življenfa v okiaju, kakor tudi mora bitl povezan z življenjem iz-ven naših okiajnih meja. Postaviti je Lreba vprašanje: »Na kakšen način bo ta naš okrajni list najbolje izvršil svofo nalogo?« Da bo vse-bina našega lista resničnJ odraz vse naše de-favnosti, potem moramo sodelovati prav vsi. Vsi, ki si ielimo pribortti srečne/še življenje — socialistično diužbo, bomo ludi sodelavcl tega lista. Vse naše politične organizacije z našimi osnovnimi partijs-kimi organiTacifamt na čelu, so dolžne, da izberejo iz svoje srcde Ijudi, ki bodo objektivno in kritično opazovah delo in živlienje na vast, v tovarni, v šoli, zadrugl Itd., ih o tem tudi pisali ter te svoje dopise pošilfali nasemu uredništvu. Ko izražamo priznan/e Okra/nemu odboru OF ob izpolnitvi svoje obveze za izdafanje svo-jega glasila »Nase delo«, od katerega si obe-tnmo vsi dosti koristnega in naprednega ?a naš nadaijnji razvo/, pozivamo vse, da pripo-morefo s svojimi člankj k pestrostl, kva]itetni in aktualni vsebini nasega lisla. Naše delo Ob V. kongresu KPJ V dneh pred V Kongresom KPJ lzide prva številka našeya lokalnega časopisa, ki bo se-znanjal naše ljudstvo z novicami v okraju, o borbi za plan in izgradnjo socialistične družbe. V Kongres KPJ bo dal delovnemu ljudstvu novega poleta v izpolnjevanju plana in po-kazal smar našega ra2voja v socializem. Kon-gre« KPJ je zaželen m močan v svojem izrazu posebao zdaj, ko naša KF preživlja težko preiz-kušnjo raznih klevet, ki &o nastale zaradi ne-poznavanja razmer pri nas. De]avski razred in delavno ljudstvo sta dokazala v Zddnjem rasu, da nas vodi KPJ po pravilni linij: in dajeta popolno zaupanje Politbiroju s tovarišem Titom na čelu. Na vse klevete Informbiroja je od-govorilo delovno ljudstvo Jugoslavije s še večjim delovnim poletom v izpo!njevanju plana. Tudi v našem okraju je ogromna večina ob-sodila resolucijo Informbiroja Dalovir kolektiv v Strnišču je razpravljal o resoluciji Inform-biroja in o izjavi Politbiroja CK KPJ in sklenil, da bo še pred rokom zgradil veliko tovarno in jo i«al svoji socialistični domovLni Na obtoibe Iu.formhiroja bo Ijudstvo odgovorilo z delovnian poletom, ki bo najbolje izrazil zaupanje v našo partijo. Delovna roka našega ljudstva bo iz-brisala krivice. Prav posebno so obsodili klevete aktivisti na vasi in mali ter 6redn]i kmetje. Obtožba pod-piranja razvoja kapitalističnih elementov na vasi more izvi.ati le iz pnpolnegd nepoznava-nja življenja na vasi pn na> Dovolj je, če hočeš, da se prepričaš o delu ijaše vasi po poročilih v časopisih! 2e sam odkup za leto 1946 in še posebej za leto 1947 izpričuje borbo proti vaškim magnatom, ki so že preje sabo-tirali pri setvenem planu in skušali po tem ovirati odkup. Trdi ukrerj Ijudske oblasti proti špekulantom — vaškim mogotcem, so bili taki, da niso mogli podpreti hotenj kapitalističnih. elementov na vasi. Tn davčna ureditev? — Naša davčna politika onemogoča ili pa vsaj zavira obstoj kapitalističnih elementov na vasi. Ob petem kongresu KPJ bomo okrepili delo na vasi v našem okraju. 7 dobrim političnim delom bomo moglf popolnoma izolirati malo-Stevilne vaške magnate. Venddr pa je tz dose-danjega vpisovanja ljudskega posojila razvid-no, da so največ vplačali delavci in nameščo.nci. Kmetje, ki jim je izboljšan položaj spričo na-porov skupnosti, še niso v polno dojeli pomena posojila. Kmetje diavskesa in pfujskega polja naj se zgledujejo po Haložanih. Da bomo moqli ovreči klevete Informbiroja. bomo s V. kon-gresom KP poživili gradnjo zadružnih dornov. Doma v Rogcrznici in Muretincih, k\ bosta zgra-jena v dneh Kongreea, bosta največje pri-znanje KPJ. Mnogo doraov pa bo do Kongresa imelo zagotovljene temelje in pripravljen ma-terial za zidanje Teden zadružnih domov od 18. do 25. julija, ki je prirejen v čast V. Kon-gresu KPJ, bo dokaz, da je na.še Ijudstvo pra-vilno razumelo naš odgovor na krivične ob-tožbe. Na vseh gradiliščih, kjer delo še .'