Dom upokojencev Odsotnost stanovalca se na položnici ne pozna skoraj nič O Strani 2 in 3 Kronika Izjemo stroge kazni v coni umirjenega prometa M x \ >U •■ o ,•' H.' > a: V r.i 1J ¡¡J O"" • T • 2 i o tajerski Ptuj, torek, 13. novembra 2018 Letnik LXXI • št. 88 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ 89,8° 98.2 »IOU www.radio-ptuj.si Politika Sp. Podravje • Lep Šimenkova: „Stanje je katastrofalno" O Stran 5 Kronika Podravje • Kakšna zima nas čaka letos O Stran 24 Aktualno Slovenija • Slovenci smo tabletomani O Stran 3 Politika Središče ob Dravi • Komu bodo zaprli »proračunsko« pipico O Stran 4 v Šport Nogomet • Šumarji prevlado pretvorili v zmago, Drava s slepimi naboji O Strani 13 in 14 Ptuj • Po obnovi tržnice v središču mesta manj parkirnih prostorov Ukinili bodo 81 parkirnih mest V začetku septembra so se sredi starega Ptuja oglasili gradbeni stroji. Napovedali so začetek izvedbe dobrih pet milijonov evrov težkega projekta. Za zdaj je gradbišče omejeno na prostor tržnice, a je že to dovolj, da na lokaciji primanjkuje prostora za parkiranje. Kje parkirati, se sprašujejo tudi stanovalci v starem mestnem jedru. stranij. Foto: Črtomir Goznik Predvolilna vročica v Vidmu Ob paketih hrane tudi priporočila za glasovanje | o Strani 6 in 7 Lestvica top 50 plač Absolutni rekorderji so zdravniki o Stran 2 sazo Valens Augusta 50-minutna masaža Valens Augusta v Grand Hotelu Primus je posebnost Medico-wellnessa Valens Augusta, ki vključuje ročno masažo celega telesa, anti-stres masažo glave in masažo stopal. Obvezna predhodna rezervacija termina: 02/ 74 94 150, E: wellness@terme-ptuj.si. Za uveljavljanje popusta predložite kupon. Kupon ne velja pri nakupu darilnih bonov ter se z drugimi popusti izključuje. Kupon velja za eno storitev in se lahko izkoristi do 20. 12. 2018. 2 Štajerski Križemkražem torek • 13. novembra 2018 Ptuj • Kaj vse vpliva na ceno oskrbe v Domu upokojencev Odsotnost stanovalca se na položnici Odgovor na vprašanje, kakšne so cene oskrbnin v Domu upokojencev Ptuj, je močno odvisen od tega, na koga ga naslovite. Za vodstvo doma soke. Daje storitev treba plačati, se zavedajo vsi, a nekateri dodatki na eni strani in zanemarljivi odbitki za čas, ko stanovalca ni v domu na Cene oskrbe od 18,54 do 32 evrov na dan (brez dodatkov) Marca letos je z dvigom cen v ptujskem Domu upokojencev soglašalo tudi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Najnižja cena znaša 18,54 evra za oskrbo I (dvoposteljna soba s souporabo sanitarij), najvišja za oskrbo III b pa 32 evrov. Standardna storitev oskrbe - dvoposteljna soba s souporabo sanitarij Cena v € na dan Oskrba I 18,50 Oskrba II 23 Oskrba III a 28 Oskrba III b 32 Oskrba IV 30,70 Nadstandard Enoposteljna soba 1,85 Lastna kopalnica 0,93 Balkon 1,56 Podstandard Triposteljna soba -0,93 Večposteljna soba -1,85 Soba, ki je za 20 % manjša od predpisanih standardov -0,93 Navedene cene veljajo v vseh enotah razen Kopra. „983 evrov je znesek na položnici, ki ga za oskrbnino mame plačujemo vsak mesec. Gre za visok znesek, ki si ga marsikdo sploh ne more privoščiti. S tem, da je to treba plačati, smo se sprijaznili, enostavno nimamo vpliva na cene. Ne zdi pa se mi pošteno, da nam ob precej visoki ceni oskrbnine še vedno zaračunavajo dodatke. Ko pa je bila mama v zdravilišču dva tedna, se to na položnici skorajda ni poznalo," pravi naš bralec, čigar mama je nastanjena v Domu upokojencev Ptuj. Kot pojasnjuje Jožica Šemnički, direktorica Doma upokojencev Ptuj, so cene izračunane v skladu s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev. Odbitki zelo nizki; v času odsotnosti se odšteje le prehrana Medtem ko dodatki lahko k položnici na-nesejo precejšen delež, pa so odbitki precej majhni. Cena se lahko mesečno znižuje glede na najnižjo ceno storitve v primerih, ko gre za tako imenovani podstandard (večpostelj-ne sobe ...) ali v primeru, ko stanovalca ni v domu. „Mati je bila nekaj tednov v zdravilišču, seveda smo pričakovali, da se bo tudi na položnici kaj poznalo, a je bil znesek na položnici še vedno zelo visok," pravi naš bralec. Plačevanje oskrbnine za marsikoga predstavlja precejšen finančni zalogaj. Slovenija, Podravje • Lestvica top 50 plač v javnem sektorju Foto: CG Absolutni rekorderji so zdravniki Na portalu Ajpes so objavljena poročila o 50 najvišjih izplačanih plačah v javnem sektorju za vse mesece v prvi polovici letošnjega leta. Na vseh šestih lestvicah je največ zdravnikov. Najvišja izplačana plača v tem obdobju je bila za mesec februar. Prejel jo je zdravnik specialist v Splošni bolnišnici (SB) Jesenice, znašala je 17.566 evrov. Januarja na lestvici 50 najboljše plačanih uslužbencev javnega sektorja najdemo 44 zdravnikov. Na prvem mestu je zdravnik specialist UKC Maribor s plačo 14.632 evrov. Med desetimi najboljše plačanimi so trije zdravniki SB Ptuj. Njihovi dohodki za januar so znašali 11.874 (4. mesto), 11.614 (5. mesto) in 11.157 evrov (7. mesto). Med top 50 so še trije iz ptujske bolnišnice, njihove plače so znašale 9.841, 9.755 in 9.553 evrov. Drugo najvišjo plačo v državi v javnem sektorju je za januar prejel predsednik celjskega okrajnega sodišča, 12.340 evrov, tretjo pa direktor Zavoda z gradbeništvo Slovenije (11.905 evrov). Med najboljše plačanimi so štirje piloti, višji častniki s plačami od 10.774 do 11.798 evrov. Februarja so na lestvici samo zdravniki. Pet najvišjih plač je bilo izplačanih zdravnikom specialistom SB Jesenice (17.566, 17.126, 15.191, 14.403 in 14.112 evrov). Najvišja plača med ptujskimi zdravniki je bila 10.990 evrov (17. mesto), na lestvici jih je sicer šest. Poleg že omenjenega so zneski naslednji: 10.615, 10.652, 9.846, 9.587 in 9.577 evrov. Marca je na lestvici 49 zdravnikov. Največ je zaslužil zdravnik v UKC Ljubljana, 13.531 evrov. Drugo najvišjo plačo je imel direktor Zavoda za kul- turo Bled, 12.552 evrov. Na lestvici je sedem zdravnikov SB Ptuj, njihove plače so znašale 10.195, 10.021, 9.993, 9.258, 9.115 in 9.107 evrov. Aprila se zdravnikom na lestvici top 50 pridružujeta dva kulturnika. Na prvem mestu s 13.793 evri plače je zdravnik SB Murska Sobota, na drugem direktor Zavoda za kulturo Bled s 13.221 in na osmem direktor Festival Ljubljana z 11.734 evri plače. Na lestvici so trije zdravniki ptujske bolnišnice, plače pa naslednje: 10.232, 10.119 in 9.973 evrov. Tudi maja so najvišjo plačo izplačali zdravniku v SB Murska Sobota, 12.663 evrov. Na lestvici ponovno najdemo 48 zdravnikov in dva kulturnika - direktorja Muzeja in Galerije mesta Ljubljana (10.567 evrov) in direktorja Pionirskega doma, centra za kulturo mladih (9.647 evrov). Med 50 najboljše plačanimi so štirje zdravniki SB Ptuj s plačami 11.269, 11.229, 10.248 in 9.813 evrov. Poglejmo še podatke za mesec junij. Na lestvici so ponovno, z dvema izjemama, zdravniki. Junija je največ zaslužil strokovni direktor in zdravnik SB Izola, ki je tisti mesec postal tudi poslanec državnega zbora (14.500 evrov). Štirje zdravniki na lestvici prihajajo iz SB Ptuj, zneski njihovih plač pa so 11.438, 10.995, 10.606 in 9.533 evrov. V družbi 50 najboljše plačanih sta ta mesec direktorja Geološkega zavoda Slovenije s plačo 10.019 in Živalskega vrta Ljubljana s plačo 9.934 evrov. Vsi navedeni zneski plač so v bruto vrednosti. Mojca Zemljarič Plače za 24 zdravnikov 173 tisočakov Med 495 zaposlenimi v SB Ptuj imajo najvišje plače višji zdravniki specialisti. Bolnišnicajih zaposluje 38. Največ med njimi, 24, jih dela kot PPD1. Masa plač za teh 24 je za letošnji avgust znašala 172.912 evrov ali povprečno dobrih sedem tisočakov na enega. Od povprečja so navzgor in navzdol odstopanja. Sešteli smo tudi izplačilo za nadurno delo. 63 zdravnikov je skupno prejelo 113.521 evrov, povprečno na enega 1.800 evrov. Tudi tukaj je treba upoštevati odstopanja navzgor in navzdol. Direktorica bolnišnice Anica Užmah je za avgust prejela 4.347 evrov. Plača direktorice Zdravstvenega doma (ZD) Ptuj Metke Petek Uhan je znašala 3.887 evrov. Plače zdravnikov so v zdravstvenem domu v primerjavi z bolnišnico nižje. Devet višjih zdravnikov specialistov je skupno prejelo 47.645 evrov. Če preračunamo povprečje, pridemo do zneska 5.300 evrov. V ZD Ptuj je vseh zaposlenih 212. Navedeni podatki veljajo za avgust 2018, zneski plač so v bruto vrednosti. Vir: http://www.pportal.gov.si Najvišje plače v javnem sektorju v državi in na Ptuju (v evrih) Mesec Slovenija Ptuj: zdravniki 1 I. Zdravnik UKC MB: 14.632 (1.) *11.874 (4.) II. Zdravnik SB Jesenice: 17.566 (1.) 10.990 (17.) III. Zdravnik UKC LJ: 13.531 (1.) 10.195 (17.) IV. Zdravnik SB M. Sobota: 13.793 (1.) 10.232 (28.) V. Zdravnik SB M. Sobota: 12.663 (1.) 11.269 (11.) VI. Zdravnik SB Izola: **14.500 (1.) 11.438 (9.) Vir: Ajpes Foto: Črtomir Goznik Bogovi v belem ali bogovi javnega sektorja - na Ajpesovi lestvici najvišjih plač v javnem sektorju „kraljujejo" zdravniki. * Zdravnik dela v SB Ptuj in SB Brežice. ** Dela kot zdravnik, strokovni direktor, junija je postal poslanec DZ. Najvišje plače v javnem sektorju na Ptuju imajo zdravniki SB Ptuj. V oklepaju je navedeno mesto plače na lestvici med prvih 50 v Sloveniji. torek • 13. novembra 2018 Oglasi in objave Štajerski 3 1 • • V ne pozna skoraj nic so cene ravno pravšnje, včasih celo prenizke, za plačnike bistveno previ-drugi strani, so za marsikoga nesprejemljivi. Dodatki se plačujejo le zato, ker je tako sklenil svet zavoda V skladu s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev lahko izvajalci ceno oskrbe zaradi nadstandardnega bivalnega prostora povečajo največ: do 5 % za lastne sanitarije (WC-školjka in umivalnik), 10 % za lastno kopalnico, 5 % za balkon (razen »francoskega« balkona) ali teraso, 5 % za dodatno opremo v sobi, 30 % za apartma ali garsonjero s kuhinjo, 5 % za sobo, kije za več kot 20 % večja od predpisanih standardov in normativov. Odstotki se obračunavajo glede na osnovno ceno oskrbe (18,54 evra). Ptujski Dom upokojencev zaračunava za kopalnico 5 %, za balkon pa 3 % oskrbe I. Odločitev o tem sprejme svet zavoda. Če bi torej (hipotetično) svet zavoda sprejel sklep, da dodatkov ne zaračunavajo, jih oskrbovancem ne bi bilo treba plačevati. Ob osnovni ceni v Domu zaračunavajo tudi nekatere dodatke. V primeru našega bralca dodatki skupaj znesejo (za oskrbo III a) 109,53 evra mesečno (28,8 evra za enoposteljno sobo mesečno, 17,36 evra za uporabo balkona, 57,35 evra je dodatek za enoposteljno sobo, 4,10 evra je najem domskega TV ter 1,89 evra omara za sezonska oblačila. Najem TV in omare je sicer kategoriziran kot tržna dejavnost). Skupni znesek na položnici tako znese kar 983 evrov. Šemničkijeva pojasnjuje, da seje doplačevanju iz tržne dejavnosti možno izogniti, in sicer tako, da prinesejo svoje reči, v tem primeru televizijo. Cena, ki jo zaračunajo,je nekakšna najemnina domske lastnine. V primeru kopalnice za enoposteljno sobo in terase pa gre za nadstandard. "S tem imamo tudi mi stroške, zato ni vseeno, ali eno kopalnico uporablja en stanovalec ali deset," poudaija direktorica. Strošek oskrbe je sicer v določenih primerih možno tudi znižati, z bivanjem v „podstandardu", v večposteljnih sobah ali sobah, ki po površini ne ustrezajo normativom, a je odbitek zanemarljiv. V triposteljni sobi to za uporabnika predstavlja manj kot evro nižjo ceno oskrbe od osnovne na dan. Da se uporabniku dejansko ne pozna kaj veliko, saj mu po veljavnem ceniku odštejejo le 3,54 evra za čas odsotnosti, priznava tudi Šemničkijeva: „Tako je v vseh domovih, saj moramo vsi, ki delamo v javni mreži, upoštevati predpise. Zaposleni so še zmeraj v Domu, tudi če katerega stanovalca ni, prostor se ravno tako ogreva, vzdržuje ipd. Tako lahko odštejemo le dejansko manjši materialni strošek za prehrano." V pravilniku je navedeno, da se za čas, ko je uporabnik napoten na bolnišnično zdravljenje, zdraviliško zdravljenje ali je iz drugih razlogov odsoten, cena kategorije oskrbe, v katero je uporabnik razvrščen, s prvim dnem odsotnosti zniža za stroške živil. A le v primeru, če je odsotnost najavljena najmanj dva dni prej, sicer se poračuna od drugega dne odsotnosti dalje. Dženana Kmetec Datum računa: 06.09.201814:45:59 Rok plačila: 20.09.2018 Sklic na St: „Vi, Obračun za Cena Cena Vrednost Val detet SHtim Količina brez DDV DDV'A z DDV brezODV Vai detet % brez DDV 63 OsfcrtH lita 31,00 Sni ¡8,14 0.00* 2J.11 872.31 100.00 872.3» kofrirtea(ksanila*tiaiiii *»:.*•'■: tu i ati kop*ia kacl)6% «krtel 31.00 fkti 093 0.00% 0.93 2(83 100,00 mi 55 0al3fe*Z3GroFOSW|no5Cl» 31.00 dni 1.85 ooo* 1.85 57.® 100.00 57,35 Dodalek za mfton eitopofiteljfts soba 3% Oikite 1 31.00 Sni HM o.oos 0,56 17.3S 100.00 17,36 Tržm dejivncst: lt£ Domski LCD TV t KTVpUdniffff PlUjJ/mesK 1.00 4.10 27.00% SJOO 4.10 100.00 J. 10 SO Onaa ¿a fotoreka euaifamesflc 1,00 m 22.00% 2.30 m 100,00 1,89 Specifikacija DDV: Pliintkl: Znesek £ UR: 991.87 Osnova Stopnji DDV Skupaj PlatasarnfaEUR: 993,19 Uri vek 1.31 375.SS 0,'M 0.00 975,50 Skupaj: 983.19 ZA PLAČILO EUR 99},19 5.9S 22,00 1,31 7,30 m mtJT 1,31 9B3,1B ZOI: 612&5i8f0b52d67e77c71d179c3GQb0b EOR: 3c32t«51-2actM6ftv373a-SBb9SI51b15t> 9cdat»nnMra slon™ so na porffegi6.GAz:. odatavta <2. člena Zatona g DDV oproiiene plsSta davke na (todmo vrednost Reklamacijo rajona lahko podale v roku 9 dni. v pisni obliki ali ustno na zapisnik »Ctorra upokc^rsm Piuj v ¿asu uradnih ur V primeru zamude plaiila bon» araiunali zakonite zamudne obresti. Zahvaljujem h vam za zaupanje. pamMca(ftnkui«zllnirM jHemj^i Ptuj • Po obnovi tržnice v središču mesta manj parkirnih prostorov Ukinili bodo 81 parkirnih mest V začetku septembra so se sredi starega Ptuja oglasili gradbeni stroji. Napovedali so začetek izvedbe dobrih pet milijonov evrov težkega projekta. Slovenija, Podravje • Poraba zdravil se v zadnjih letih še povečuje Slovenci smo tabletomani V svetovnem merilu je naša država na lestvici porabe zdravil na prebivalca precej visoko. Če gledamo porabo glede na vrste zdravil, izstopamo prijemanju tistih za urejanje krvnega tlaka, diabetesa in holesterola. Poraba omenjenih je nad svetovnim povprečjem, nekoliko pod njim pa je poraba antidepresivov. Slovenci smo lani zaužili 975 milijonov tablet, kar na državljana pomeni 473 tablet. Skupni izdatki za zdravila na zelene recepte so se povečali za skoraj štiri odstotke in predstavljajo 476 milijonov evrov. V sklopu projekta bodo obnovili prostor tržnice, Slomškovo in Miklošičevo ulico, zgradili objekt za prodajo domačih pridelkov in izdelkov, med Slomškovo ulico in tržnico pa uredili teatralno stopnišče. Za zdaj je gradbišče omejeno na prostor tržnice, a je že to dovolj, da na lokaciji primanjkuje prostora za parkiranje. Kje parkirati, se sprašujejo tudi stanovalci v starem mestnem jedru. Posebej je problem za