.aosta.a zaradi slabe organizacije, je treba npnrahjti izkušnje iz dobrih gradilišč in jih izpopalnMi tako, da bo v tednu gradnje zadmžnih doraov možen največji razmah deia. Prav v dneh Kongrpsa se prične odkup beleoa žita. 2.e predpriprave za odkup kažein, da hodo doseženi najboljši rezultat.i, kar dokazuje do- sedanja kontrahaža žitarlc, pri kateri &o mall In srednji kmetje ranogo več kontrahirali, kot pa imajo obvezne oddaje S tem so napravili pritisk na večje kme'e, ki so sprva komnihirali manjše količine kot mali in srednji kraetje. V kongresnih dneh je treba še bolj utrditi naše kmetijske zadruge in jim dati pomoč, da postanejo najboljši borci za socializem na vasi. Tu je potrebno delo Partije in OF, ki jim dajeta pravilno linijo in iziočitfi u njih vse nam so-vražne elemente, ki se skušajo tu tn ^am vrinitt na odgovorna mesta v naših vaseh. Z izpolnjevanjem vseh nalog, ki stojijo pred nami za izgradnjo socializma, boroo dokazali z dejanji, da smo na pravilni poti in da Ijudstvo ne sprejema neupravičeiiih iu izmišlien.:h obtožb Informbirojd, k; nisc preverjene Oa-ločno se strinjamo z linijo Politbiroja CK KPJ, ki poziva partijsko čianstvo, naj /diuž' svoje vrste v borbi za uresničitev partijske linije in še večjo utrditev enotnosti partije, delcivski razred pa naj združi delavike množice, zbraaa v Ljudsko fronto da boao vztiajneje nadalje-vali z graditvijo naše socialisLčne domovine. Samo tako bomo praktično dokazaJi celotno neupravičenost obtožb. Pri našem konkretnein delu bomo še bolj utrjevali bratstvo in edinstvo med našimi na-rodi in narodi ljudskih demokracif na ceiu s SZI 2ivel V. Kongres KPJ! P A. »Naše delo« je glasilo okrajnega odbora OF Ptuj in bo izhajalo do okrajnega festivala štirinajstdnevno. Na$ okrajn« časopis bo pri-našal pred vsera vse dogcdke iz dela in živ-tjenja v okraju, pa tudi važne dogodke iz življenja izven okrajnih meja Da bo list resničen odraz naše dejavnosti raoramo prav vsi sodelovati Zato Vas pozivamo. da pridno prispevate z dopisi in članH. Prispevke po-šiljajte na naslov: Uredniški odbor »Naše de!o« PtuJ. Hkratl pa pozivamo vse prebivalstvo, da se oklene našega glasila, ga pridno bere in raz-mišlja o problemih, ki jih Hst prinaša List naj bo v hiši vsakega člana Osvobodllne fronte. Vpis ljudskega posojila v ptujskem okraju ni bil dovolj pripravljen Rezultati, ki so bili doseženi pri vpisu Ijud-skega posojila v teh 14ih dneh, nam jasno pri-čajo, da ta ljudska akcija ni zajela ^rave vse-bine, da imamo še veliko število rlanov OF, ki gredo mimo ogroranega pomena skupne gra-ditve socializma. Od ac seclat Hosežene vsote Ijud&kega posojila odpade 4,764.500 din na 6indi-kate in so kmetje vpisali le 970.000 dtn. Dose-žena vsota še zdaleka ni lealna po Tnogljivosti našega okraja, posebno po kniečkih prerle'ih. Znatni del krivde lež' v neradostni poučenosti o pomenu te akcije. imdmo pa tadi zolc iz-razite primere, kc moremo govoriti o nampfni odklonilnosti. Zn3či!no je, da so kraji, ki so najboij pasivni, razumeli vrednost ljudskega posojila in so tako n pr Zetale, naipasivnejši kraj Haloz, vpisalp 40.000 din. dočim bogati KLO Pleterje s 1553 ha zamlje le 3500 din, sama vas Pleterje pa samo 750 din, ali na pn-mer Cirkovci, ki bl po svoji zmogljivosti morali biti na prvem mestu — le 40.250 din. Tako so vasi 2etale, Cirkulane, Paradiž, Maj.šperk, Gra-dišče, Gruškovec in Leskovec vpisale 180.250 din posojila, torej vet kot 20 bogatih vasi na Dravskem polju skupaj. Po vsem dosedanjem vpisu je vidno, da so •vpi6ali največ delavci, nameščenci in mali kmetje, dočim so se velik' kmetje z raznimi izgovori umaknili od sodelovanja. Zelo žalosten in smešen je izgovor velike kmetice Tušekove iz Podforc, ki bi po svoji izjavi s ponosom so-delovala v tej akciji, da pa je resnično tako tiboga, da bo imela za kosilo samo solato in je sodelovanje res nemogoče. Sele drngi dan, ko 6O vpisali že skoiaj vsi sovaščani, se je po velikem premišljanju odločila za 500 din. M!a-dinci in mladinke traktorske brigade v Pod-cjorcih pa so brez vsakega pomišljanja pri svoji inajhni plačl vpisali vsak po 1000 din. Lepe rezultate so dosegle tudi naše sindikal-ne podružnice, predvsem Strnišče — tovarna 365.750 din, Kmetijska zadruga Gorca-Dežno 35.00 riin, sindikalna podružnica ¦ invalidskih podjetij 39.500 din, državno posestvo Podlehnik 61.000 din, okrajna podružirca 210.000 din. Treba je pripomniti, da je obveščanje od strani Okrajnega sindikalnega svefa zeio pomanj-kljivo in slabo organizirano Nasprotno pa so &e pokazali kot najslabši KLO-i po eg že ome-njenih Cirkovc ln Plet&r le Spuhlja, Sobetinci, Sela, Hajdina, Lancova vasr Mezgovci in Po-brežje, ki do sedaj še niso pokazali aktivnosti kljub temu, da bi ob pravenj dehi kraievnega aktlva Ijudstvo »prejelo to akcijo kot svojo. Pii vpisovanju Ijud6kega posojila pa so se pokazale tudi organizacijsko tehnične pomanj-kljivosti. Tako so ponekod komisije za vpis liudskega posoiila čakale vpisovalce doma, na drugi strani pa siro vldeli primer, ko je komi-sija v enem dnevu obiskala 83 hiš brez prave obrazložitve. Seveda je bll tudi temu primeren tispeh. Vpis ljudekega Dosojila ne more biti stvar komisije same, temveč slehernega člana OF. Take in podobne pomanjkljlvosti so postavile ptujskl okraj med zadnje okraje v Sloveniji. Dolžnost nas vseh je, da to sramotnn vsoto za ptuj6ki okraj dvignemo, da bo vredna cilja, kateremu je namenjena. Tudi Ijudsko-prosvetni aktivi tekmujejo na čast V. kongresa KPJ Na V. Plenumu Ljudske prosvete Slovenije je bil sprejet sklep, da do V. Kongresa KPJ orga-Tiizlramo na področju vsakega KLO knjižnico. Tako smo imeli v našem okraju organiziratl 40 knjižnlc. Kljub temu, aa je bil roic kratek, so KLPS sprejeli ta sk)ep z veseljem in s so-delovanjem KLO-ov smo uspeli 6klep izvesti 100%. Res je, da nimujo še vse novoustanov-Ijene knjižnice primernih prostorov, vendar knjlga je prišla v sleherno vas — romala bo iz rok v roke in pomagala pri vzgoji delov-nega človeka. Znatno nam je pri izvedbi tega sklepa pomagal Izvršni odbor Ljudske prosvete Sloventje, ki je z lepo pošiljko knjig ustvaril1 temelj našim novoustanovljenim knjižnlcam v socialno najšibkejših krajih, Halozah ln Slo-vensklh goricah. Pohvaliti moramo KLO Gorenj-eki vrh, kl Je za novo knjižnico nabavil ob pomoči vaščanov že 160 knjig. Tako imamo »edaj v našem okra]u 92 ljudskih knjižnic z 10.829 knjigami. Nafbolje deluje knjižnica v Ptuju, kl ]o vodl tov. Mokole, v Bukovcih — Strelec Terezija, in Onnožu, kjei ]e zelo požrt-vovalna knjižničarka Rožič Sonja. — V tekmo-vanju med knjižnieami vse Slovenlje pa so so inatno izboljšale tudi nekatere druge. P. V. Gradnja zadružnih domov — orga- cizator delovnih ljudi na vasi v ne~ sebični in požrfvovalni borbi za korisfi skupnosfi Teden zadružnih domov v ptujskem okraju Na poziv KPJ-e ln našega državnega vod-stva v spoznanju specifične poti našega po-deželja v socializem, v skladu l nalogo našega kmetijskega plana je delovno ljudstvo naše nove Jugoslavije ie januarja tega leta pristo pilo h gradnji zadružnih domov. Z majhno zamudo je k temu delu v mesecu februarju pri6topil tudi naš okraj Meseci, ki so BlediH. so pokazali, da delo ne gre tako, kakor smo si ga zamislili po planu 1948. leta. Razni vzroki, kot protiljudski ele-menti v krajevnih upravah, posaraično pomanj-kanje matenala, napačni prijemi aktivistov in celo oportunizem članov Okrajne uprave, so povzročali, da smo tudi v tem pogledu malone na zadnjem mestu v Sloveniji. V čast velikemu zgodovinskemu dnevu na-rodov Jugoslavije — V kongreeu — je okrajna uprava za gradnjo zadružnih domov organizi-rala široko tekmovanje v »Tednu zadružnih domov«, in