družine z majhnimi otroki ali ostarele. Na mestni občini (MO) Ptuj so pojasnili, da so doslej zaradi gradnje zasedli oziroma ukinili 15 parkirnih mest. V nadaljevanju izvedbe gradbenih del bodo za promet zaprli še Slomškovo in Miklošičevo ulico. Po končanju projekta bo po celotni Miklošičevi ulici vzpostavljena peš cona. Ukinjena bodo vsa parkirna mesta na ploščadi med tržnico, ba-stijo, Kmetijsko zadrugo in Novo KBM, pred gostilno PP, cvetličarno, turistično agencijo, ribarnico, pekarno in frizerskima salonoma. Prav tako bodo izbrisali parkirna mesta na Slomškovi ulici, in sicer od paviljona na tržnici do cerkve sv. Jurija. Skupno bo ukinjenih 81 parkirnih mest. „Glede na to, da po ureditvi mestne tržnice na tem območju ne bo več možnosti parkiranja, smo v sklopu prometne študije, ki je bila izdelana za potrebe projekta, predvideli ureditev dveh brezplačnih parkirnih mest za kratkotrajno parkiranje. Prav tako je predvidena gradnja garažne hiše v bližini Blagovnice. V vmesnem času je možnost parkiranja zagotovljena na bližnjih parkiriščih," so povedali v ptujski Mestni hiši. Ko bodo gradbinci dela začeli še na Slomškovi in Miklošičevi ulici, bo dostop do stanovanj in poslovnih prostorov v tem delu Ptuja otežen. „Dostopi bodo zagotovljeni ves čas gradnje, vendar bodo potrebne manjše prilagoditve uporabnikov. O posamičnih zaporah ulice stanovalce in poslovne subjekte sproti obveščamo in se z njimi dogovarjamo o obliki dostopov," pravijo na občini in dodajajo, da so sicer stanovalci tega dela Ptuja uporabljali zanemarljivo malo parkirnih mest v modri coni. Tako kažejo podatki iz leta 2013. So pa na MO Ptuj poskrbeli, da so se za stanovalce sprostila parkirna mesta v Ulici Viktorina Ptujskega, ki so v lasti občine. O možnostih za dodatne parkirne prostore se bo lokalna skupnost poskusila dogovoriti tudi z državo, ki je lastnica prostorov in dvorišča, kjer deluje društvo Ozara (prav tako v Ulici Viktorina Ptujskega). Že sedaj, ko je zaprt samo prostor tržnice in pasova parkirnih prostorov ob njej, nastaja v tem delu mesta prometna gneča. Zato je priporočljivo, da obiskovalci mesta avtomobile pustijo na katerem od bližnjih parkirišč ali na območju modre cone v bližnji okolici. Na voljo so parkirišča pod gradom, za upravno enoto, Potrčeva za avtobusno postajo, Lackova, Jadranska, Zadružni trg, Ob Dravi, pri Blagovnici, Čučkova, Dravska in Potrčeva na križanju z Volk-merjevo. Mojca Zemljarič Količina tablet, ki jih zaužijemo Slovenci, se v zadnjih petih letih še povečuje. Ob tem nam pristojni povedo, da gre povečanje večinoma razumeti tudi na račun staranja prebivalstva. Starost namreč hodi z roko v roki z več boleznimi, torej starejši potrebujejo več tablet. »V zadnjih petih letih se je poraba zdravil povečala povprečno za 1,5 odstotka letno. Vsaj en zeleni recept je lani prejelo milijon in pol (73,1 odstotka) Slovencev. Poraba zdravil na prejemnika receptov se je povečala za 0,8 odstotka,« je zapisano v publikaciji, ki jo je izdal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Zapisal je tudi, da so se lanski skupni izdatki za zdravila na zelene recepte povečali za skoraj štiri odstotke in predstavljajo 476 milijonov evrov. Statistika je v naslednjih razdelkih, v katerih je razkrita poraba na nacionalni ravni, še bolj zgovorna. Pravi namreč, da smo Slovenci leta 2017 zaužili 975 milijonov tablet, kar na državljana pomeni 473 tablet. Pogoste zastrupitve z zdravili Primerno je, da na tej točki izpostavimo dve večji težavi v zvezi z uporabo tablet - občutek ljudi, da si lahko sami določajo odmerek zdravil, pri čemer lahko pride do zastrupitev in nezaželenih stranskih učinkov. Doc. dr. Miran Brvar iz centra za zastrupitve Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je povedal, da zastrupitve z zdravili v Sloveniji predstavljajo dve tretjini zastrupitev odraslih bolnikov, večinoma zaradi namernih zastrupitev v samomorilne namene. Pojasnil je tudi, da je najpogostejši znak hude zastrupitve z zdravili motnja zavesti in da to zdravijo simptomatsko ter pri nekaterih zdravilih tudi specifično z antidoti. Vse večji problem uporabe zdravil so tudi stranski učinki, ki so lahko posledica delovanja enega zdravila ali medsebojnega delovanja dveh ali več zdravil. Medsebojno delovanje zdravil pomeni, da eno zdravilo spremeni učinek drugega zdravila, ki lahko postane škodljivo zaradi povečanja učinkov in strupenosti zdravila ali zmanjšanja učinkov zdravila ter s tem poslabšanja bolezni zaradi neučinkovitega zdravljenja. Polona Krušec 4 Štajerski Križemkražem torek • 13. novembra 2018 Kidričevo • Športno-rekreacijski center Pleterje odprt spomladi Športni park odprt maja 2019 Po osmih letih prizadevanj so se dela v gramozni jami v Pleterjah končno začela in so trenutno v polnem teku. Nastajajoči Športno-rekreacijski center Green Lake že ima skoraj dokončane tribune ob prireditvenem prostoru, postavlja pa se tudi žičnica za smučanje in deskanje na vodi. Gradbena dela bodo predvidoma končana aprila, v maju prihodnje leto pa je planirano odprtje. Že pred objavo javnega razpisa je Občina Kidričevo sprejela OPPN in pridobila gradbeno dovoljenje za izgradnjo, kasneje pa je v korist koncesionar-ja - konzorcija podjetij Športno rekreacijski center - ustanovila stavbno pravico na delu parcel, kjer bo potekala izgradnja projekta. Po pogodbi koncesija traja 25 let, investicija koncesionarja pa je ocenjena na 1,7 milijona evrov. »V izgradnji tega kompleksa smo videli priložnost, zato smo se na razpis prijavili kot konzorcij treh podjetij. Na enem mestu bomo tako poskrbeli za pestro športno dogajanje, investicijo pa bomo izvedli v treh fazah,« pojasnjuje Martin Turk, direktor Cestnega podjetja Ptuj, ki je eno od partnerskih podjetij. V konzorciju sta še podjetje Betonarna Kuhar in podjetje CWS Cablesistems. Do odprtja, ki bo predvidoma maja, bo postavljena 420-metrska žičnica za smučanje in deskanje na vodi za šest obiskovalcev hkrati, urejeno bo območje za kampiranje za približno 70 šotorov ter parkirišče za postavitev 10 avtodomov, Foto: Arhiv Sportno-rekreacijskega centra Pleterje Dela v centru Green Lake so v polnem teku prireditveni prostor s tribuno za 1400 1400 obiskovalcev, igrišče na mivki, otroško igrišče, fitnes na prostem, sprehajalne poti, parkirišča, postavljeni bodo sanitarni prostori in recepcija za kamp, gostinski obrat s hrano in pijačo ter razgledni plato. Po zaključeni prvi fazi gradnje se v obdobju med letoma 2020 in 2021 predvideva odprtje urejenega kopališča, postavitev bara v kampu ob kopališču ter postavitev druge vlečnice za smučanje in deskanje na vodi. V tretji fazi projekta med letoma 2022 in 2024 je predvidena postavitev 10 mobilnih hišk, 10 lux šotorov in širjenje postajališč za avtodome za dodatnih 20 mest. Investitorji zagotavljajo, da bodo v eni od naslednjih faz vsa zemljišča, kjer so za zdaj gradbeni stroji, rekultivi-rana. Za namen odvažanja gramoza bodo namenjene druge površine in tako ne bodo delovni stroji del krajine športnega parka. Vida Božičko Središče ob Dravi • S seje občinskega sveta Komu bodo zaprli »pipico« Po sprejetem predlogu proračuna bo v naslednjem letu za investicije na voljo le dobrih 233.000 evrov, kar je eden izmed najnižjih deležev za naložbeno dejavnost. Središki svetniki in svetnice so na zadnji seji v tem mandatu sprejeli predlog proračuna za leto 2019, ki znaša na odhodkovni ravni skoraj 1,9 milijona in na prihodkovni ravni dobra dva milijona evrov. Tako župan Jurij Borko kot tudi svetniki se zavedajo, da je denarja za investicije vsako leto manj, stroški pa so vedno višji. »Stroški nam iz leta v leto rastejo. Glavarina pa narašča zelo počasi in ne sledi stroškom. Zato bomo v prihodnje enostavno morali narediti reze pri financiranju tistih zadev, ki niso nujne,« je proračunsko situacijo komentiral župan. Predsednik odbora za finance Viktor Samec je dejal, da je sicer proračun pripravljen brez dodatnega zadolževanja, a da gre za proračun, ki ima enega izmed najnižjih deležev za investicije. Svetnik Roman Medik je dejal, da se bodo morali v prihodnje odločiti, Središki občinski svet je zaradi zakonskih sprememb sprejel odloka, ki uvajata spremembe pri namembnosti zemljišč. Kdor bo želel spremembo namembnosti zemljišča, bo ob oddaji vloge plačal takso za obravnavo pobude. Ta bo znašala od 50 do 300 evrov, odvisno od tega, ali gre za spremembo osnovne ali podrobnejše namenske rabe prostora. Za spremembo v primarno rabo, npr. v kmetijska zemljišča, se taksa ne plača. Na občini je od zadnjega sprejetega občinskega prostorskega načrta na občini že 70 vlog za spremembo namembnosti, obravnavalijih bodo še po starem, brez plačila takse. katere stroške bodo črtali. Pri tem je naštel skupno občinsko upravo, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, javne zavode, kot so ljudska univerza, kopališče, OŠ Stanka Vraza Ormož, subvencijo vode idr. »Naslednji občinski svet bo moral dobro razmisliti, kaj bodo pustili notri, kaj bodo brisali, če hočemo, da bomo, zraven tistih zakonskih obveznosti, ki jih občina ima, lahko še poskrbeli za naše občane in za nas. Enkrat je Foto: KGS Predvidenega je manj denarja za razvoj turizma, gostinstva in promocije občine. vsemu konec,« je dejal Medik in dodal, da bodo v prihodnje odstopili od financiranja kakšnega zavoda ali pa ga zmanjšali. Rezi pa so že vidni v tokratnem predlogu: manj denarja bo med drugim za zimsko službo in vzdrževanje cest, letno kopališče Ormož, za prenovo vodovodnega sistema ... Cesta v Šalovcih in Orlana v planu naložb Med predvidenimi večjimi investicijami naslednjega leta je rekonstrukcija ceste v Šalovcih, ki je v zelo slabem stanju. Naslednje leto je namenjenih nekaj sredstev še za obnovo dvorane Orlana. Svetnica Stanka Horvat je dodala, da bi morali čim prej pristopiti k hidroizola-ciji in urediti pročelje, saj stavba ob glavni cesti kazi podobo kraja. Tudi v obnovo telovadnice bi bilo treba vložiti več sredstev, saj so visoke toplotne izgube. Če bodo na občini uspešni na razpisu Fundacije za šport, bodo morda naslednje leto zamenjali okna in vrata. KGŠ Markovci • O gradnji doma upokojencev v predvolilnem času Župan leta 2021 obljublja 130 postelj za starostnike Tik pred lokalnimi volitvami je župan občine Markovci Milan Gabrovec z direktorjem podjetja Eko-Gradvest Marijanom Frasom in direktorico Doma upokojencev Ptuj Jožico Šemnički podpisal pismo o nameri za izgradnjo doma upokojencev v tamkajšnji občini. Pismo sicer ni zavezujoče za nobenega od podpisnikov, dom pa ncj bi po besedah župana začeli graditi najkasneje leta 2021. »Gradnjo si zamišljamo v dveh fazah. V prvi bi se zgradil dom za starejše za 78 starostnikov v eno- in dvoposteljnih sobah ter oskrbovana stanovanja za približno 55-60 mest, kar pomeni da bi v prvi fazi imeli vsega skupaj okoli 130 postelj. V drugi fazi pa bi razširili kapacitete za dodatnih 80 starostnikov v domu, tako da bi bila skupna kapaciteta preko 200 postelj,« je napovedal Gabrovec. Koliko bi dom stal in kako bo financiran, ne ve (še) nihče Ker občina denarja za izgradnjo doma nima, so iskali investitorja. Dom naj bi zgradil rojak Marijan Fras, ki ima v Ljubljani podjetje Eko--Gradvest, občina pa naj bi z določenim finančnim vložkom - bodisi z nakupom zemljišča bodisi s sodelovanjem v projektu - stopila v javno zasebno partnerstvo. Po zagotovilih Frasa naj bi za realizacijo omenjenega projekta ustanovili posebno podjetje, ki naj bi poskrbelo za kompletno gradnjo, vključno s projekti za izvedbo. A koliko bo ta investicija stala, ni znal povedati, prav tako tudi ne, kolikšen naj bi bil njegov finančni vložek: »Idejni projekt je bil izdelan tik pred zdajci in ga je treba še uskladiti tako s kasnejšim uporabnikom objektov kot z demografskimi potrebami občine.« Dom naj bi stal v središču občine, v neposredni bližini večnamenske dvorane, vrtca in pokopališča. Zdaj gre še za zasebno nepozidano zemljišče, ki je v občinskem prostorskem načrtu že opredeljeno za tovrstno gradnjo. Lastniki zemljišč zadeve ne želijo komentirati. Direktorica Doma upokojencev Jožica Šemnički dodala, da so pripravljeni in sposobni izvajati storitve varstva starejših občanov, če bo oziroma ko bo dom zgrajen. Domov za starejše občane, oskrbovanih stanovanj ali medgeneracij-skih centrov si želijo tudi v občinah Cirkulane, Podlehnik in Videm. Župan občine Cirkulane Janez Jurgec je povedal, da so zemljišče v ta na- Na tem zemljišču naj bi stal dom upokojencev. Za nove stanovalce zaenkrat na voljo 90 mest Pred nekaj dnevi je ministrstvo za zdravje Domu upokojencev Ptuj izdalo odločbo o obsegu mest. Dom ima 700 postelj, imel bi lahko 807 mest. V Žabjaku bo 150 postelj, a bo glavnina teh namenjena odpravljanju težav, ki jih imajo s tri- in večposteljnimi namestitvami na Ptuju. VJuršincih bo za varstvo starejših na voljo 90 mest. Kot pojasnjuje Šemničkijeva, bo od skupaj okrog 240 postelj v teh dveh enotah približno 150 mest namenjenih stanovalcem, ki so že v Domu. Okrog 90 bo pa mest za nove namestitve starajoče se populacije. „Če se bo v Markovcih gradilo, pa bo prostih mest dovolj oz. več kot danes, saj se prebivalstvo nenehno stara in projekcije kažejo, da bomo še kako potrebovali dodatne kapacitete," še dodaja direktorica Šemničkijeva. men že imeli, a so mu zaradi premajhne kvadrature nato spremenili namembnost: "Vemo, kje bi dom za starejše lahko postavili, vendar zemljišče še ni v naši lasti in za dom starejših tudi še ni opredeljeno z občinskim prostorskim načrtom." Župan občine Podlehnik Marko Maučič je dejal, da v njihovi občini še niso sprejeli občinskega podrobnega prostorskega načrta: "Zemljišče za načrtovani medgeneracijski center je deloma že v občinski lasti, deloma še ne (izvedli bomo zamenjavo parcel)." Župan občine Videm Friderik Bračič pa je razkril, da so zemljišče za gradnjo doma starejših občanov že opredelili v občinskem prostorskem načrtu, a še ni v občinski lasti: "Lastnica parcele je Župnija svetega Vida pri Ptuju, občina je že dala ponudbo. Z Domom upokojencev Ptuj smo se o gradnji doma starejših občanov že pogovarjali, dopuščamo pa tudi možnost zasebnega investitorja." Dom si želijo tudi v občini Dornava, a kot je dejal župan Rajko Jan-žekovič, je vse odvisno od pripravljenosti investitorjev. Monika Horvat Ljutomer • Turistična ponudba Kataloga Ljutomer naše mesto Občina Ljutomer je skupaj s partnerjema Kasaškim klubom Ljutomer in Skupino Fabrika uspela na 2. javnem pozivu LAS Prlekija z operacijo Bogatitev lokalne turistične ponudbe mesta Ljutomer. Vrednost projekta znaša 29.500 evrov, od tega je 80 odstotkov sofinanciral evropski sklad za regionalni razvoj. Osnovni cilj operacije je vključevanje naravne in kulturne dediščine