to v času od 18. do 25. julija. Širši sestanek okrajne uprave, krajevnih uprav, aktivistov in sindikalnih podružnic je ta sklep navdnšeno $,prejel. Podrobni razgovori v«»eh. navzočih so pokazali dobro voljo. ki jo imajo naši delovni ljudje in dal dobro upanje, da bo ta teden uspel. V čem pa bodi ta teden zadružnih domov? Po sedaj obstoječih načrtih se bi delo v tem tednu izčrpalo predvsem v teh le točkah: 1. Najširša mobilizadja delovBilh ljudi 6 se-stavo delovnih ekip po liniji vseh naših ma-sovnih organizacij, počenši pri OF pa do pio-nirjev, ki bodo dan za dnem na gradiliščih, da Be delo pospeši. 2. V izvedbi delovnih sestankov krajevnih uprav na gradiliščih, ki naj lzrazijo povezanost vsega ljudstva in potom teh sestankov se bodo na terenu samem poizkušaie odstraniti težave, ki «e pojavljajo pri gradnji. 3. Poživljeno zbiranje materialnih prispevkor ln denarnih sredstev. 4. Aktlvlzacija vseh slndikatov v Ckkraju, kl bodo dnevno odhajali na gradiiliišča po planur ki ga bo izvedla okrajna uprava P-odružnice bodo v največji možni meri v tem tednu lz-polnile v celoti delovne obveze in tako doku-mentlrale ne samn zavest, ki ]o imajo o po-trebi sodelovanja z našim delovnira kmetom, temveč tudi poudarile pomen, ki ga ima za našo skupnost V. Kongres KPJ. 5. Široko razpredena propaganda, ki naj od-strani še zadnje ovire, ki morda obstofajo še pri redkih posameznikih o tako imenovani ne-potrebnosti zadružnih doroov. Teden 6e bo začel z otvoritvijo zadružnega doma v Rogoznici (v sui-ovem stanju) dne 18. julija in zaključil dne 25. julija z otvoritvijo doma v Muretincih. Ta teden b,i istočasno od-ločen korak k dokončni aktivizaciji vsega de-lovnega ljudstva, ki ne bo več popustila v svoji vnemi, da lzpolni plan 1948. leta. Okrajna uprava je trdno prepričana, da bo »Teden zadružnih domov« sprejet od vsega pre« bfvalstva našega okraja, predvsem pa od de-lovnih kmečkih množic, da bo tisti odmev, ki ga je bil načrt deležen na že omenjenem raz-širjenem sestanku 13. t. m. Prepri6ana ]e, da bo tako vse ljudstvo v okraju s svojim delom potrdilo resolucijo, ki so jo sprejell na tem oestanku zbrani predstavniki krajevnih uprav, sindikatov in kmetiiskih zadrug. Resolucija je bila poslana Republiški upravi za gradnjo za-družnih domov v Ljubljani, ki se po obljubi, da bomo izpolnili plan v letu 1948 v gradnji zadružnih domov do konca novembra t. 1. za-ključuje z vzkliiki globokega prepričanja: Naj živi KPJ! Naj živi OF Slovenijel Naj živi naš tovariš maršal Tito! Z delom v tednu zadružnih domov bomo dokazali, da so ti naši vzkliki iskreni in da zaupamo naši KPJ, naši OF in našemu maršalu Titu in da smo odločeni, nadaljevatl začeto pot v socializem do naše končne zmage. Mele France Nekaj naših prosvetnih nalog v okviru okrajnega petletnega plana Ne mogli bl govoriti o uspežnem lzvajanju petletnega plana, če bi naM Ijudski odbori, vsak na svojem področju, ne biL tisti organi naše oblasti, ki mobilizirajo vse ljudske ln mate-rialne sile za izpolnitev plana. Na vsak«n pod-ročju nam pos-tavlja plan čisto določene naloge. Zato smo si tudi glede kulturnega dviga ravni naših širokih nrnožic postavill na prvem zase-danju Okrajne skupščine osnovne naloge, kl so v skladu z republiškim planom in ki jih ja drugo zasedanje Okrajne »kupščine s sprejet-jem okrajnega proračuna tudi konkretiziralo. Osnovna postavka za izpolnitev naloge repu-bHškega plana je ta. da bomo zajeli 75% šolo-obvezne mladine v sedemletke in nižje gimna-zije, da bomo dvignili šolski obisk na 100%, da bomo popolnoma obnovili vse šole, organi-zirali strokovne šole m tečaje, razvill In dvig-nili kulturno prosvetno deJo posebno na po-deželju in nudili vso pomoč muzeju v Ptuju. S tem v zvezi bomo že letos do začetka pri-hodnjega šolskega leta obnovili šolsko poslopja Mladi'ke v Ptuju in ga usiposobi'li z 21 učil-nicami, da se vselita in združita mestna in okoliška osaovn^a šo'a. Naši šolski mladini bo-mo dali s tem zdrave In svetle prostore, ki jim bodo v veselje, nam pa v zadovoljstvo. Se letcs bomo pričeli z novo gradnjo šole v Selah in tamkajšnji mladini pripravili vsaj dve učilnici. V dosedaajih učilnicab barake so otroci bili izpostevljeni prepihu In vremenskim neugod-nostim, kar nikakor ne smemo dopuščati. Zato bodo predvsem vsi Selani in tudi oba ostala všolana KLO-a doprinesli vse potrebno za do-sego postavljene naloge. Selani so že pokazall smisej ln razumevanje za avojo Solo, saj imUjo pripravljen že skoraj ves les za ostrešje, v ko-likor pa ga bo manjkalo, pa smo prepričani, da ga domačini ne bodo odrekll. Tudl za vožnjo in prostovoljno delo 90 se že izjavili prlprav-ljeni, samo, da jim bo lzpokijena vellka In vroča želja, imeiti ^podobno, modfemo Sol&ko poslopje, v katerem bo njihova in na5a mladina dobivala vzgojo In se učila ter tako prido-bivala znanje, ki Je potrebno v službl za skup-nost. Okrajni IO je votnal iz svojega lnvesti-cijskega kredita pol mllijona dinarjev za pri-četek novogradnje te šole. V zvezi s stavljenimi planskimi nalogami glede dviganja šolskega obiska je poverjeništvo za prosveto pričelo z izvajanjem 6kupščinskega sklepa, ki pravd, da se bodo uporabljale a-dmi-nistrativne raere proti uporaim staršem, ozir. rednikom. Z okrajnim prosvetnim aktivom se je izvedla posebna akcija. Sklicale so se kon-ference zastopnikov KLO-ov, množičnih orga-nizacij in šol, ki so razpravljale poleg drugih prosvetnih vprašanj tudi o vprašanju šolskih zamud. Na teh konferencah se je prietopilo prvič po osvoboditvi h kaznovanju tistih star-šev ali rednlkov, katerih šoloobvezni otroci so dali najbolj kričeče slučaje šolskih izostankov. Prizadeti so bili kaznovani ob soglasju vseh udeležencev konference. Posledlca tega je bila, da se je šolski obisk v juniju dvignil povprečno za 14,3% in dosegel 86,7% celotnega šolskega obiska. Dober ^ obisk šole omogoči prilastitev znanja, kl ga predpisuje učnl načrt. Tudj učni načrt je del petletnega plana. Če ne izpolnimo-zahtev učnega načrta, oviramo razvoj in na-predek, oviramo usposabljanje mladine za planske naloge, delamo torej proti planu. Za redno in uspešno Jalsko delo je potreben v&aj 80% obisk osnovnih šol Tega v prvem polletju ni doseglo niiti 20 osnovnlh Šol. So ftole, kl so v tem pogledu posebno zanemarjene. Tako je v prvem polletju na priiner dosegla Sola v Tmov-ski vasi le 68% obiska, šola na Polenšaku 65%, v Juršincih 62,9%, na Rodnem vrhu 61,6%, v Vitomarcih le 56%, a'na Desterniktr komaj 54%Jfcolskega obiska. Ali moremo to zagovar-jati? To kaže žalostno sliko hotenja po izobraz-bi in kulturnem dvigu. Dosežen. učnl uspeh je verna slika slabega obiskovanja šole. V prete-klem šolskem letu je od 9701 učencev osnovna šole izdelalo le 6755 učencev, kar pomeni povprečno 69,6%. Pravilno gledanje na šolo beleži oblsk učencev šole v Ciikovcih z 96%, Središče z 95% in Hum z 94,9%. Pohvaliti pa moramo Se haloške šole, ki so pokazale, da so tudi v težkih okolnostih in prilikah dajo doseči prav lepi uspehi. Izboljšanje v Halozah pomeni v primeri z lan&koletnim abis.kom več kot 10% povišice. Omenimo naj: Le6kovec za 13,5, Na-raplje za 16,4%, Podlehnik za 18% in posebej Zetale, kjer se je okrepil obisk celo za 27,2%. Te šole naj nam bodo za vzgled v prihodnjem Solskem letu. Preprlčand smo, da bodo starši In učenci, pa tudt učitelji, ob gorajih ugotovitvah in spoznanjih spodbujeni storlli vse, da v pri-hodnjem šolskem letu ne bo šole, ki bi ne do-segla vsaj 80% obiska. Starši 60 dolžni, skrbeti vsaj za redno obiskovanje šole. Ljudska oblast bo vedno skrbneje stremela za tem, da bo staršem sčasoma zmanjšala materijalne težave šolanja, v kolikor še obstojajo Zavedajmo se, da moramo datl mladini V6e možnosti razvoja, osnovna pa je izobrazbi za