v turistično ponudbo mesta Ljutomer. Partnerji želijo s skupnim pristopom in povezovanjem naravnih in kulturnih vrednot ter lokalne turistične ponudbe mesta Ljutomer prispevati k večji prepoznavnosti in atraktivnosti mesta ter dvigu obi-skanosti s strani stacionarnih in dnevnih gostov širšega območja občine. Za namene promocije in turističnega vodenja je bil izdelan turistični katalog mesta Ljutomer. Zasnovan je tako, da obiskovalcu služi kot vodič skozi mesto in mu v treh jezikih posreduje informacije o zanimivostih in ponudbi mesta. NŠ Foto: MH torek • 13. novembra 2018 Oglasi in objave Štajerski 5 Spodnje Podravje • Bo sledil premik pri črpanju evropskih sredstev Lep Šimenkova: „Stanje je katastrofalno" Nedavno smo poročali, da so občine v Spodnjem Podravju v obdobju nove evropske finančne perspektive 2014-2020 dejansko v mrtvem teku. Približno tretjina izmed 19 občin v regiji po podatkih Ministrstva za finance od leta 2015 ni pridobila niti centa evropskega denarja. Na težavo pri črpanju evropskih sredstev so minuli teden na izredni seji državnega zbora (DZ) opozorili poslanci SDS. Slovenija je v programskem obdobju 2014-2020 upravičena do evropskih sredstev v višini 3,1 milijarde evrov. Od tega je bilo do konca letošnjega septembra preko izdanih odločb o podpori dodeljenih 2,1 milijarde evrov, izplačil iz državnega proračuna je bilo za 508 milijonov evrov, danih zahtevkov za izplačila iz proračuna EU pa za 310 milijonov evrov, kar predstavlja 10 odstotkov razpoložljivih sredstev. »Navedeni podatki so ob dejstvu, da se izteka peto leto obstoječe finančne perspektive, naravnost katastrofalni,« je v imenu predlagateljev komentirala poslanka s Ptujskega Suzana Lep Šimenko (SDS). Kot je dodala, so to pogosto edina razvojna sredstva, ki jih imamo na voljo, in prav zaradi tega bi morali biti pri črpanju še toliko aktivnejši, ne nazadnje lahko z njimi prispevamo k zmanjšanju razlik v razvoju regij. V SDS so zato predlagali, naj DZ vlado zadolži, da v 30 dneh pripravi načrt, kako bi črpanje sredstev evropske kohezijske politike pospešili. Sklep je naletel na široko podporo, saj je zanj glasovalo vseh 60 navzočih na seji. Prav tako je Marko Bandelli, ki je kot minister brez listnice pristojen za evropsko kohezijsko politiko, dejal, da v službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko takšen načrt celo že pripravljajo. Odkar je nova vlada nastopila mandat, so v vladni službi preverili stanje na tem področju, pregledali, kje vse se zatika, uvajajo tudi že izboljšave. Med drugim je napovedal vzpostavitev terenskih pisarn in poudaril: »Delam vse za to, Foto: Črtomir Goznik Minister Marko Bandelli, pristojen za evropsko kohezijsko politiko, je za pospešitev pridobivanja evropskih sredstev napovedal vzpostavitev terenskih pisarn. da bi Slovenija počrpala čim več teh sredstev.« Kot ključni razlog za težave je minister izpostavil informacijski sistem. Ivanuša: „Nedopustno, da bi bil računalničar dežurni krivec" V SNS tega ne verjamejo. »Nikakor se ne moremo strinjati s stališčem vlade, da je za trenutno stanje kriv slab informacijski sistem,« je poudaril ormoški poslanec Jani Ivanuša (SNS). Evropska sredstva se namreč črpajo že vrsto let, zato se mu zdi nedopustno, da se v letu 2018 kot dežurni krivec najde računalničar. »Takšno prelaganje odgovornosti je neodgovorno,« je dejal. Čeprav so napovedali podporo predlaganemu sklepu, pa se v vseh Prejeta sredstva EU 2016 - 2018 (v €) Cirkulane 441.907 Gorišnica 9.768 Hajdina 65.115 Juršinci 1.000 Markovci 1.000 Ormož 483.925 Podlehnik 48.417 Ptuj 21.178 Središče 98.516 Sv. Andraž 102.282 Videm 36.193 Žetale 64.596 Vir: Ministrstvo za finance Preostale občine v regiji EU sredstev po letu 2015 niso prejele. poslanskih skupinah niso strinjali, da je stanje na področju črpanja evropskih sredstev katastrofalno. »Strinjamo se, da smo pri pridobivanju evropskih sredstev trenutno v zaostanku, a vseeno menimo, da stanje ni tako kritično, kot se ga želi prikazati,« je dejal Igor Peček (LMŠ). Podobno je dejal Andrej Rajh iz SAB, od koder prihaja minister Bandelli. »Stanje ni rožnato, a tudi ni katastrofalno,« je ocenil in dodal, da bo potrebnega veliko dela, energije in znanja, vendar bo »minister Bandelli z ekipo to znal in zmogel«. MZ/STA Ormož • Kljub pomislekom potrdili osnutek proračuna Ivanuša: »12 let asfaltiranj in obnov kapelic nas je pripeljalo v Kremenčkovo dobo« Osnutek proračuna za leto 2019, ki skupaj z zadolževanjem (1,3 milijona evrov) in prenosom sredstev znaša 15,5 milijona evrov, je bil kljub številnim pomislekom malo pred lokalnimi volitvami sprejet. Na zadnji seji občinskega sveta v tem mandatu se je skoraj zataknilo že v uvodu, pri potrditvi dnevnega reda. Svetnik in kandidat za župana Jani Ivanuša je predlagal umik predloga proračuna občine za leto 2019, saj da je to nepošteno do novega vodstva: »Obravnavati predlog proračuna 14 dni pred volitvami ni politično higiensko. Tisti, ki bodo prišli za nami, naj si naredijo proračun po svoji meri.« Še preden so svetniki odločili, je župan Alojz Sok pojasnil, da bo proračun dokončno sprejelo novo občinsko vodstvo ter jim še položil na dušo, da če proračun ne bo pravočasno sprejet, občina v začetku leta ne bo mogla polno delovati. Svetniki umika te točke s petimi glasovi za in osmimi proti vendarle niso potrdili. Sledila je dolga polemična razprava o osnutku proračuna, v kateri so se oglasili skorajda vsi svetniki. Tema pa je občasno tudi zašla, saj so nekateri to izkoristili tudi za reklamo na prihajajočih volitvah... Kritični do zadolževanja in vlaganj v cestno infrastrukturo Danijel Vrbnjak je v imenu svetniške skupine SDS bil kritičen predvsem do visokega zadolževanja in vlaganj v cestno infrastrukturo, na drugi strani pa je pogrešal sredstva za razvoj gospodarstva in turizma: »Občina Ormož se je v tem letu že krepko zadolžila, čez tri milijone dodatnih kreditov. Za 2019 imamo zapisanih še dodatnih 1,3 milijona evrov kredita. S tem se bomo počasi približali številki 5 oz. 6 milijonov evrov, kar bo pomenilo zgornji prag zadolževanja občine. Če pogledamo, kako smo s tem zadolževanjem v vseh teh letih razvili gospodarstvo in turizem ter da bomo imeli še zelo male rezerve pri najemu novih kreditov, nas lahko zaskrbi. Za preplastitev cest namenjamo 550.000 evrov, ki bodo služili približno 25 oz. 26 gospodinjstvom. Zadevo je treba prevetriti in res pokriti najnujnejše.« Po njegovem bi morala občina zadolževanje omejiti predvsem zaradi negotovih gospodarskih pogojev. Svetnik Simon Kolmanič je izpostavil, da nikakor ne smejo zavlačevati z največjo načrtovano investicijo za prihodnje leto, tj. rekonstrukcijo in nadgradnjo centralne čistilne naprave. Svetnik Emil Trstenjak pa je bil skeptičen glede načrtovanih sredstev v višini 400.000 za nadgradnjo zbirnega centra Dobrava. »S tem bi morali imeti tam vse v marmorju, ne asfaltu!« je pikro dodal. »Moti me razprava, sedaj smo pri osnutku. Poudarja se gospodarstvo, ne pove pa se, kaj lahko občina naredi za to. Kar se tiče cest: živim na hribu in podpiram, da gre ta razvoj naprej - v končni fazi je tudi to potrebno za gospodarski in demografski razvoj. Največje težave pri turizmu imamo ravno zaradi cestne infrastrukture, saj avtobusi na najatraktivnejše lokacije ne morejo pripeljati. Kar se tiče očitkov glede industrijske cone, pa gre za drugo težavo: smo unikum, ki je cono zgradil na privatnih zemljiščih, lastniki pa jih po sprejemljivi ceni niso pripravljeni prodati,« pa je dejal svetnik Martin Hebar. Jani Ivanuša pa je razpravo sklenil z besedami, da »teh političnih debat« ne bi bilo, če o proračunu na tokratni seji ne bi razpravljali. Obrtno cono je označil kot »živo katastrofo« ter še pikro dodal: »12 let teh asfaltiranj in obnov kapelic nas je pripeljalo v Kre-menčkovo dobo.« Sok: »Občina je sorazmerno nizko zadolžena« Župan je, še predno je odgovoril na izražene pomisleke, ravnanje svetnikov, ki so glasovali proti obravnavi proračuna, označil kot neodgovorno. Glede zadolževanja je pojasnil, da je letos resda predvidenih 3,4 milijona evrov kreditov, a da zadolževanje v tej višini ne bo potrebno, saj vsi projekti ne bodo zaključeni v skladu z načrtovanim. Spomnil je še, da je velik del zadolževanja na račun energetske obnove javnih objektov v celotni vrednosti tri milijone evrov. Prepričan je, da je občina sorazmerno nizko zadolžena. Monika Horvat Podravje, Slovenija • Martinovanje v številkah Vsak spije povprečno 43 litrov letno Po podatkih statističnega urada je v Sloveniji 8.899 moških z imenom Martin in 7.468 žensk z imenom Martina. V podravski statistični regiji sta ti dve imeni še posebej priljubljeni. Kar 200 Martinov pa svoj rojstni dan praznuje točno na martinovo, ko se mošt spremeni v vino. Imeni Martina in Martin še posebej priljubljeni v podravski regiji Foto: MH Člani sveta občine Ormož so se zadnjič sestali v tem mandatu. STATISTIČNA REGIJA 1 MARTINA I MARTIN Prekmurska 500 457 Podravska 1.074 1.188 Koroška 237 253 Savinjska 931 1.402 Zasavska 180 233 Posavska 465 673 Jugovzhodna Slovenija 734 914 Osrednjeslovenska 1.623 2.033 Gorenjska 545 686 Primorsko-notranjska 219 240 Goriška 505 454 Obalno-kraška 445 366 V letu 2016 smo v Sloveniji pridelali skoraj 95.000 ton grozdja, iz katerega je bilo proizvedeno dobrih 820.000 hektolitrov vina. Prevladujejo bele sorte grozdja in s tem tudi belo vino, kar 70 %. Z vinom smo tako v Sloveniji dosegli 91-od-stotni samooskrbo. Perutninskega mesa je bilo lani prirejenega skoraj 65.000 ton, s čimer je bila stopnja samooskrbe 107 %. Vsak prebivalec Slovenije pa ga je v povprečju porabil približno 30 kg. Zraven omenjenih jedi vedno postrežemo tudi mlince, ki so jih industrijska podjetja v Sloveniji v letu 2016 prodala za dobrih 320.000 evrov oziroma za okrog 140 ton. V istem obdobju so trgovci od kmetov odkupili blizu 170 ton rdečega zelja. Vino je med Slovenci zelo priljubljena pijača vse leto, ne le za Foto: Črtomir Goznik martinovo. V Sloveniji letno popijemo povprečno 43 litrov na prebivalca, od tega več kot 68 % belega. S to količino se uvrščamo na tretje mesto v EU. Pred nami so Portugalci z 48 litri in Luksem-buržani z nekaj več kot 50 litri na prebivalca. Najmanj ga popijejo Poljaki, in sicer dobra 2 litra na prebivalca. Vida Božičko Vir: SURS 6 Štajerski Križemkražem torek • 13. novembra 2018 Spodnje Podravje, Slovenija • Velik preobrat pri rezultatih športnovzgojnega kartona Slovenski otroci so med gibalno zmog Slovenija je ena redkih evropskih držav z nacionalnim sistemom spremljave telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine. Starejši ga od leta 1982, odkar v osnovnih in srednjih šolah meritve neprekinjeno in nespremenjeno opravljajo, ugotovili? Do leta 1996 so bile meritve obvezne za vso šolajočo se populacijo, kasneje se je zakonodaja spremenila. Od leta 2007 je za meritve osnovnošolcev potrebno soglasje staršev, srednješolci (ne glede na starost) z meritvami soglašajo oz. ne soglašajo sami. Odstotek vključenosti je kljub temu dober: v šolskem letu 2016/2017 je bilo v podatkovno zbirko SLOfit vključenih 95,4 % osnovnošolcev in skoraj 67 % srednješolcev, pred nekaj leti so meritve poskusno izvedli celo na nekaj fakultetah. Prišla sta potrošništvo in svetovni splet ... Gregor Starc, eden od skrbnikov sistema SLOfit in docent na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, je povedal, da smo bili po osamosvojitvi Slovenije na splošno priče dvajsetletnemu upadu gibalne učinkovito- Dekleta so svoje matere prehitela, fantje svoje očete še lovijo Profesor športne vzgoje in raziskovalec z ljubljanske Fakultete za šport Gregor Starc je povedal, da se pri gibalni učinkovitosti otrok in mladine Podravje uvršča med bolj problematične regije, vendar znotraj nje obstajajo precejšnje razlike: »V Upravni enoti (UE) Ptuj so tako fantje kot dekleta nadpovprečno gibalno učinkoviti. Tudi v UE Ormož so dekleta nadpovprečna, fantje pa so še nekoliko pod povprečjem obdobja 1989-2018. V UE Ptuj je očitno zelo dobro poskrbljeno tudi za organizirano vadbo fantov, ki letos bistveno presegajo nacionalno povprečje. To je precej nenavadno, saj praviloma v vseh regijah dekleta letos kažejo višje ravni gibalne učinkovitosti kot fantje.« V absolutnem smislu fantje resda v skoraj vseh merskih nalogah dosegajo boljše rezultate (izjema je predklon na klopci), vendar so se jim dekleta v zadnjega četrt stoletja nekoliko približala. Starc je analizo povzel z zanimivo ugotovitvijo: »Dekleta danes tako presegajo gibalno učinkovitost svojih mater, medtem ko fantje še niso ujeli ravni gibalne učinkovitosti svojih očetov.« Otroci naj čim več plezajo po drevju Marjeta Kovač in Gregor Jurak iz Laboratorija za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja sta opozorila, da imajo v otrokovem gibalnem razvoju poleg vrtca, šole in izvajalcev prostočas-nih dejavnosti ključno vlogo starši. Priporočila sta jim: »Med šestim in desetim letom seje otrok že sposoben naučiti zelo zapletenih gibanj, npr. smučanja, plavanja, vožnje s kolesom, vodenja žoge, zadevanja različnih ciljev, nadzorovanja svojega telesa na orodju, igralih ipd. Večina dejavnosti na igralih vključuje ta gibanja, otroku pa dovolite tudi, da čim več pleza po drevju, če je za to primerno oblikovano, se vozi s skirojem, kolesom ali rolko, se igra z žogo, loparji. Z vami, brati ali sestrami, dedki ali babicami ter prijatelji.« sti: »To je bilo povezano s povsem spremenjenim življenjskim slogom otrok in mladostnikov. Na eni strani so se stvari poslabšale zaradi vdora potrošništva in nekvalitetne prehrane z zahoda, hkrati pa je v tem času v naše domove prispela tudi računalniška tehnologija s svetovnim spletom, kar je podaljšalo sedenje, tudi v prostem času. Večina gibalnih sposobnosti otrok in mladostnikov se je v tem obdobju poslabšala, še posebej pa moč rok in ramenskega obroča ter aerobna vzdržljivost.« Razkril je, da so lahko izmerjeni rezultati v resnici povezani tudi s psihološkimi dejavniki in celo z modo: »Permisivna vzgoja otrok je zmanjšala njihovo vztrajnost in tako so otroci ob naporu hitreje odnehali. Ves čas pa se je izboljševala moč trebušnega mišičevja, kar gre verjetno vsaj delno pripisati modnim trendom telesnega videza, ki poudarja čvrsto abdominalno mišičevje. Stvari so se v tem obdobju močno poslabšale v populaciji fantov, ki jih je prihod sodobne tehnologije še posebej prikoval k sedenju.« Vsak otrok bi potreboval uro športne vzgoje na dan Leta 2011 se je zgodil preobrat; odtlej so trendi gibalne učinkovitosti slovenskih otrok in mladostnikov spet pozitivni. »To je še posebej izraženo pri dekletih, a tudi fantje napredujejo,« je dejal Starc. Preobrat je pripisal tudi programu Zdrav življenjski slog, ki so ga v slovenske osnovne šole uvedli v šolskem letu 2010/2011: »Program je 30.000 otrokom prinesel dve dodatni uri športne vzgoje na teden in očitno sta bili ti dve uri jeziček na tehtnici. Ta dokazuje, da so tri ure športne vzgoje na teden premalo. Vsak otrok in mladostnik bi potreboval uro športne vzgoje na dan pod vodstvom najbolj izobraženih strokovnjakov, torej profesorjev športne vzgoje.« Poudaril je, da je kakovost športne vzgoje v slovenskih šolah, skupaj s preostalo ponudbo športnih dejavnosti, med najvišjimi na svetu, dobre pogoje za delo nudijo tudi športne dvorane in njih oprema: »Slovenija je na tem področju v zadnjih treh desetletjih vodila izjemno pametno politiko, ki se nam danes obrestuje.« K pozitivnemu trendu po njegovem mnenju prispeva tudi vse boljša izobrazbena struktura prebivalstva: »Očitno se bolje izobraženi starši bolj zavedajo, kako pomembno je vsakodnevno gibanje za otroke.« Videm • Ozračje pred lokalnimi volitvami vse bolj razgreto Ob paketih hrane tudi priporočila za g V medijih je zaokrožila vest, daje predsednica župnijske Karitas v Leskovcu Ana Vindiš skupaj s humanitarnimi paketi hrane delila tudi volitvah. Preverili smo, kaj od naštetega drži. Na listu papirja natisnjeno sporočilo, ki je hitro priromalo na družabna spletna omrežja, se je začelo s prošnjo, da se vsi udeležijo volitev: »Ne dovolimo, da drugi odločajo namesto nas. Gremo na volitve in glasujmo za spremembo. Dovolj je 16 let zapostavljanja našega kraja. Župan Bračič nas ima za drugorazredne občane, saj vlaga proračunska sredstva samo v ravninski, videmski del občine, najbolj pa v Tržec, kjer ima svoj ranč. Zato ne bomo več glasovali za njega in čas je, da dobi plačilo za svoje delo. Je najstarejši župan v Sloveniji in ni več sposoben za odgovorno delo župana. Saj se ničesar ne spomni, ko mu novinarji postavijo konkretna vprašanja. Glasovali bomo za Branka Mariniča (Slovenska demokratska stranka (SDS), op. a.) ...« V sporočilu so sledili še napotki za volitve v občinski svet: »Če bomo glasove razdelili na vse stranke, naši kandidati ne bodo dobili potrebnega števila glasov za izvolitev in se bodo njihovi glasovi prišteli videmskim kandidatom in bomo ostali brez naših svetnikov.« Kot primer glasovanja sta bili z imeni in številkami navedeni Nova Slovenija in SDS. Dopis se je zaključil z napotki za izpolnjevanje glasovnic za volitve v svet krajevne skupnosti. »Ni šlo za navodilo, koga voliti, ampak kako voliti« Vindiševa, kandidatka stranke SDS na listi za svet krajevne skupnosti Le-skovec, je za naš časopis potrdila, da je sporočilo spisala sama, a dodala: »Ni šlo za prehranske pakete Karitas, kot so poročali mediji, temveč za pakete Rdečega križa. Res pa je, da je ekipa za oboje pakete pri nas skupna - da ni podvajanja paketov oz. da vemo, kdo je paket že dobil in kdo ne. Prostovoljci pakete raznašamo po terenu. Ker se z ljudmi poznamo, stopimo v hiše in se pogovarjamo - tudi o volitvah, saj so te zaradi problematike v našem kraju zdaj naša ključna težava. Ljudem sem pojasnila, kako priti do preferenčnega glasu, da bo izvoljen kandidat iz naše krajevne skupnosti. Ni šlo za navodilo, koga voliti, ampak kako voliti. Res pa sem zapisala (in za tem tudi trdno stojim), da ne podpiram aktualnega župana.« Povedala je, da je v leskovški krajevni skupnosti razdelila deset tovrstnih sporočil, in zatrdila: »Dopisa nisem delila skupaj s paketi. Da sem si prihranila pot, sem imela dokument s seboj v avtomobilu. Ko sem se z ljudmi pogovarjala o volitvah, so sami ta dopis želeli imeti. Vedeti mo- rate, da je za veliko ljudi preferenčni glas zelo zakompliciran.« Če bi vedela, koliko prahu bo dvignilo njeno dejanje, je priznala, bi dopise pač prinesla posebej oz. kak drug dan: »Za nobeno zlorabo ni šlo. Pri nas vlada svoboda govora, zato imam pravico povedati ljudem, kaj mislim.« Ano Vindiš javnost v zadnjem času pozna predvsem kot vodjo civilne iniciative za izgradnjo pločnika ob regionalni cesti v Zgornjem Leskovcu in Mali Varnici. Je bil dopis v prehranskih paketih ali ob njih in ali je to pomembno? Foto: EM torek • 13. novembra 2018 Oglasi in objave Štajerski 7 It« • V • • 1-1 • ljivejšimi v Evropi poznajo pod imenom športnovzgojni karton, mlajši kot SLOfit. Kaj smo Indeks gibalne učinkovitosti otrok in mladostnikov, starih med šest in 19 let, v letu 2018 Dekleta Fantje Upravna enota Ormož 52,1 49,6 Upravna enota Ptuj 52,1 52,2 Podravje 49,9 48,3 Slovenija 53,7 49,9 Za vrhunski šport ni skrbi Kako se slovenski učenci in dijaki odre-žejo v primerjavi z vrstniki iz drugih držav? Starc je razložil, da ostale evropske države delujočih sistemov spremljave telesnega in gibalnega razvoja otrok nimajo. Mednarodna primerjava rezultatov je žal mogoča le pri posameznih merskih nalogah - denimo pri skoku v daljino z mesta, ki jo na manjšem vzorcu izvajajo tudi v mnogih drugih državah. Starc je povedal: »Slovenska dekleta v vseh starostnih skupinah so boljša od enako starih fantov iz skoraj vseh drugih evropskih držav. Seveda dosegajo slovenski fantje še nekoliko boljše rezultate in že samo ta podatek vsaj delno razlaga, zakaj slovenski športniki na praktično vseh tekmovanjih dosegajo tako izjemne rezultate. Glede na to, kako malo denarja je v slovenskem vrhunskem športu, lahko te uspehe brez zadržkov pripišemo dejstvu, da je skoraj celotna populacija slovenskih otrok in mladostnikov na visoki ravni gibalne učinkovitosti in zato slovenski šport nima težav z iskanjem posameznikov, ki so sposobni vrhunskih uspehov.« Eva Milosic Haloze, Hrvaška • Incident ob državni meji Migranti ograjo pokopališča za- • i« • iv* ••/) menjali za ograjo na državni meji? Po poročanju hrvaškega medija 7Plus Regionalni tjednik naj bi prejšnji teden migranti na poti proti Sloveniji poškodovali ograjo pokopališča v Cvetlinu na hrvaški strani slovensko-hrvaške državne meje. »Poškodbe ograje so med rednimi obhodi opazili policisti mejne postaje. Predpostavlja se, da so migranti ograjo pokopališča zamenjali za žico, s katero so Slovenci zavarovali vstop v državo, zato so jo prerezali, zvili in prestopili. Da bi jim bilo lažje, so ograjo dodatno 'podprli' s križem z groba,« so zapisali na spletnem portalu omenjenega časopisa. Dodali so, da naj bi omenjeni dogodek prebivalce ob utečeni migrantski poti skozi Cvetlin, čeprav tujcev že vajene, vznemiril. Migranti doslej niso ukradli še ničesar, a naj bi bilo nekaterim domačinom v temi zaradi njih neprijetno zapuščati domove. Migranti iz Cvetlina naj bi pod okriljem noči (to naj bi tudi pojasnilo »boj« s pokopališko ograjo) pot nadaljevali proti Zgornjemu Leskovcu, a seveda ne čez leskovški mejni prehod ... Bojan Kitel s Policijske uprave Maribor je povedal, da slovenski policisti o dogodku niso bili obveščeni: »Smo pa po poizvedovanju od sosednjih varnostnih organov izvedeli, da obravnavajo poškodovanje ograje pri omenjenem pokopališču.« Novico o prestopu pokopališke ograje je treba jemati z nekaj rezerve, saj je sosednjo Hrvaško nedavno zajel pravi val lažnih novic o migrantih. Na hrvaškem ministrstvu za notranje zadeve so javno poudarili, da so preverili vse dogodke, ki so jih državljani v zadnjem času povezovali z migranti, da pa se je večina teh novic izkazala za neresnične. Po (no, tudi na) drugi strani so slovenski policisti od januarja do konca septembra letos obravnavali 6.667 ilegalnih prehodov državne meje ali 401,3 % več kot v enakem obdobju preteklega leta. Na območju mariborske policijske postaje so ustavili 397 ilegalnih migrantov, medtem ko so jih v enakem obdobju lani našteli 125. Eva Milošič Kdo je poškodoval ograjo pokopališča u Cvetlinu, še ni znano. glasovanje ; navodila, koga in kako je treba voliti na lokalnih »To je obsojanja vredno« Dolgoletni župan občine Videm Friderik Bračič (Slovenska ljudska stranka) se je na dogodek ostro odzval: »Deljenje napotkov, kako naj volivci volijo, se mi zdi nečloveško. Gospa Vindiševa je izkoristila dobrodelno organizacijo za politično propagando oz. za promocijo svoje stranke. To je obsojanja vredno.« Zagotovil je, da trditve iz dopisa ne držijo: »Ves čas sem si prizadeval za enakomeren razvoj občine. Vedno smo več denarja vlagali v haloški del občine, ker je bil razvoja res potreben.« Obregnil se je še ob napad Vindiševe nase: »Sem v dobri psihofizični kondiciji. Če ne bi bil, za župana ne bi kandidiral.« Od neljubega dogodka so se tako v Karitas kot v Rdečem križu že distancirali in napovedali, da bodo podrobneje raziskali, kaj se je pravzaprav zgodilo. Pojasnila Državne volilne komisije, ali je Vindiševa z deljenjem dopisa prišla tudi v navzkrižje z zakonom, še čakamo. Eva Milosic Ptuj, Slovenija • O cenah prometnih znakov Za menjavo in vzdrževanje ob državnih cestah letno 1,6 mio evrov S prometnimi znaki in njihovim pomenom se bodoči vozniki najbolj temeljito seznanijo, ko opravljajo tečaj cestnoprometnih predpisov za vozniški izpit. Ob cestah jih stoji na tisoče. Ste se kdaj vprašali, koliko stanejo? Odgovore smo iskali pri Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI), ki upravlja državno cestno mrežo, DARS-u, ki je upravljavec avtocest, in pri lokalnem vzdrževalcu cest na območju mestne občine Ptuj, v podjetju Javne službe (JS) Ptuj. Prometni znaki so različnih oblik in velikosti. Generalno se jih deli na znake za nevarnost, izrecne odredbe in obvestila ter dopolnilne table. Ob cestah so postavljeni tudi svetlobni prometni znaki, cestni smerniki, pa tudi turistična in druga obvestilna signalizacija. Vodja dejavnosti komunalnih gospodarskih javnih služb pri JS Ptuj Peter Bezjak je pojasnil, da so cene dobave prometnih znakov odvisne od več dejavnikov: velikosti, oblike, kakovosti folije (obstajajo trije razredi svetlobne odbojnosti), količine nakupa ... Po podatkih JS Ptuj je cena splošnih znakov za nevarnost, ki so trikotne oblike z rdečim robom, belo podlago v notranjosti in črno sliko oziroma napisom ter folijo RA 1, blizu 60 evrov. Cena okroglega znaka za prepoved (rdeči rob, bela notranjost, črna slika ali napis) s folijo RA 1 je okrog 48 evrov. Cena okroglega znaka za omejitev hitrosti s folijo RA 2 je dobrih 60 evrov. Tudi osemkotni stop znak s folijo RA 2 stane dobrih 60 evrov. Narobe obrnjen trikotnik je dražji in stane 66 evrov. Zanimala nas je tudi cena storitve postavitve prometnega znaka. „Montaža prometnih znakov se obračuna po ceniku ure delavca in dobave betona za temelj in stebriček. Za en znak je cena postavitve okrog 65 evrov, odvisna pa je tudi od količine. Količina in cena sta obratno sorazmerni: več znakov bo naročenih, nižja bo cena," je dejal Bezjak in dodal, da se v okviru podjetja JS Ptuj letno dobavi in namesti med 450 in 500 prometnimi znaki. Na DRSI so povedali, da letos za vzdrževanje ter novo postavljeno vertikalno prometno signalizacijo in opremo (prometni znaki, smerniki) ob glavnih in regionalnih državnih cestah namenjajo nekaj manj kot 1,6 milijona evrov. V ta znesek niso zajeti investicijski projekti, kot so novogradnje in rekonstrukcije, v sklopu katerih se prav tako postavljata nova prometna signalizacija in oprema. Mojca Zemljarič DARS za označbe letno namenja milijone evrov Na DARSU, ki upravlja slovenske avtoceste, so razložili, da so lani za zamenjavo dotrajanih in poškodovanih prometnih znakov porabili 557.000 evrov. Za vzdrževanje signalizacije in razsvetljave pa še dodatnih 497.000 evrov. Kot so navedli, ima na avtocestah zelo pomembno vlogo elektronska oprema. To so sistemi za nadzor in vodenje prometa, grafični prikazovalniki, elektronski portali... Za investicije v ta del prometne signalizacije DARS letno nameni okrog dva milijona evrov. Tretja postavka je namenjena financiranju k ažipotne signalizacije, njen znesek pa je okrog pol milijona evrov na letni ravni. „Vrednost se spreminja zaradi postopkov javnih naročil, ki včasih trajajo od šest mesecev do enega leta. V 2017 smo za to namenili 189.000 evrov, za izvedbo v 2018 in 2019 pa je v podpisu pogodba v vrednosti približno 1,4 milijona evrov," so še pojasnili na DARS. Foto: Črtomir Goznik Cena prometnega znaka je po podatkih JS Ptuj okrog 60 evrov. Približno enak je znesek stroška postavitve. Treba je dodati, da več kot se znakov nabavi in postavi, nižja je cena blaga in storitve. Zato lahko večji naročniki, kot so DARS, DRSI in velika gradbena podjetja, prometne znake dobavljajo pod ugodnejšimi pogoji kot majhni vzdrževalci. Foto: CG Foto: EM Foto: EM Foto: CG 88 Štajerski Križemkražem torek • 13. novembra 2018 Naročnik objave: NEODVISNA LISTA SKUPAJ ZA LJUDI Županja Darja Vudler stavi na harmonijo, mir in zadovoljstvo med občani Pred lokalnimi volitvami smo sedanjo županjo občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah Darjo Vudler povprašali o preteklem mandatu in kakšni so njeni cilji prihodnja štiri leta. Najpomembneje se ji zdi, da so občani med seboj povezani in da v občini vladajo harmonija, zadovoljstvo in mir. Kljub temu pa so načrti na investicijskem področju za prihodnji mandat veliki. Pred nami so lokalne volitve. Zakaj ste se odločili za ponovno kandidaturo? Predvsem zato, ker se čutim dolžna izpeljati številne dobljene in odprte projekte. Govorim o zaključku že začetega projekta v Drbetincih, prav tako bomo s sodelovanjem z Direkcijo za ceste začeli obnovo regionalne ceste, že v letu 2019 nas čaka priključitev na optično omrežje v vaseh Slavšina, Novinci, Rjavci in Gibina, dobljena imamo dva projekta iz naslova LAS-a. Zagotovo bomo v naslednjem mandatu modernizirali še vse preostale ceste, ki jih ni ostalo veliko. Nabavili bomo novo gasilsko vozilo, veliko bomo delali na turizmu in skrbeli za družabno in društveno življenje v kraju. Kaj je tisto, s čimer ste prepričali svoje občane v teh štirih letih? Menim, da v prvi vrsti s tem, da je lahko vsak občutil, da sem pozitivna oseba in da nikoli ne iščem konfliktov. Imam občutek, da se je to nekako preneslo tudi na občane in resnično je čutiti, da je Andraž spet povezan kraj, ni podtikanj, ni zamer in grdih pogledov, le harmonija in zadovoljstvo. Po drugi strani pa sem zagotovo prepričala z rezultati, saj smo v tem času ustvarili skoraj nemogoče in resnično realizirali veliko projektov. Urejenih je 8.500 metrov cest, 1.000 metrov vodovoda, 250 optičnih priključkov, 180 metrov kanalizacije, 180 metrov pločnikov, 76 vodovodnih priključkov, 13 drogov javne razsvetljave, štirje obnovljeni kulturni spomeniki z evropskimi sredstvi, tri obnovljena in prodana stanovanja, 268.403 EUR evropskih sredstev, 360.000 EUR odplačanega dolga. Izvedli smo za pribli- žno 1,3 milijona evrov investicij, kar je za našo malo občino ogromno. Na katere tri izvedene projekte ste najbolj ponosni? Zagotovo