usposabljanje v življenjski poklic. Položaj preužitkarjev in nova uredba o odkupu žita Položaj preuiitkaijev nam Je že pri lanskem odkupu žitaric povziočai težkoče in sprožll spore, kar je lmelo težke posledice za preužit-karje same In za preužltne obveznike. V mnogih primerih iniajo preužitkarjl izgo-vorjeno večjo kohčino žitaric v naravl, ka-kor pa jim je pripadala po uiedbi o odkupu žitaric id ki je bila izvzeta od odkupa na po-sameznega obvezmka preužitnine. V takem pri-meru preužitkar ni mogel zahtevati cele po-godbene količine žilaric v naravi, temveč le v uredbi na osebo predpisano količino. Za pre-sežek je preužitkai mogei zahtevati le odškod-nino v gotavini k to v slučajih, če preužitaii obveznik v resiuci ni imel dovolj žitaric. Ce j« tak obveznlk zadostll odkupu, ei je pridržal primerno količino semena za setev in za po-trebe v gospodinjstvu. Taku mu ni preostajalo žita za preužitkarja. Dogodili pa so se primeri, ko je preužitni obvezmk, sklicujoč se na od-kup, namerno izigraval preužitkarja, čeravno je imel še dovolj presežka žita za preužitno dajatev. Presežek je raje proda* na črni borzi, preužitkarja pa je pustil brez živil Preužitkarji niso imeli živitekih kart in, ker niso izterjali takoj po žetvi svojega preužitka v naravi, ko se je še dalo ugotoviti in najti žito pri preužit-nem obvezmku, so tako Ostali brez živil in mo-rali tožitd na plačilo protivrednosti. Dogodili pa so se tudi primen, da kmetje iz neprevidnosti pa tudi nalašč, niso prijavili pn KLO-ih preužit-nih obvez ali pa, da tudi KLO-i neupravičeno tega niso upoštevali pri odmeri žitnega odku-pa. Nastopile so zato neprijetne posledice za preužitkarja in za preužitnega obveznika. Nova uredba o odkupu iitanc pa olajša po-ložaj obema. Najprej moramo poudarki, da bo letos letina mnogo boljla od lanske in da so po uredbi odkupne obveze žitaric občutno zmanjšane. Tako bo ie iz teh razlogov ostal kmetom višji prosti višek, s katerim bodo mo-gli prosto razpolagati. S tem bo večlna ob-veznikov z lahkoto mogla 2adostiti preužitnl obvezi v naravi. Po novi uredbi pa je za vsa-ko osebo, ki spada v skupno gospodinjstvo, h katerim Je prištevati tudj preužitkarje, še toč-no določeno, da jim pripada 250 kg belib. ži-tarlc ali 300 kg koruze za lastno uporabo. S tem je zagotovljena minimalna količina žita-ric, ki je potrebna za obstanek. Interes in pre-" vidnost preužitkarja pa narekujeta, da se tudl sam zanima pri odkupni komisiji in KLO-u, da ga v resnici upoštevajo pn odmeri odkupa, to je, da nanj odpadajočo količino žitaric iz-vzamejo pri žitnem obvezancu od odkupa. Na-daljnji interesi tn pravica preužitkarja pa &Q narekujeta, da svoje zahtevke v žitu takoj po opravljeni mlačvi in izvršenein žitnem odkupu lzterja in uveljavi pri obvezniku, da tako one-mogoči obvezniku možnost prodaje prostih viš-kov po visoki prosti ceni. V marsikaterih lju-deh je špekulantski nagon še tako razvit, da se omenjene nepravilnosti v resnici dogajajo in da jih vsak možni dobičeic zaradi dobička-željnosti zapeljuje. Brezobzkno zametujejo ob-ljube in obveze in jim je popolnoma vseeno, Č8 ima preužitkar kaj ?a pod zob ali ne, če-lavno so to včasih njih^vi starši. Nova uredba predvideva predhodno kontra-hažo žita, ki nudl 25 odst višje cene In bone. Tudi preužitkarji so potrebni obiačil in obutve, kar si navadno (udi pogodbeno izgovorijo. Sami do bonov ne botio mogh priti in indu-Btrijskih točk tudi nimajo. Zato bodo morali pač preužitni obvezniki skrbeti, da jih oskr-bijo z boni ali pa z lastnimi boni kupijo preužitkarjera obvezaa oblačila. Z novo uredbo o žitnem odkupu in s trgo-.vino na bone po nižjih vezanin cenah se je po-ložaj preužitkarjev znatno izboljšal, ker bodo laže prišli do 6vo)ih preužltnih pravic, do po-trebnih živil in oblačil, na drugi strani pa bo to breme za obveznike olajšano in omogočeno, da svoje obveze