so to čezmejni projekti sodelovanja s Hrvaško in Madžarsko, saj smo znali v časih, ko je bilo črpanje evropskih sredstev skoraj ničelno, pridobiti kar nekaj denarja iz tega naslova. Bili smo ob pravem času na pravem mestu in razmišljali širše. Zelo sem ponosna tudi na dejstvo, da nam je prvič v zgodovini v našo občino uspelo pripeljati optično omrežje in da ga bomo v naslednjem letu pripeljali do vsake hiše. Zagotovo pa smo korak bližje tudi trgovini, saj imamo lokacijo in interesente, zato verjamem, da nam bo v naslednjem mandatu uspelo zadevo realizirati. Kaj bodo prvi trije projekti v naslednjem mandatu? Dokončanje projekta v teku, to je ureditev infrastrukture v Drbetin-cih, kjer je trenutno veliko gradbi- šče in kjer bodo zraven cestišča zgrajeni kanalizacijsko omrežje, javna razsvetljava in kolesarske poti. V letu 2019 bo realiziran tudi projekt izgradnje optičnega omrežja v vse vasi v občini. Ker smo bili eni izmed prvih v Po-dravju, ki smo k temu projektu pristopili, bomo tudi prvi na vrsti za izvajanje. V letu 2019 bomo izvedli tudi oba projekta iz Las-a, uredili bomo E(t)noteko v občinskih kletnih prostorih ter športni park v okolici šole. Nato sledi realizacija po našem zastavljenem programu. Kaj bo po štirih letih vašega ponovnega mandata v vaši občini drugače? Verjamem, da bomo še bolj povezani, složni in strpni, saj smo v teh štirih letih dokazali, da znamo in zmoremo. Srčno verjamem in upam pa, da bo v naši občini stal objekt, ki si ga vsi najbolj želimo, to je poslovno-stano-vanjski center s trgovino. Kaj želite sporočiti svojim občankam in občanom pred prihajajočimi volitvami? Predvsem in kot prvo jih vabim na praznik demokracije in jih nagovarjam, da naj volijo in tako aktivno soodločajo pri razvoju svojega kraja. Vsak glas šteje in zvoniti po toči je prepozno. Pri svoji odločitvi naj razmisli vsak pri sebi in predvsem s svojo glavo in naj ne nasedajo lažem ter manipulacijam. Vsakemu, ki se bo odločil dati glas meni in moji ekipi neodvisne liste SKUPAJ ZA LJUDI!, pa sporočam, da se bomo z enakim tempom kot do sedaj trudili delati v naše skupno dobro. Se vidimo na volitvah! Naročnik oglasa: N.Si, Dvorakovaulica IIa, Ljubljana S povezovanjem do boljših rezultatov Spoštovane Ptujčanke, spoštovani Ptujčani, Nova Slovenija-krščanski demokrati čutimo željo in odgovornost, da naredimo naše lepo mesto po meri vseh občanov. Omogočiti je treba skladen razvoj občine. Še posebej razvoj gospodarstva, saj bomo s tem zadržali mlade, da razvijajo svoje sposobnosti in ideje doma, na Ptuju. Prioritetne točke programa vključujejo: • ugotovitev stanja in nadaljevanje začetih investicij na komunalni infrastrukturi za skladen razvoj občine v mestnih četrtih; • izgradnja južne obvoznice za razbremenitev prometa na vpadnicah v mesto Ptuj, • turistična in rekreacijska ureditev območja Rance z urejenim prometnim režimom, • uveljaviti Ptuj kot mesto festivalov, kulturne ustvarjalnosti, tradicionalnih prireditev in gostinsko kulinarično destinacijo, ureditev in oživitev tematskih poti na območju turniškega parka z gradom, ureditev vodotokov skozi mesto in zadrževalnikov vode, zaradi demografske ogroženosti v mestu poskrbeti za delovna mesta in stanovanjsko gradnjo, da mladi ostanejo na Ptuju. za hitrejši razvoj turizma poskrbeti z večjo promocijo kulturnih in naravnih danosti Ptuja z okolico ter ptujskih prireditev, da privabimo turiste, ki že obiščejo osrednji in zahodni del Slovenije, omogočiti povečanje industrijsko-obrtne cone, za možnost iz- gradnje z manjšim komunalnim prispevkom, • ekonomskorazvojno povezovanje s sosednjimi občinami za regijsko središče s sedežem na Ptuju. Na volilnih lističih nas najdete pod številko 1 za županskega kandidata in pod številko 16 za Mestni svet MO Ptuj. Kandidate pa najdete tudi na volilnih lističih za četrtne svete. Kandidati Nove Slovenije za Mestni svet MO Ptuj smo: JanezRožmarin Iva Koželj PeterPrlbožIč Maruša Pongrac Klemen Rutar Marija Planine mag. RobertVIdovIč Nevenka Tikvič Marko Krasnič Ivlca Koletnik Janko Cuš Lidija Koželj Ivan Jurkovič Doroteja Emeršič TadejMurko Claudia Beguš-Mihelič Ana Zoreč Dejan Gerdak Renata Pintarič Dr. PeterVindiš JanezŽitnik Stane Horvat Bernarda Sipoš Mirko Sušeč Dr. Damijan Keic Tatjana Rutar MatjažMiheiič Rado Vurzer AiojzCafuta Oddajte svoj glas in s tem vplivajte na razvoj našega mesta. Vabljeni na volitve! torek • 13. novembra 2018 Oglasi in objave Štajerski 9 Cirkulane • S 25. redne seje občinskega sveta Kmalu štiri polnilne postaje za električna vozila Cirkulanski občinski svet seje sestal predzadnjič v tem mandatu, med drugim je soglasno potrdil rebalans letošnjega občinskega proračuna in v prvem branju potrdil predlog občinskega proračuna za prihodnje leto. Načrtovane prihodke v tem letu so z rebalansom znižali za okoli 7,3 odstotka, odhodke za 5,1 odstotka. »Do največjega znižanja prihodkov je prišlo pri transfer-nih prihodkih na račun planiranih sredstev za posodobitev večnamenskega športnega igrišča in projekta Halo, si za bike, zaradi nemožnosti realizacije projekta. Nekatere manjše uskladitve so izvedene glede na dosedanjo realizacijo prihodkov,« so pojasnili na občini. Znižali so se še odhodki - tudi na račun dejstva, da so tri investicije z letos prestavili na prihodnje leto: zbirni center za odpadke v novi obrtno-poslovni coni v Dolanah, posodobitev športnega igrišča in projekt Halo, si za bike. V letošnji občinski proračun so uvrstili nov projekt, ureditev polnilnih postaj za električna vozila. Investicija je vredna 12.000 evrov, od tega naj bi polovico primaknil državni Eko sklad. Župan Janez Jurgec je povedal: »Dve polnilnici bomo postavili v obrtno-poslovni coni pri obratu ADK v Dolanah, dve pa ob slačilnicah pri nogometnem igrišču v Cirkulanah.« Polnilnice bodo uredili v kratkem, polnjenje bo za uporabnike do nadaljnjega brezplačno. Žarni zid tudi v Cirkulanah Občinski proračun za prihodnje leto predvideva več odhodkov kot prihodkov, razliko bodo pokrili iz ostanka sredstev v letošnjem letu. Največ denarja bo šlo za investicijsko vzdrževanje in gradnjo občin- skih cest (812.042 evrov), pri tem bo največji delež namenjen projektu Halo, si za bike (293.391 evrov). Na občini so naročili projektno dokumentacijo za plaza v Paradižu (Oršeki) in v Gradiščah (smer Drav-ci), kar je pogoj za črpanje sredstev iz državne proračunske rezerve. Skupno naj bi za sanacijo plazov Vedno je delal v zelo dinamičnem okolju, z ljudmi, to je tudi eden izmed razlogov, zakaj se je odločil za lokalno politiko, za kandidaturo za župana, in ker predvsem želi, da bi njegova domača občina napredovala, dosegla tisto, kar imajo sosednji kraji in občine. V primerjavi z njimi je celotno območje občine v zadnjem času nazadovalo. S pomočjo občanov, ki ga podpirajo na tej poti, želi ta padec zaustaviti in občino Dornava vrniti med vodilne v regiji Spodnje Podravje in širše. Izkušnje, ki si jih je pridobil v gospodarstvu, bo s pridom uporabil pri vodenju občine. Ljudem želi približati delovanje občine in njenih organov, to mora biti dostopnejše in prijaznejše, vrniti zaupanje v lokalno politiko in jih spodbuditi, da s pobudami in predlogi aktivno soustvarjajo skupno prihodnost. Ta pa je v enakomernem razvoju celotnega območja občine, v izboljšanju osnovne infrastrukture (ceste, pločniki, kolesarske steze in razsvetljava), ureditvi namakalnega sistema, dokončanju kanalizacijskega sistema, rekreacijskega centra za mlade in starejše, dnevno bivalnega centra z aktivnostmi za starejše, razvoju malega gospodar- stva in obrti. Čas pa je tudi, da občina Dornava končno dobi prvi sodobni trgovski center, da se oživi dvorec Dornava in z nadgradnjo tradicionalnih prireditev in običajev doseže tudi turistični preboj. „Kandidatura za župana občine Dornava je zagotovo eden mojih največjih, če že ne največji življenjski izziv. V lokalno politiko prihajam neobremenjen, tudi zato lahko skupaj z ljudmi, ki so prepoznali prednosti mojega programa, smelo začrtamo na- šlo okoli 120.000 evrov. Uredili bodo daljinsko ogrevanje na lesno biomaso v Cirkulanah; toplotno energijo lesnih peletov bodo dobavljali iz kotlovnice Osnovne šole Cirkulane. Na toplovodno omrežje se bodo priključili cirkulanski vrtec, večnamenska dvorana in občinski prostori v poslovno-stanovanjski stavbi, skupna dolžina novega omrežja bo približno 358 metrov. Vrednost investicije znaša okoli 140.000 evrov, od tega bo slabih 23 tisočakov prispeval Eko sklad. Posodobili bodo športno igrišče v Cirkulanah (62.238 evrov); klimatizirali bodo kuhinjo osnovne šole, zgradili vrtno lopo in postavili zaščitno rampo na dvorišču šole; sofinancirali bodo opremo za gasilce in civilno zaščito itd., začeli bodo tudi pridobivati dokumentacijo za postavitev žarnega zidu na cirku-lanskem pokopališču. Eva Milošič predek in svetlejšo prihodnost za vse v naši občini. Ne obljubljam gradov v oblakih, temveč reševanje tistih vprašanj, ki so najpomembnejša, da lahko v nekem okolju, v neki občini vsi živimo kakovostno, zadovoljno, srečno in zdravo. Obljubljam, da se bom za vse, ki živijo v občini Dornava, potrudil po najboljših močeh," poudarja Janko Merc, kandidat za župana občine Dornava, ki volivke in volivce občine Dornava nagovarja pod številko 2. Cirkulanski občinski svet se bo v tej sestavi oz. mandatu ta mesec sestal še poslednjič. Štajerski Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Naročnik: Janko Mere Janko Merc - župan po meri občanov in za napredek V župansko bitko v občini Dornava se prvič podaja Janko Merc, s stalnim prebivališčem v Dornavi 127a. Rodil se je v delavsko-kmečko družino. Osnovno šolo je obiskoval v Dornavi, po končani Srednji ekonomski šoli na Ptuju se je zaposlil v gospodarstvu, v Perutnini Ptuj, kjer je delal do upokojitve. Foto: EM 10 Štajerski Križemkražem torek • 13. novembra 2018 Dr. Štefan Čelan Razlogi za ponovno kandidaturo Naročnik objave: Iztok Uhan, organizator volilne kampanje, Volkmerjeva c. 41, 2250 Ptuj Na mnogih praktičnih primerih se je izkazalo, da podjetniški način vodenja in upravljanja javnega sektorja ne daje pričakovanih rezultatov, kar se je potrdilo tudi na primeru naše občine v zadnjih štirih letih. V naši listi smo prepričani, da smo v preteklih 12 letih izgradili ustreznejši, k rezultatom ciljno usmerjen sistem vodenja in upravljanja občine, ki je bil namenjen služenju v javno dobro, in ne zadovoljevanju zgolj ozkim interesom posameznikov. Večino naših članov navdaja občutek zadovoljstva ob pogledu na veselje ljudi, ko smo jim uredil cesto, pločnik, kanalizacijo, vrtec, šolo, zdravstveni dom, dom upokojencev itd, ob tem pa vzpostavili pogoje za zdravo rast gospodarstva, kot ob pogledu na izgubljene priložnosti zaradi zado voljevanju ozkih zasebnih interesov. Pred nami je namreč obdobje priprav zahtevnih projektov, ki bodo zraven zadovoljevanja potreb naših občanov in občank, primerni tudi za prijave na javne razpise in pozive iz naslova evropskih sredstev, ki pa lahko zaradi pomanjkanja tovrstnih specifičnih znanj in izkušenj pristanejo izven našega lokalnega okolja . Zatorej je vsako učenje že osvojenih znanj na novo in spoznavanje tega zahtevnega, specifičnega področja, škodljivo za občino. Statistični podatki jasno kažejo, da so občine, kjer so župani in enake politične organizacije na oblasti več mandatov, dvakrat bolj uspešne od občin, kjer se tovrstni management pogosto menjujejo. Lep dokaz najdemo v naši občini, kjer je iz uradno razpoložljivih podatkov za finančno perspektivo 2014 do 2020 razviden razkorak med možnostmi, ki jih je Mestna občina Ptuj imela v tem obdobju in dejansko porabljenimi sredstvi v proračunih Mestne občine Ptuj. PROGRAM Število ukre- pov Indikativni izračun razpoložljivih sredstva EU za obdobje 2014 - 2020 Dejansko porabljena sredstva v MO Ptuj Indikativni izračun o razpoložljivih sredstvih za javne in zasebne pravne osebe temelji na povprečni porabi EU in državnih sredstev na prebivalca in predstavlja možni potencial. Razkorak med možnim in dejanskim je več kot očiten, zaostanek do sedaj zamujenega bo zelo težko odpraviti do konca tekočega programskega obdobja. Še zlasti pa skrbi podatek, da do danes ni uspelo Mestni občini Ptuj od indikativno potencialnih dobrih 56 milijonov eurov, počrpati več kot slabih 34 tisoč eurov, kar ni niti 1 % potencialnih sredstev. Pomembna prednost naše liste je v sposobnosti povezovanja kompetentnih ljudi v občinski upravi, Javnih službah Ptuj, Komunalnem podjetju Ptuj, ZRS Bistra Ptuj, ki ■ ■ ■ ■ ■ ■ v ■ ■ ■ ■ razpolagajo z znanji, izkušnjami in kompe-tencami pri pridobivanju evropskih, državnih in zasebnih sredstev. V kolikor želimo v letih, ki so še na voljo do konca programskega obdobja, dohiteti in nadoknaditi zamujeno, bo potrebno korenito menjati trenutno politiko in se resno lotiti vseh možnih oblik sodelovanja in povezovanja z vsemi nosilci razvoja v naši občini, ne glede na politične in še kakšne opredelitve. Prav tako se je potrebno zavedati, da se že na nacionalni in regionalni ravni pripravljajo dokumenti razvojnega načrtovanja za novo programsko obdobje 2021-2027. Načrtovanje razvoja bo za novo programsko obdobje, tako za Slovenijo, kakor tudi za občine poseben izziv, saj se kohezijski paket sredstev za Slovenijo znižuje za 9 % iz naslova ESRR, ESS+ in KS, medtem ko se finančni obseg sredstev na področju podeželje znižuje za 20% evropskih sredstev. Hkrati pa bo v naslednjih štirih letih potrebno korenito spremeniti dosedanji odnos župana in vladajoče koalicije do volivk in volivcev, ki se mora iz pozicije moči in vladanja spremeniti v pozicijo poslušanja in služenja interesom čim večjega števila naših občank in občanov. V preteklih štirih letih je naša svetniška skupina vložila ogromno truda in energije, da bi spremenili obstoječe vzorce vladanja, a smo žal bili na mnogih področjih neuslišani. Turizem V naslednjih letih bomo na področju turizma napore usmerili v privabljanje investitorjev v nadgradnjo obstoječe kulturne in turistične infrastrukture. V ospredju bo konferenčni turizem v Kulturno-kongresnem središču Dominikanski samostan. Investicije: • ureditev kongresnih površin v Dominikanskem samostanu in Stari steklarski delavnici, • nadaljnji razvoj vodilne turistične destinacije z ustrezno kadrovsko in organizacijsko podporo, • nadaljnji razvoj uveljavljenih prireditev (Kurentovanje, Dobrote slovenskih kmetij, Poletni festival, Narodnozabavni festival, Martinovanje itd.) v osrednje evropske prireditve, • celovito urejanje izobraževalnega, športnega in turističnega kompleksa ob in na Ptujskem jezeru, • nadgradnja razvoja mladinskega turizma - vzpostaviti pogoje, ki bodo mladim omogočili lastno izbiro in možnost sestave programov po lastni meri, • ureditev arheološke dediščine z ustanovitvijo nacionalnega inštituta za arheologijo v sodelovanju z ZRC SAZU. Športna infrastruktura in prosti čas Zdrav duh v zdravem telesu ostaja moto, ki mu bomo sledili tudi v prihodnje. Ob investicijah v športno infrastrukturo pa bomo posebno pozornost namenili podpori in nadgradnji programov za krepitev zdravega načina življenja in kvalitetnega preživljanja prostega časa. Investicije: • ureditev javne razsvetljave na mestne stadionu, • nadaljevanje investicij na ptujskem jezeru, • urejanje parkovnih površin z igrali in urbano opremo, • izgradnja verige fitnesov na prostem, ki bodo primerni za vse ciljne skupine, • programi zdravje, šport in rekreacija - podpora izvajanju in nadgradnji programov za različne ciljne skupine, • ureditev namenskih prostorov za prosto sprehajanje psov. Gospodarstvo in podjetništvo Pred nami je obdobje, ki narekuje pospešena vlaganja v zagotavljanje prijaznega okolja za podjetništvo in storitve. Investicije: • nadgradnja podpornega okolja za pospeševanje industrije S-4 - v sodelovanju z Univerzo v Mariboru, Šolskim centrom Ptuj, ZRS Bistra Ptuj in gospodarstvom, skozi odprte inovacije in tehnologije ustvariti pogoje za razvoj in krepitev inovacijskih sposobnosti podjetij, vključno s spodbujanjem inoviranja ter prenos novih znanj in tehnologij v gospodarstvo, • Start up Ptuj - vzpostaviti stalno, intenzivno in strokovno podporo mladim, ki razmišljajo o karieri podjetnika, novonastalim podjetjem v začetnem obdobju delovanja, občanom s podjetniškimi načrti ter podjetjem v začetni fazi rasti, • TNI Ptuj - Vzpostavitev celovitega programa za privabljanje neposrednih tujih naložb in pomoč pri internacionalizaciji podjetjem, • ureditev skupne medobčinske industrijske cone občin Videm, Hajdina in Ptuj, • spodbujanje programov socialnega podjetništva, • nadaljnji razvoj izobraževalnih institucij za potrebe podjetništva in prenos znanj. Vzgoja in izobraževanje Izpolnjevanje zakonskih zahtev in povečana skrb za kakovost storitev v naših izobraževalnih institucijah narekujeta izvedbo dodatnih investicij v novogradnjo in prenovo obstoječih objektov. Ob investicijah pa bomo še naprej podpirali celoten nadstandarni program izobraževanja mladine in naših najmlajših. Investicije: • izgradnja kuhinje in jedilnice v OŠ Mladika, • prenova stavbe OŠ dr. Ljude-vita Pivka za potrebe Glasbene šole Ptuj, • ureditev upravnih prostorov za potrebe Vrtca Ptuj, • EU-RATIO - vzpostavitev izobraževalno - socialne platforme v podporo neformalnega vseživljenjskega učenja, • pomoč pri nadaljnjem razvoji višjih in visoko šolskih programov na Ptuju Okolje in prostor Nuja po ohranjanju okolja nas vodi v pospešena vlaganja na področju varovanja okolja in učinkovite rabe energije. Ohraniti je potrebno certifikat energetsko najbolj varčne občine in pridobiti certifikat okoljsko odgovorne občine. Investicije: • dokončanje prenove novega pokopališča Ptuj, • urejanje Panorame, • vzpostavitev sistema daljinskega ogrevanja s pomočjo obnovljivih virov za potrebe turizma, prebivalcev in gospodarstva, • realizacija Podnebno-energet-skega paketa EU 20/20/20 (20 odstotkov obnovljivih virov v končni rabi energije / zmanjšanje rabe primarne energije za 20 odstotkov / zmanjšanje emisij toplogre-dnih plinov za vsaj 20 odstotkov), • razvoj in krepitev območij s posebnim potencialom - podpora projektom na območju Nature 2000 in zavarovanih območjih s spodbujanjem bi-otske raznovrstnosti in zelene infrastrukture v urbanem okolju, • vzpostavitev namakalnih sistemov, • ureditev protipoplavne zaščite, urejanje vodotokov, • prenova regijskega centra za ravnanje z odpadki CERO Gaj-ke v skladu z najsodobnejšimi okoljskimi in tehnološkimi standardi (po pridobitvi soglasja je v teku pridobivanje dovoljenj), • nadgradnja inovacijskih in raziskovalnih zmogljivosti ter uvajanje naprednih tehnologij v sklopu tehnološkega centra za okoljske tehnologije, • sanacija vodooskrbnega sistema za zagotavljanje zdrave, neoporečne pitne vode, ter zmanjšanje vodnih izgub, • zaščita kakovosti podtalnice dela Dravskega in Ptujskega polja - nadalj nja gradnja kanalizacijskega omrežja. Prometna infrastruktura Pred nami je obdobje intenzivnih vlaganj v cestno infrastrukturo naših četrtnih skupnosti in v starem mestnem jedru. Staro mestno jedro pa zahteva vlaganja v parkirne površine in umirjanje prometa. Investicije: • program prenove in izgradnje cest v skladu z načrti vseh če-trtnih skupnosti v Mestni občini Ptuj, • izgradnja in obnova cest Nova vas, • ureditev prometnih režimov v starem mestnem jedru z izgradnjo parkirnih površin, • poligon varne vožnje z velo-dromom, • urejanje kolesarskih poti, • spodbujanje trajnostne urbane mobilnosti. Kultura in staro mestno jedro Staro mestno jedro Ptuja je potrebno negovati z vso subtil- nostjo, ki jo premoremo. V ta namen so tudi investicije in vsebine naravnane smiselno in z odgovornostjo do zgodovine, ki jo nosi Ptuj. Ob razvoju mestnega jedra, za katerega je želja, da postane generator osrednjega življenjskega in družabnega prostora v mestu, se v programu zavzemamo za sočasni razvoj in nadgradnjo kulturnega življenja, ki naše mesto bogati ter hkrati privablja ljudi od blizu in daleč. Investicije: • dokončanje investicij v prenovo mestnih trgov, tržnice, dominikanskega samostana in Doma mlade ustvarjalnosti -Kino Ptuj, Stara steklarska delavnica, • celovito urejanje znotraj kompleksa gradu Turnišče, • podpora projektu Kreativne industrije - revitalizacija starega mestnega jedra, povečanje turistične ponudbe, opredelitev mesta Ptuja kot žive in vznemirljive kulturne destinacije s vseslovensko in čezmejno promocijo mesta preko novih vsebin in živega dogajanja skozi celotno leto, • v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj - Ormož vzpostaviti interpretacijsko točko, financirano iz EU sredstev, ki bo v sklopu projekta DRAVA, tako občanom in občankam Ptuja, kakor tudi turistom približala življenje v Dravi in ob njej; • ohranjanje tradicije in kulturne dediščine, • nadaljnja podpora delovanju društvom in posameznim ustvarjalcem. Socialna in požarna varnost občanov Potrebe tretje generacije narekujejo pospešena vlaganja na področju zdravstva, medgene-racijskega druženja, socialne ter požarne varnosti občanov. Za pospeševanje prostovoljstva bomo nadaljevali s programom vlaganj v opremo in osnovno infrastrukturo. Investicije: • programi širitve Doma upokojencev Ptuj, • programi širitve Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj, • urejanje stanovanjske problematike za mlade, • ureditev varovanih stanovanj za starejše, • programi socialnih pomoči medgeneracijskega sodelovanja, • vključujoča družba - podpora izvajanju in nadgradnji programov za povečanje socialne vključenosti ranljivih ciljnih skupin prebivalstva (invalidi, starejši), • širitev zdravstvenih programov v ZD Ptuj (preventive in ku-rative). torek • 13. novembra 2018 Oglasi in objave Štajerski 11 Sveti Tomaž • Spremembe proračuna Denar za snemanje filma, zimsko službo Na seji so svetniki sprejeli dokumentacijo za modernizacijo ceste Hranjigovci -Luci (ki poteka tudi ob smučišču) v dolžini 550 m in naj bi po oceni stala nekaj več kot 40.000 evrov. V predlogu proračuna pa so več denarja namenili v popravilo vodovoda, saj je na 40 let starem sistemu ogromno okvar. Za snemanje filma o Cajnkarju in Mešku bo občina tudi naslednje leto namenila zadnji obrok 5.000 evrov. 30.000 evrov bodo namenili za sanacijo plazov po neurjih. Več denarja bo namenjenega tudi za zimsko službo in promocijo občine. Uredili bodo table za vinsko turistično cesto in za delovanje ter nekatere projekte LAS Upravne enote Ormož. Financirali bodo tudi pralno napravo za nov gasilski avto v Savcih, ki služi za čiščenje cest. Rezervirana sredstva za gradnjo urgentnega centra na Ptuju pa so prenesli v leto 2019. Težave za gradnjo cest so lastništva Nekaj časa so se svetniki zadržali tudi pri nakupu zemljišča v zasebni lasti, ki ga občina mora kupiti, če želi modernizirati cesto, ki leži na relaciji Sveti Tomaž-Zagorje-Brato-nečice. Občina bo namreč za 280 m2 odštela več kot 6.000 evrov, kar se je svetnikom zdelo preveč, a takšna je zahteva zasebnega lastnika in so jo svetniki potrdili. Svetnik Borut Janžekovič: »Razumem, da je njiva več vredna kot Naslednje leto načrtujejo asfaltiranje ceste pri smučišču. gozd, saj bi radi imeli to zemljišče, da bi lahko dokončali cesto, samo za normalno ceno.« Ne samo to-maževska, tudi preostale slovenske občine se soočajo z neurejenim lastništvom. Ceste, po katerih se občani vozijo, namreč pogosto potekajo po zasebnih zemljiščih. Svetnico Marijo Žinko je zanimalo, kako daleč je gradnja optike v vaseh, kjer jo gradijo. Referent Ivan Rakuša je odgovoril, da so zemeljska dela končana, do konca leta se bodo najverjetneje že vsi lahko priključili na optično omrežje. Franc Magdič je izpostavil nujnost rekonstrukcije ceste v Pršetincih od gasilskega doma proti ljutomerski občini, ki je v zelo slabem stanju. Kristino Grašič je zanimalo, kdaj bo narejen nov prostorski načrt in na občini upajo, da bo razgrnitev naslednje leto. KGŠ Promocijsko sporočilo Za urejene družinske finance Ko se odločimo, da bomo ustvarili družino, skupaj z domom in življenjem z ljubljenimi osebami delimo tudi finance. Upravljanje družinskih financ je v marsičem podobno upravljanju osebnih, sledi enakim načelom in ciljem, le da je v družini več oseb, s katerimi moramo svoje želje in poglede usklajevati. Razdelimo si skupne stroške Ko se začnemo pogovarjati o skupnih stroških, najprej naredimo seznam vseh mesečnih in letnih izdatkov. Pogovorimo se, kateri stroški so skupni in kateri naj raje ostanejo skrb posameznika, nato pa si skupne stroške razdelimo. »Pri tem je morda dobro upoštevati, da en družinski član prevzame plačevanje skupnih položnic, sicer se lahko zgodi, da v dobri veri ,saj je plačal partner' račun ostane neplačan,« svetuje Vesna Medoš. Izberimo najprimernejše bančne račune znotraj družine Ko vemo, katere bančne storitve potrebuje vsak družinski član, preverimo ponudbo bančnih paketov. Banke so namreč najpogosteje uporabljene storitve združile v prilagojene pakete z namenom, da imetnikom omogočijo lažje poslovanje z banko. Družinski član, odgovoren za plačevanje tekočih stroškov, naj ima na primer najobsežnejši NLB Paket Premium, ki vključuje neomejeno število brezplačnega plačevanja položnic v spletni ali mobilni banki. Drugemu partnerju bo posledično najverjetneje povsem dovolj cenejši NLB Paket Vesna Medoš, vodja NLB Poslovalnice Prešernova Aktivni ali NLB Paket Mladostni. »Ta je najprimernejši tudi za polnoletne otroke, katerim banka, do dopolnjenega 27. leta, priznava 50 odstotkov popusta pri vodenju tega paketa,« nadaljuje Medoševa. Svoj odnos do denarja prenesimo na otroke Otroke že zgodaj začnimo učiti ravnanja z denarjem. Po- leg dajanja žepnine jih glede na doseženo starost in zrelost vključujmo v pogovore o družinskih financah. »Tudi če še ne prispevajo v družinski proračun, bodo tako spoznavali, kje vse nastajajo stroški, kaj pomeni kredit, kako načrtovati počitnice in podobno,« zaključuje sogovornica in vas vabi v NLB Poslovalnico Prešernova na Ptuju. Haloze • Ustanavljanje interesne zveze haloških občin Zveza bo najverjetneje stala en evro po prebivalcu O tem se je dolgo govorilo, zdaj je tudi potrjeno: občine Cirkulane, Majšperk, Ma-kole, Podlehnik, Rogatec, Videm, Zavrč in Žetale bodo ustanovile Interesno zvezo haloških občin za spodbujanje razvoja turizma. Sedem haloških občin je pri Znan-stveno-raziskovalnemu središču Bistra Ptuj naročilo pripravo strokovnih podlag za ustanovitev interesne zveze oz. strateških smernic za razvoj turizma, bo pa k zvezi predvidoma pristopila tudi občina Rogatec. Akt o ustanovitvi zveze bodo kot odlok potrdili občinski sveti občin ustanoviteljic, doslej so to že storili v Cirkulanah. Interesna zveza občin je ekonomsko vzdržnejša oblika od javnega zavoda, morebitni zaposleni bo(do) imel(i) status javnih uslužbencev. Sedež interesne zveze bo v Majšperku. Interesna zveza bo samostojna oseba javnega prava, vendar občinam ne bo nadrejena. Imela bo svet, ki ga bodo sestavljali predstavniki občinskih svetov občin ustanoviteljic. Posamezna občina bo imela v svetu zveze tolikšen delež glasov, kot ima prebivalcev v razmerju do števila prebivalcev vseh v zvezo vključenih občin. Izvršilni organ zveze bodo predstavljali župani občin ustanoviteljic, zvezo bo zastopal eden od njih. Ključ financiranja zveze še ni dogovorjen, neuradno je govora o evru na prebivalca letno (računa se sicer tudi na državna in evropska sredstva iz razpisov). Ustanovitvi zveze bo Pomemben del haloškega turizma je (in bo) pohodništvo. sledila še priprava strategije razvoja turistične destinacije Haloze. Brez odkrivanja tople vode V strokovnih podlagah (podobne študije so v zadnjih desetletjih sicer zapolnile že marsikateri predal) tople vode niso odkrivali: Haloze imajo izjemen turistični potencial, za zdaj bolj kot ne neizkoriščen (po podatkih Statističnega urada RS je bilo na zadnji dan lanskega leta v Halozah skupno na voljo le 224 ležišč). Vzpostaviti bi bilo treba močno in prepoznavno turistično blagovno znamko ter oblikovati turistične proizvode. Za prioritetne vrste turizma v Halozah so določili dediščinski, vinski, kulinarični in športni turizem, turizem na kmetijah, pohodništvo in kolesarjenje. Eva Milošič Naročnik: ZL-DSD, Einspielerjeva ul. 6, 1000 Ljubljana Franc Šuen: v občini Dornava je čas za spremembe! V preteklosti je dokazal, da zna sodelovati z ljudmi vseh generacij in statusov, kar je pri županovanju še kako pomembno in zaželeno! Za kandidaturo se je odločil, ker meni, da je vodenje občine Dornava v zadnjih dveh mandatih preveč enostransko - župansko. Proračunska sredstva so namenjena za vse občane, lahko pa z gotovostjo trdim, da v naši občini ni tako. Od dobro razvitega območja do revno razvitega območja v naši občini je le nekaj kilometrov, razlika pa ogromna! Še osnovne infrastrukture, to so posodobljene ceste, niso deležni prepotrebni odseki cest, medtem ko se na nekaterih odsekih cest izvaja že druga asfaltna preplastitev. Kanalizacija na ravninskem delu občine že deluje, a njena izgradnja je za občane iz gričevnatega dela občine zgolj pobožna želja in prepuščena izgradnji na stroške posameznega gospodinjstva. Javna razsvetljava je pravi kazalnik neenakomernega razvoja naše občine! Turizma v občini si ni moč predstavljati brez baročnega dvorca, katerega ključe je sedanji župan vrnil ministrstvu za kulturo. Zaradi česa že? Turizem v občini, oziroma rekreacijski mega center v ribiški jami, sta projekta že na