pošteno Izvršijo. Tako vidimo ugodnosti in olajšave, ki jih nudi nova ured-ba o odkupu preužitkarjem in preužitnim ob-veznikom, obenem pa tudi vidimo skrb naše ljudske oblasti, kako skrbi za socialni in živ-ljenjski obstanek preužitkarjev in da želi kmeč-kemu stanu boljšo in lepšo življenjsko raven in bodočnost. Pozivamo vse prizadete, da se temeljito 6e-znanijo z uredbo in izpolnjujejo svoje gospo-darske in soci«lne obveze. S tem bodo odpadle marsikatere neprijetnosti, posebno pa tožbe preužitkarjev. Saj je bilo lani dokaj slučajev, ki so pokazali žalostne primere preužitkar-Bkega življenja na vasi. Festival narodnih plesov v Ptuju Mestni odbor OF je tudl letos priredil festi-val narodnih plesov. Letno gledališče v Ljud-8kem vrtu, ki ga Osvobodiliid Fionta z vztraj-nostjo ureja in pripravlja s prostovoljnim de-lom, je v nedeljo, dne 11. julija, popoldne spre-jelo nad tri tlsoč gledalcev iz Ptuja in oko-lice. Festival je otvorii sekretai Mestnega od-bora Osvobodilne Fronte, tov. Vogrinec Janko, uvodno besedo pa je spregovoril okrajni se-kretar Osvobodilne Fronte tov. Petelin Andrej. V svojem govoru je obravnaval pomen ljud-sko-prosvetnega dela pri graditvi socializma in je še posebej poudarjal eDotnost delovnega ljudstva v Osvobodilui Fronti pod vodstvom Komunistične partije. Množica poslušalcev ]e 2 zanimanjem sledila izvajanju programa. Gledališki odsek Kulturno-umetniškega društva »Jože Lacko« i» Ptuja je kot prvo točko dal reportažo »Piebujenje«, dve odrski sliki iz viničarskega življenja. Repor-tažo je napisal tov. Fujs, učitelj iz Zavrča. Prva slika je dala verno sliko bednega živ-ljenja haloških viničarjev v predaprilski Ju-goslaviji, ko je še nemška gospoda izmozgava-la slovenskega viničarja in ga pehala v bedo In zaostalost. V drugi shki smo videli novo prebujeno življenje v drflovni zadrugi. Prej za-tirani in izkoriščani, so po osvoboditvi vzeli usodo v svoje mke. Združili so se v močne delovne enote, vkjer ni več morečih spon in ne tlačan&kih verig. Pred njimi se razvijajo ogTomne možnosti, ki jih povedejo v blago-»tanje in boljše življenje. Poslušalci so odrsko delo Bprejeli z velikim odobravanjem. Folkloma plesna skupina iz Beltincev je pod vddstvom tov. Seteši-ja Elemira v slikovi-tih nošah dala vrsto plesov. Posebno so uga-jali originalni prekmurski plesi. Nastop pohor-skega Tijeka in kobanskega Jirge je sprožil obilo smeha. la dva oiigiaalna lika sta upo-dobila tov. Verdonik in Mlakar Jože, člana Slo-venskega narodnega gledališča iz Maribora. Nastop je nudil mnogo zabave Clani balet-nega zbora mariborskega gledališča so prika-zali več umetnih plesov Ugajali so: Jugoslo-vansko kolo, ples iz opere Prodana nevesta, Bojarski ples ter Holandski ples. Folklorna plesna grupa iz Markovc je zaplesala nekaj domačih plesov. Grupo je vodit traktorist tov. Strafela Anton. Na sporedu je bila tudi Korže-tova plesna skupjna iz Cirkovc. Za javljeni nastop pa se ni mogla pripraviti, ker je bila zaposlena pri snemanju filmske reportaže. Na-stopila je samo z dvema navadnima plesoma. K izvajanju posame?nih plesnib skupin mo- ramo poudariti, da se bodo morale posamezne folklorne družine temeljiteje pripraviti za na-Btope. V naši folklori bo potrebno izluščiti slo-vensko jedro in odstianiti vse, kar je tujega. Družine se bodo moiale povezati z našimi 6tro-kovnjaki tex delo poglobiti. Le tako namreč bomo mogli napredovati. Zaradi vtisa nastrojenja nastopajoiih naj danes samo omenira: Naš delovni človek ka-že za kulturno delo sllno zanimanje in ima smisel za pravo ljudsko umetnost Zato mo-rajo naše ljudsko-umetniške skupine preiti lc vestnemu, temeljitemu in vztrajnemu delu. Prve korake smo že 6torili, pot pred nami pa je še dolga. H. D. Našim dramskim družinam Veliko je že bilo po v^jnih letih napisanega o odrskem delu. Ljudje iz poldicnih gledališč in drugi strokovnjakj