drugih ali celo tretjih volitvah, pozneje pa ...? Za vsa društva se namenja premalo sredstev in pozorno- sti, čeprav se z njihovim delom tako radi pohvalimo pred širšo javnostjo (PGD, TD, ŠD). Sodelovanje z vsemi društvi mora biti prijaznejše in seveda bogatejše! Našteta dejstva zagotovo ne pomagajo prijetnejšemu vzdušju življenja v naši občini, zato je čas za spremembe! Franc Šuen, ZL-DSD OO Dornava Foto: EM 12 Štajerski Križemkražem torek • 13. novembra 2018 Ptuj • Razstava o Maksimilijanu Skalarju Poklon violinistu, glasbenemu pedagogu in goslarju Po prvem slovenskem simpoziju na temo goslarstva v organizaciji Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož v okviru 110. obletnice rojstva violinista, pedagoga in goslarja Maksimilijana Skalarja, so se Maksimilijanu Skalarju v PMPO poklonili tudi z razstavo. Družina Skalar je po smrti Maksimilijana Skalarja leta 1998 muzeju predala bogato zapuščino. Skozi razstavo je na njenem odprtju popeljala kustodinja Tatjana Štefanič, ki se že vrsto let bdi nad zbirko glasbil v PMPO. Goslarska delavnica Maksimilijana Skalarja je edinstveni primer, razstavljen v katerem od slovenskih muzejev. V muzejskih vitrinah so na ogled še lok in dve violini mojstra Skalarja iz ptujskega obdobja, nastali leta 1968 in 1969, in prvi violončelo v njegovem opusu, ki ga je leta 1971 izdelal v Štanjelu na Krasu. „Priza-devamo si, da bi pridobili še violo mojstra Skalarja, s čimer bi imeli v naši zbirki zastopane prav vse primerke godal, ki jih je izdelal," je povedala Tatjana Štefanič. „Njego-vo poslanstvo goslarja ni zajemalo samo izdelave novih glasbil, ampak tudi različna popravila starejših. Med službovanjem v Kopru so mu zaupali restavriranje dragocene Tartinijeve violine iz piranskega mu- www.tednik.si (Stajerskitednik Stajerskitednik Foto: Črtomir Goznik V Salonu umetnosti na Ptuju je na ogled razstava o Maksimilijanu Skalarju - človeku mnogoterih talentov in vrlin. zeja. Celoten opus mojstra Maksimilijana Skalarja obsega več kot 230 glasbil. Maksimilijana Skalarja lahko označimo kot človeka mnogih talentov, saj je uspešno združeval poklice violinista, glasbenega pedagoga in goslarja z vlogo ljubečega družinskega člana. Bil je oče štirih glasbeno zelo nadarjenih hčera in dedek ter pradedek mnogih vnukov in pravnukov, ki stoletje kasneje zagnano stopajo po njegovih stopinjah v svetu glasbe," je predstavitev o Skalarju sklenila Štefaničeva. Z glasbenimi utrinki so jo obogatili trije mladi violončelisti iz Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj: Matej, Tomaž in Kajetan. Razstava v Salonu umetnosti na Ptuju bo na ogled do 2. decembra. MG Ptuj • Prvi mednarodni festival mitraizma Civilna iniciativa skupaj s stroko v boju za ptujsko identiteto Po sedmih letih mrtve arheologije, konca aktivne predstavitve bogastva in ob dejstvu, da gre pri mitrejih za svetovno kulturno dediščino, je bilo pričakovati ustanovitev psevdo civilno iniciative, da izvede nekaj namesto oblasti. To iniciativo sestavljajo Mihael Toš s svojo agencijo, Peter Vesenjak in hotel Mitra ter Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož. Maksimilijan Skalar je poučeval na mnogih glasbenih šolah, tudi na ptujski, kjer je kakovost godalnega oddelka s svojim zagnanim delom dvignil na višjo raven. Ptujska leta so bila za Skalarja pedagoga zelo plodna. Tako je na Ptuju uvedel nekaj uspešnih pripomočkov za violiniste začetnike, s katerimi so si pri poučevanju pomagali tudi drugi učitelji. Na podlagi lastnih dolgoletnih izkušenj je izdal več učbenikov za mlade violiniste. Njegova zvezka so leta 1968 vključili tudi v obvezno literaturo za izobraževanje mladih violinistov. Maksimilijan Skalar seje kot človek mnogih talentov in vrlin uveljavil tudi z izdelovanjem godal. Lastne violine je začel izdelovati v zgodnjih tridesetih letih 20. stoletja, s čimer je v manjšem obsegu nadaljeval v času službovanja v Salzburgu, Ljubljani, Kopru in na Ptuju. Goslarstvu pa se je resneje posvetil v zadnjih treh desetletjih svojega življenja. Majšperk • Sedmo srečanje ljudskih pevcev in godcev Ljudske pesmi napolnile dvorano Ljudski pevci in godci so ponovno napolnili dvorano v Majšperku. Tokrat je nastopilo 16 ustvarjalce in skupin. Večina iz okoliških krajev, nekaj pa tudi iz drugih delov Slovenije. „V prvih letih delovanja je bil v hotelu že razstavljen del petega mitreja. Zaradi težav v hotelu pa je eksponate po petih letih muzej umaknil iz njegovih prostorov. Po dobrih 20 letih in več je v hotelu Mitra ponovno na ogled skoraj celi peti mitrej. „V civilni iniciativi smo želeli, da se glede na hitro bližajočo se 1950-letnico prve pisne omembe Ptuja tudi nekaj konkretnega naredi, da hotel Mitra ob tem ponovno povežemo s kultom mitre, da lahko v času tega praznovanja tudi gostom predstavimo to dediščino tudi v neposredni obliki. Tretji razlog za vsa ta dogajanja pa tiči v zanimanju domačih in tujih gostov, ki so slišali o veliki antični dediščini tega okolja in si želijo to dediščino tudi doživeti oz. videti. Tudi zato smo se ob iniciativi Mihaela Toša povezali s PMPO, njegovim direktorjem Aleksandrom Lorenčičem in arheologom Ivanom Tuškom, da ponovno postavimo peti mitrej v malo širši sestavi v hotel Mitra, da si ga bodo lahko ogledali domačini in turisti. S tem, ko predstavljamo antične artefakte širši javnosti, hkrati spodbujamo k čim prejšnji ponovni postavitvi arheološkega muzeja na Ptuju," pove Peter Vesenjak . Oktobrski dogodek - v prvi vrsti opozorilo in opomin „Oktobrski dogodek in vsi, ki bodo še sledili v hotelu Mitra, ima- jo tudi veliko simbolno noto. Predvsem gre za opomin in opozorilo glede stanja ptujske arheologije. Leta 1893 so člani Tujsko-prome-tnega društva Ptuj ustanovili Muzejsko društvo, katerega namen je bilo preprečiti odnašanje bogatih arheoloških izkopanin v muzeje v Gradec in na Dunaj. Odnos članov muzejskega društva do zgodovine, kulturne dediščine in muzejske dejavnosti je nam, današnjim rodovom, lahko za zgled. Nacionalno pomembna arheološka zbirka z la-pidarijem, ki je bila od leta 1928 pa vse do leta 2011 nastanjena v dominikanskem samostanu, je že sedem let deponirana v lesenih zabojnikih nekdanje vinske kleti ... Veseli me, da se tudi prebivalci našega mesta vedno bolj zavedajo pomena te dediščine in da prihajajo pobude za rešitev ter ureditev obstoječega stanja tudi od civilne iniciative. Pri realizaciji neizkoriščenih potencialov je nujno zavedanje, da so finance resda nuja, a brez jasne vizije, kakovostnega dela, sodelovanja in podpore v najširšem pomenu besede, rezultatov v presežkih prav tako ni pričakovati. Tudi zato podpiramo pobudo Mihaela Toša in Petra Vesenjaka. Vsak premik je boljši, kot je zatečeno stanje, in vsekakor je bolje, da se vsaj del gradiva pokaže, kot pa da ostane v depojih,« pa je ob rob prvega mednarodnega festivala mitraizma na Ptuju povedal Aleksander Lorenčič, direktor PMPO. MG Jožef Novak je pred sedmimi leti ustanovil skupino godcev Veseli prijatelji in takoj organiziral njihov nastop v takrat novi dvorani v Maj-šperku. Od takrat naprej je dogodek tradicija. »Godce in ljudske pevce povabimo vsako leto in skupaj pripravimo koncert. Ljudska pesem namreč izumira in prav je, da jo ohranjamo. Ta način je eden izmed boljših,« pojasnjuje Jožef Novak, ki hkrati opozarja, da so ljudske pesmi iz območja Haloz še posebej ogrožene. »V teh krajih dolgo nismo imeli magnetofonov. Pesmi so prvič posneli šele v 70. letih. Tudi naša skupina zato prepeva izključno haloške ljudske pesmi in ravno pripravljamo četrto zgoščenko s takimi pesmimi.« Dogodka se v večini udeležujejo starejši, vendar pa so organizatorji veseli, da so v dvorani opazili tudi nekaj mladih gledalcev. Mlajši pa so tudi prispevali k programu. Talenti- rani osnovnošolci so namreč zapeli nekaj ljudskih pesmi. Med drugim pa so nastopili še ljudski pevci iz Benedikta in Stoperc, pevke iz Sežane, Mokronoga in Beltincev, Etno skupina iz Bistrice ob Sotli, godci iz Vitanja in Folklorna skupina Stoperce. Novak obljublja, da bo dogodek tudi v prihodnjem letu, saj je še mnogo skupin, ki bi si želele nastopiti in do zdaj še niso prišle na njihov oder. VB Foto: Črtomir Goznik Od 25. oktobra je v hotelu Mitra na Ptuju na ogled skoraj celi peti mitrej. Na fotografiji glavna pobudnika I. Festivala mitraizma na Ptuju Mihael Toš in Peter Vesenjak. Civilni pobudi na to temo se je pridružil tudi PMPO. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik Nogomet Brez dosežega zadetka ni zmage ... Stran 14 ŠZ občine Kidričevo Številne načrte bodo uresničevali v lastnih prostorih Stran 14 tednik Rokomet Izjemni derbi odločil Lesjak i • • «vv s polovice igrišča ... Stran 15 Rokomet »Martinovo« zmago posvetili navijačem Stran 15 íPoiluíají¿ naí na vjitovnm. íjilitu! RADIOPTUJ tea. ¿fitetu. www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 16. krog Prevlado na igrišču vendarle pretvorili v tri točke Krško - Aluminij 1:3 (0:1) STRELCI: 0:1 Kidrič (10.), 1:1 Vu-kušič (68.), 1:2 Tahiraj (79.), 1:3 Grgič (89.). KRŠKO: Zalokar, Hing-Glover (od 82. Kulintš), Brekalo, Ejup, Štefulj, Srečkovič (od 47. Risto-vski), Ogrinec, Kovačič (od 78. Kordič), Perič, Vukušič, Volaš. Trener: Alen Ščulac. ALUMINIJ: Janžekovič, Gliha, Jakšič, Martinovič, Kontek, Petrovič, Horvat (od 93. Marinšek), Muminovič, Tahiraj (od 87. Grgič), Kidrič, Maloku (od 70. Leko). Trener: Oliver Bogatinov. Nogometaši Aluminija v Krško niso odpotovali z najboljšo popotnico, saj zmage niso dosegli na zadnjih štirih tekmah (trije porazi in remi). A nič kaj bolje ni šlo niti Krčanom, zato je bilo pričakovati izenačen dvoboj. Dvoboj je bil pomemben za obe ekipi, saj so Krčani želeli zbežati z dna, Šumar-ji pa so želeli zadržati priključek z ekipami v sredini lestvice. Uspelo je slednjim ... Štiri velike priložnosti, le en gol Aluminija V ekipo Aluminija se je po poškodbi ramena vrnil Nemanja Jakšič, ki je z nekaj akcijami takoj pokazal, da si je še kako želel vrnitev v moštvo. Varovanci trenerja Oliverja Bogatinova so odlično odprli tekmo in takoj prevzeli popolno kontrolo nad dogajanjem na zelenici. Do vodstva so prišli že v 10. minuti, ko je Horvat z natančno podajo v prazen prostor zaposlil Maloka, ta je opazil Kidriča in mu z idealno asistenco omogočil dosego petega zadetka v sezoni - 0:1. Šumarji bi lahko že v prvem polčasu odločili zmagovalca, saj so imeli v prvih 45 minutah še tri izjemne priložnosti. Iz oči v oči so se Nogometaši Aluminija so še drugič u sezoni ugnali Krško, tokrat na njihouem igrišču. z domačim vratarjem Zalokarjem namreč znašli Tahiraj v 29. (podaja Kidrič), Kidrič v 32. (Petrovič) in še enkrat Tahiraj v 41. minuti (Petrovič), vedno pa je bil Zalokar na pravem mestu. Domačini, ki so igrali brez dveh pomembnih igralcev, Da Silve in Volariča, na drugi strani v prvem delu proti golu Janžekoviča niso sprožili niti enega samega strela! 11 minut negotovosti V drugem delu so Krčani pokazali boljšo podobo, po zaostanku jim kaj drugega kot bolj ofenzivna igra niti ni preostalo. Prvič so resneje zapretili v 54. minuti, a je strel Periča tik pred golovo črto zaustavil Horvat. V 68. minuti so domačini kronali pobudo in rezultat izenačili s podobno akcijo, kot so jo pri svojem golu Kidričani. V vlogi prvega podajalca se je znašel Dalibor Volaš, rezervist Milan Ristovski je akcijo nadaljeval, strelec iz bližine pa je bil Hrvat Ante Vukušic' - 1:1. V pRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 16. KROGA: Krško - Aluminij 1:3 (0:1); Maribor - Triglav 4:1 (1:1); strelci: 0:1 T. Mlakar (26.), 1:1 Tavares (35.), 2:1 Zahovič (56.), 3:1 Santos (60.), 4:1 Tavares (67.); Mura - Gorica 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Sirk (43.); Domžale - Celje 1:1 (0:0); strelca: 0:1 Vizinger (66.), 1:1 Podlogar (81.). Rdeči karton: Klemenčič (40., Domžale); Rudar - Olimpija 1:2 (0:2); strelci: 0:1 Vombergar (5.), 0:2 Kronaveter (42.), 1:2 Trifcovič (67., z 11 m). 1. MARIBOR 16 11 2. OLIMPIJA LJUBLJANA 16 9 3. MURA 16 6 4. GORICA 16 5 5. DOMŽALE 16 5 6. ALUMINIJ 16 6 7. CELJE 16 4 8. TRIGLAV KRANJ 16 4 9. RUDAR VELENJE 16 4 10. KRŠKO 16 2 47:14 34:19 24:22 21:24 28:24 24:25 18:24 22:36 16:35 12:23 36 32 22 22 21 21 20 15 15 12 Maribor in Olimpija daleč pred vsemi, pet ekip v razmiku dveh točk Na vrhu lestvice tudi po 16. krogu ni sprememb, Maribor in Olimpija sta z novima zmagama obdržala enak medsebojni razmik štirih točk. Maribor je do zmage proti Triglavu prišel na precej prepričljiv način, čeprav so gostje z izjemnim strelom Tilna Mlakarja celo po-vedli. Marcos Tavares je bil tisti, ki je v nadaljevanju znova povlekel voz Maribora, dosegel je prvi in zadnji zadetek svoje ekipe. Olimpija je dvoboj proti Rudarju začela prepričljivo, Andres Lombergar je imel kar dve super priložnosti, tisto v 2. minuti je zapravil, v 5. minuti pa vendarle zadel. Za domačine bi lahko Milan Tucič hitro izenačil, a je zapravil tri res izjemne priložnosti. Kot se po navadi zgodi, je Rok Kronaveter s svojim 10. zadetkom v sezoni še pred polčasom domala odločil tekmo. Domžalčani so tekmo znova končali z deseterico igralcev na igrišču, saj je bil še pred polčasom izključen Tilen Klemenčič. Zanj je bil to že drugi rdeči karton v sezoni, za Domžale pa že skupno sedmi! Celjani tega niso znali izkoristiti v polni meri. Kljub igralcu manj je namreč domačinom uspelo izid izenačiti; po izjemni asistenci Senijada Ibričiča je zadel Matej Podlogar. Mura se prebija vse višje in višje in je z novo zmago proti Gorici (že tretjo v kratkem času, dve je dosegla v Pokalu Slovenije) že na 3. mestu lestvice. V polno je še enkrat več zadel Rok Sirk, ki je očitno zadržal strelsko formo s tekme z Aluminijem. Mura tako vodi peterico ekip, ki jih od 3. do 7. mesta ločita le dve točki. Jože Mohorič Rok Kidrič, Aluminij: »Prvi polčas je bil iz naše strani veliko boljši kot drugi, že takrat bi morali odločiti srečanje. Imeli smo res veliko priložnosti, nismo pa jih uspeli učinkovito zaključiti. Domačini so v drugem polčasu iz dveh strelov iztržili izenačenje, nato pa smo se s pravim pristopom in veliko borbenostjo uspeli pobrati in zmagati. Po nekaj tekmah brez zmage smo to potrebovali, na koncu smo si na igrišču tudi zaslužili.« Oliver Bogatinov, trener Aluminija: »Odlično smo odigrali prvi polčas in povsem onemogočili tekmece, le prednost je bila premajhna v našo korist. To ni bilo dovolj za mirno nadaljevanje, na srečo pa smo po izenačenju v odločilnem trenutku zadeli. To je bil trenutek, ko se je tekma 'lomila' in bi lahko odšla na eno ali drugo stran.« Alen Ščulac, trener Krškega: »Prvi polčas bo šel hitro v pozabo, preveč se nam je v zvezni vrsti poznala odsotnost Da Silve in Vola-riča. V drugem polčasu je bila igra takšna, kot sem jo pričakoval. Po izenačenju smo imeli pobudo, v času našega največjega pritiska pa so gostje zadeli drugič in odločili srečanje.