so s svojimi izkušnja-mi v dnevnem in drugem tisku tolmačili po-men odra, govcnli o veliiu važnosti odrskega dela, o njegovi predvsera vzgojnj važni nalogi, o nasvetih, kaj in kako naj se igra itd^ Ven-dar pa vsi ti nasveti. vse to napisano, *ni ro-dilo zaželenega uspeha. Še vedno nahajamo dramske družine, ki bl rade podajale igre, ki nimajo nič skupnega z našo stvarjo, igrale bi rade biezidejna dela, ki naj bi mesto da bi vzgajale gledalca po neumnevale. Vse naše kulturno-prosvetno delo je usmer-jeno v to, da bi človeka prevzgojilo. Temu na-menu alužijo vse kultumo-prosvetne ustanove, temu namenu morajo 6lužiti tudi naši odri. Preko naših odrov naj gredo dela, ki bodo v človeku budila vero v življenje, ga pozivala k aktivnosti, ga vzgajala v ljubezui do dela, mu vcepila zdrav patriotizem itd ltd. Na drugi strani pa naj bi odrske vpnzoritve bičale vsa negativnosti v naši družbi, ki so dediščina ka-pitalistične preteklosti in moraio z današnjo stvarnostjo ob graditvi sociahzma polagoma izginiti. Naše odrsko delo naj bo spremljevalec življenja na vasi in v me&tu, toda ne samo spremljevalec, istočasno bocii tudi. progr^ivni kažipot. Velikokrat pa naše igiaJske sicupine pose-gajo po sicer progresivnih, toda pretežkih de-lih, ki jim niti igralsko, niti tehnično niso kos. Takšno delo tudi na rocli dobrib rezultatov. Največkrat pa vodi k površnosti, ki pa mora izginiti z naših"odrov če hoče oder vršitl vzgojno nalogo. Ob težk'h delih, ki jih niti režiser, niti igralci ne lazumejo in jih zato gledalcu z odra napačno tolmačijo, ne more-mo govoriti o vzgojnosti. Opozorili bi tudi na to, da marsikje pri štu-diju iger sploh niraajo režiserja, dalje, da so pri tera delu prenagli in povrsni, tako, da ho-čejo iraeti čim več predstav itd. Nthče od teh pa ne vpraša, kakšne so te predstave. Kakor pri vsakem drugem delu, tako je tu-di pri odrskera delu potreben človek, ki delo, katerega študiramo, vodi in pravilno usmerja, ki iz vseh raziičnih značajev oseb, ki nasto-pajo v delu, in iz vseh mogočih konfliktov, ki nastanejo, zna napraviti celoto Se dosti dru-gih nalog ima režiser. O teh se bomo pogovo-rili drugič. Glavao je to, da brez človeka, ki razume neko odrsko delo v duhovni in igralski rezultanti, gledališka predstava ne uspe. Temeljito moramo pretehtati zahtevnost po-sameznih iger. Manj predstav, a te naj bodo dobre. Sedaj v poletnem času se moremo teme-ljito pripraviti na bodočo sezono. Napravimo si načrt, kaj bomo igrali Seveda v okviru možnosti, ki so dane posameznim igralskim dru-žinam. Izberimo pa dela, ki najbolj odgovar-jajo lokalnim prilikam. kjer.se igralska dru-žina nahaja. Dramskiro dnižinam v našera okraju bodo v bodo^či «e/oni pomagali tudi člani gledališkega kolektiva v Ptuju s svo-jimi nasveti tako v režij-, kakor tudi s svo-jimi gostovanji. Piav teko borao potom naše-ga lokalnega časopisa daiali razne nasvete z željo, da bi se raven našega dramskega dela dvignila. D. P. Razprava proti članom in organizatorjem oborožene tolpe iz Slovenskih goric Pred senatom Okrožnega sodižča lx Maribo-ra se je 2. jullja vtšila v Ptuju ob velikem zanimanju prebivalstva vsega okraja celodnev-na javna razprava pioti članom in organi-zatorjem zloglasne zločinske tolpe, ki jo je vodil Slana Ferdinand. Ta tolpa, kl se Je za-drževala v predelu Slovenskih goric, in sicer okrog Bolfenka in Slavšine, vse od konca ok-tobra 1947 do are»acije, je v tem obdobju za-grešila niz zločinov in ropor zoper miroljubno in delovno prebivalstvo. Ubtla je sekretarja KO OF iz Zavrha — Ledineka Deklarirala se je tudi kot nekaka križarska — Matjaževa voj-ska, katere poedini člani naj bi takoj po pri-hodu Araerikancev in Angležev pievzeli vo» dilna mesta. Širila ie vojnohujskaško propa-gando. Njena glavna letošnja naloga je bila, organizirati odhod vojnih obveznfkov JA v svoje zločinske vrste Ta zadnj