« Foto: Juruj Kod run / M24.SÍ nemočnega Zalokarja poslal žogo v mrežo-1:2. Tahiraj bi lahko minuto kasneje zadel še enkrat, saj je prestregel podajo domačinov in streljal s strani, Zalokar pa je njegov strel ubranil. Nekaj minut kasneje je Tahiraja na igrišču zamenjal Damir Grgič, ki je že v prvem stiku z žogo zadel v polno: v kazenskem prostoru se je namreč Tenis • Blaž Rola odlično znašel po podaji Erika Gliha in žogo iz bližine potisnil v gol -1:3. To je bila šele druga zmaga Aluminija v gosteh v tej sezoni, prva po 28. juliju, ko je slavil v Kranju. Sledi reprezentančni odmor, po njem pa se bodo Kidričani v 17. krogu v nedeljo, 25.11., v gosteh pomerili z Goričani. JM naslednjih desetih minutah so zeleni še naprej pretili, nato pa jih je presekala bliskovita akcija gostov. Sanin Muminovic je globoko iz svoje polovice igrišča poslal nizko podajo proti golu Krškega, kjer je bil Francesco Tahiraj veliko hitrejši in spretnejši od ameriškega branilca Macaria Hing-Gloverja, nato pa je s približno 20 metrov mimo Končno premagal urok, imenovan Tennys Blaž Rola (235. na ATP) je v preteklem tednu nadaljeval z nastopi na ameriški turneji, po Las Vegasu (finale) in Charlottesvillu (1. krog) je bil tretja postaja Knoxville v zvezni državi Tennessee. 28-letni Ptujčan je bil postavljen pred težak žreb, saj ga je v 1. krogu čakal Roberto Quiroz (180.), ki je precej višje na ATP-lestvici od Blaža. A dve leti mlajši Ekvadorec ni bil kos našemu igralcu, ki je v 1. nizu tekmecu oddal le tri točke na svoj servis (33/30)! Drugi dvoboj je Rola odigral proti 1. nosilcu Tennysu Sandgrenu (61.). Leto mlajši Američan je za Blaža prava „nočna mora", saj je doslej dobil vse njune štiri medsebojne dvoboje. Ne pa tudi petega! Tega je Ptujčan odigral izredno zbrano, že z breakom v prvi igri je nakazal, da bi ti lahko bil njegov večer. Pobudo je ohranil praktično skozi celoten dvoboj in se po uri in 15 minutah veselil svoje največje letošnje zmage! O dragocenosti zmage največ pove podatek, da je Sandgren letos npr. zaigral v četrtfinalu Melbourna in v finalu turnirja v Houstunu (ATP 250) . Challenger turnir v Knoxvillu (75.000 dolarjev): 1. krog: Rola - Quiroz (Urugvaj) 7:6(4), 6:4; 2. krog: Rola - Sandgren (ZDA, 1.) 6:4, 6:4; četrtfinale: Rola - Milojevic (Srbija) 4:6, 2:6. A na challenger turnirjih je že tako, da izločitev 1. nosilca še zdaleč ni zagotovilo za uvrstitev v zaključni del. Vsi namreč čakajo morebitne spodrsljaje favoritov, da lahko potem izkoristijo »odprt žreb«. Prav to je naredil Nikola Milojevic' (172.), ki se je v četrtfinalu meril z Blažem ... 23-letni Srb je naredil manj napak, ob tem pa izkoristil vse tri priložnosti za break (enako število jih je imel tudi Blaž, a ni izkoristil niti ene). Rola je tokrat serviral slabše kot na zadnjih srečanjih, predvsem drugi servis je bil lahka tarča za Milojevica. Na novi ATP-letvici se je Rola povzpel na 229. mesto, ta teden pa bo nastopal na challenger turnirju v mestu Champaign v ameriški zvezni državi Illinois. V 1. krogu bo njegov tekmec domači povabljenec Alexsander Brown. JM 3 2 5 2 4 6 7 4 6 5 3 7 8 4 3 9 3 9 6 8 14 Štajerski Križemkražem torek • 13. novembra 2018 Nogomet • 2. SNL, 15. krog Brez doseženega zadetka ni zmage ... Lepo sobotno popoldansko vreme je na Mestni stadion privabilo približno 200 gledalcev, med njimi je bila tudi zelo glasna skupina navijačev iz Koroške. Na koncu so oboji odšli domov z mešanimi občutki, zadovoljni zaradi vsaj ene osvojene točke, nezadovoljni pa zaradi zapravljenih priložnosti za zmago ... V postavi gostov je kapetan-ski trak nosil Denis Halilovič, nekdanji član prvoligaške Drave, ki je po odhodu s Ptuja igral v tujini v Rusiji (Saturn), na Nizozemskem (Willem II), Bolgariji (CSKA Sofija), na Japonskem (Jokohama) in Avstriji (Celovec), v Sloveniji pa za Domžale in Koper. »Na Ptuj sem se vrnil po desetih letih, občutek pa je izjemno dober, predvsem zaradi nekaterih navijačev, ki so se spomnili name in mi že pred tekmo poslali sporočila - res se jim zahvaljujem za to. Sicer sem po številnih letih tujine začutil, Veselič se je sporazumno razšel z Dravo Dosedanji trener vratarjev v NK Drava Dakinda Ptuj David Veselič v soboto ni več sedel na trenerski klopi, ampak je tekmo spremljal s tribune. »S klubom smo se dogovorili za sporazumno prekinitev pogodbe, bom pa še vedno ostal velik navijač Drave in ji želim vse dobro v nadaljevanju sezone. Na zadnjih treh tekmah jesenskega dela bom pomagal ekipi Beltincev, poti naprej pa so še odprte,« je o tem dejal Veselič. da je čas za vrnitev v Slovenijo in s Fužinarjem sem se hitro dogovoril za sodelovanje. Iskali so nekoga z več izkušnjami, meni pa je ambiciozna sredina tudi zelo všeč,« je o tem dejal 32-le-tni igralec obrambne vrste. Samo srečanje se je razživelo šele po 16 minutah, v tej minuti so gostje celo zadeli, a je bil gol razveljavljen zaradi prepovedanega položaja. Drugo lepo priložnost so imeli gostje v 23. minuti, ko je Mar-tic po prodoru obležal na polovici gostov, ti žoge niso poslali z igrišča, ampak so krenili v nasprotni napad, Šeliga pa je z izjemno obrambo preprečil vodstvo Fužinar-ja. V 31. minuti je najboljši igralec gostov, 19-letni Dem Pljava, iz prostega strela podal pred gol, tam pa je po odbiti žogi Nik Fasvald s kakšnih šestih metrov žogo neoviran z glavo poslal preko gola. Drava Dakinda Ptuj -Fužinar Vzajemci 0:0 DRAVA DAKINDA PTUJ: Šeliga, Vezjak, Mate, Petek, Martič, Kukovec, Lovenjak, Kolar (od 69. Oduh), Fanimo, Šporn, Bizjak. Trener: Nikola Jaroš. FUŽINAR VZAJEMCI: Poljanec, Tubič (od 14. Bokšan), Rober (od 77. Paradiž), Sasaki, Halilovič, Corticchia, Pljava, Fasvald (od 62. Medved), Kovač, Kukič, Ivkič. Trener: Domen Fasvald. 100 % priložnost Šporna Sledila je v 35. minuti najlepša priložnost tekme, tokrat so si jo po zares krasni podaji Lovenjaka v prazen prostor priigrali Ptujča-ni: hitri Fanimo je preigral branilca Fužinarja in natančno podal v sredino, kjer pa je kapetan Jon Šporn žogo iz kakšnih treh metrov namesto v prazen gol zabil v prečko ... Drugi polčas je bil veliko bolj dinamičen in razburljiv, igra se je hitro selila od enega do drugega gola. Izrazitih priložnosti sicer na obeh straneh ni bilo veliko, predvsem je obema ekipama manjkala zbranost v zaključkih akcij. Pri gostih velja izpostaviti prosti strel Nikola Jaroš, trener Drave: »Vedeli smo, da bo to zelo zahtevna tekma, predvsem iz fizičnega vidika. Želeli smo hiter pretok žoge po tleh, a nam predvsem v prvem polčasu to ni uspevalo najbolje, s čimer je tekmec pridobival samozavest. V drugem polčasu je bila tekma veliko bolj dinamična, tako enim kot drugim se je večkrat porušila postavitev na igrišču. Gol je v takšni igri visel v zraku, a tega nihče ni unovčil. Naša največja težava v tem trenutku je to, da tekme igramo brez klasičnega napadalca. Bizjak se na tem položaju žrtvuje za ekipo, lahko pa bi bolj koristno odigral na kakšnem drugem položaju.« Tim Martic', Drava: »Kot že sam rezultat kaže, je bila to težka, trda tekma. Hoteli smo zmagati, a nam igra ni stekla tako, kot smo si želeli in kot sicer zmoremo. V obrambi smo dobro stali, na čelu z vratarjem, kar je prišlo do izraza predvsem v drugem polčasu, ko se je igra hitro selila z ene na drugo polovico igrišča in velikokrat ni bilo klasične postavitve igralcev v zvezni vrsti. Vse te nasprotne napade smo zadržali, kar lahko ocenim za pozitivno. V napadu nam je enostavno nekaj zmanjkalo, niti sami ne vemo, kaj.« Denis Halilovič, Fužinar: »Za samo srečanje lahko rečem, da je bilo na prvoligaškem nivoju, kar se tiče ritma in dinamike. Obe ekipi sta si pripravili nekaj polpriložnosti, končni remi pa se mi zdi pravičen rezultat.« Foto: Črtomir Goznik Nogometaši v modrih dresih niso uspeli zlomiti odpora gostov iz Koroške, ki so se na Mestnem stadionu predstavili kot čvrsta in organizirana ekipa. Haliloviča v 76. minuti, ko je Šeliga moral pokazati vse svoje znanje, da je žogo izbil v kot. Pri domačinih se je zelo trudil Fanimo, a se je vse prevečkrat odločal za samostojne prodore, ki so Kalcer na vrhu poravnan z Bravom, Krka ugnala Tabor Vodilni ekipi 2. lige Bravo tokrat v Postojni ni uspelo ugnati Ankarana, kar je prineslo zamenjavo na vrhu lestvice. Remi Ljubljančanov so namreč izkoristili Radomljani, ki so v lokalnem derbiju ugnali sosede iz Doba. Srečanje si je ogledalo kar 700 gledalcev, domači Kalcer pa je do zmage prišel v drugem polčasu, ko je dosegel vse tri zadetke. Enega je prispeval tudi daleč najboljši strelec lige Anel Hajric' - zanj je to bil že 19, zadetek v sezoni. Še eden izmed derbijev je bil odigran v dolenjski prestolnici, kjer je domača Krka ugnala sežanski Tabor in se z njim izenačila po točkah na 3. mestu. Znova je poraz vknjižila Nafta, ki je bila pred prvenstvom celo bili obsojeni na neuspeh. Nekoliko je igro v končnici poživil Simon Oduh, ki je vstopil proti koncu in bi lahko bil v dveh primerih ob nekoliko bolj zbrani reakciji blizu zadetka. glavni favorit za vrh, a sedaj na lestvici zaostaja celo za ptujsko Dravo. Veliko gledalcev se je zbralo tudi na primorskem derbiju zače-lja v Vipolžah (500), kjer pa so se na koncu bolj veselili privrženci gostov iz Bilj. Pomembne zmage za priključitev sredini lestvice so zabeležile ekipe Rogaške, Ilirije in Beltincev. REZULTATI 15. KROGA: Drava Dakinda Ptuj - Fužinar Vzajemci 0:0; Brda - Vitanest Bilje 0:1 (0:1); strelec: 0:1 D. Frelih (41.); Ankaran Postojna - Bravo 0:0; Jadran Dekani - Rogaška 2:3 (1:0); strelci: 1:0 Stepančič (11.), 1:1 Šošterič (65., avtogol), 1:2 Biruš (86.), 1:3 Firer (90., z 11 m), 2:3 Ni-količ (94., z 11 m); Krka - Cherrybox 24 Tabor Sežana 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Kim (83.); Končni remi je glede na videno še najbolj realen, vprašanje pa je, kako bi se srečanje končalo, če bi Šporn zadel iz res idealne priložnosti . Jože Mohorič Kalcer Radomlje - Roltek Dob 3:1 (0:1); strelci: 0:1 Petric (12.), 1:1 Primc (49.), 2:1 Jazbec (73.), 3:1 Hajrič (90.); Ilirija 1911 - Nafta 1903 2:0 (0:0); strelca: 1:0 Rujovič (75.), 2:0 Tiganj (93., z 11 m); Beltinci - Brežice Terme Čatež 2:1 (1:1); strelci: 1:0 Kristl (7.), 1:1 Kramarič (13., z 11 m), 2:1 Lukač (57.). 1. kalcer radomlje 2. ašk bravo 3. tabor sežana 4. krka 5. roltek dob 6. drava dakinda 7. nafta 1903 8. ankaran postojna 9. fužinar vzajemci 10. rogaška 11. beltinci 12. ilirija 1911 13. vitanest bilje 14. jadran dekani 15. brda 16. brežice čatež 15 10 3 15 10 3 15 8 3 15 7 6 15 7 5 15 7 3 15 6 5 15 5 5 15 4 7 15 4 6 15 5 2 15 4 3 15 4 2 15 4 1 15 2 4 15 2 4 2 41:11 33 2 37:13 33 4 31:17 27 2 28:17 27 3 24:16 26 5 31:18 24 4 21:20 23 5 17:21 20 4 17:18 19 5 18:26 18 8 21:30 17 8 20:30 15 9 10:34 14 10 22:33 13 9 17:30 10 9 12:33 10 Športna zveza občine Kidričevo Številne načrte bodo snovali in uresničevali v lastnih prostorih Športna zveza občine Kidričevo (ŠZOK) je bila letos sprejeta v Olimpijski komite Slovenije -Združenje športnih zvez Slovenije. S tem je bil storjen še zadnji veliki korak k popolni uveljavitvi. Zadnja tri leta je njena predsednica Simona Gaiser, pod svojim okriljem pa združuje 16 športnih društev iz občine Kidričevo. »Seveda smo najbolj ponosni na naš prvoligaški klub NK Aluminij, vendar se lahko pohvalimo tudi z ostalimi športnimi društvi, ki na rekreativnem področju delujejo zelo kakovostno. Za nas je pomembno delo vsakega društva, saj se zavedamo, da se vrhunski športniki kalijo ravno v takšnih društvih. Zato se trudimo ustvariti pogoje, ki bodo povečali razvoj množičnega športa,« v uvodu pove Simona Gaiser. V četrtek, 15. 11., imajo pred sabo nov mejnik, saj bodo v prostorih bivše policijske postaje (Ulica Borisa Kraigherja 25 v Kidričevem) ob 17. uri odprli lastne prostore. »V zadnjih letih se je zaradi povečanega obsega dela in števila projektov, ki jih izvajamo, pokazala potreba po lastnih prostorih, ki pa jih bomo ponudili v souporabo tudi drugim športnim društvom v občini. Ne nazadnje so športna društva osnovni temelj športne zveze kot take,« pove Gaiserjeva. Letos so prvič samostojno izvedli prireditev Športnik leta občine Kidričevo (to sta postala Tilen Pušnik in Katja Babič), pohvalijo pa se lahko tudi z uspešno kandidaturo na razpisih, s pomočjo katerih so nato gradili oz. obnavljali športno infrastruk- turo v občini. Pridružili so se tudi Športni uniji Slovenije, ki deluje na področju športne rekreacije in športne vzgoje. S tem so se vključili tudi v projekte, ki jih izvajajo: Slovenija v gibanju in Veter v laseh. Za konec se je predsednica ŠZOK ozrla k načrtom za prihodnost. »V svojih ciljih za pri- hodnost postajamo zmeraj bolj drzni, pogumni in pri kandidaturah na razpisih bolj samozavestni, saj se zavedamo, da skupaj zmoremo več. Športna društva v občini vodimo ljudje z veliko stopnjo družbene odgovornosti in entuzi-azma, ki si želimo več za svoje člane in prebivalce občine Kidričevo. Pomembno je predvsem to, da so posamezna društva in njihovi predstavniki spoznali, da jim aktivno sodelovanje v zvezi prinaša bonitete, priložnosti in vključenost v projekte ter s tem finančne vzpodbudo. Kot predsednica zveze si želim enotnosti pri projektih. V Športni zvezi se za svoje programe in potrebe ne smemo zanašati samo na denar iz občinskega proračuna, ki zagotavlja pokritje stroškov za delovanje, ampak je pomembno, da kandidiramo na različnih razpisih, ki zagotavljajo sofinanciranje projektov, ki jih želimo izvajati. Seveda si del finančnih sredstev skušamo pridobiti tudi od donatorjev in sponzorjev. V septembru smo tako začeli skupaj s posameznimi društvi Srečanje športnikov iz obmejnih dežel Simona Gaiser: »Junija 2019 bomo gostili srečanje mladih slovenskih športnikov iz zamejstva, ki ga vsako leto pripravi OKS ZŠZS. Pričakujemo mlade športnike iz Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške, ki se bodo pomerili v odbojki, nogometu, košarki in namiznem tenisu.« izvajati brezplačno rekreacijo za odrasle v celotni občini pod skupnim imenom Festival športa, tako v Športni dvorani Kidričevo, kakor tudi v telovadnici v Cirkov-cah, ki se bo zaključil z športnim vikendom junija 2019. S tem projektom kandidiramo na Fundaciji za šport, ki preko razpisa za leto 2019 za sofinanciranje športnih programov in objektov namenja skoraj 8 milijonov evrov. Na tak način že vrsto let sofinanciramo Cirkovško otroško olimpijado, lani tudi Športni vikend. Ravno iz tega vidika je za nas pomembna pisarna, kjer bomo lahko nemoteno delovali. Trenutno je pri nas vroča tema ter težko pričakovan projekt podjetja Športno rekreacijski center Pleterje - Green Lake, okrog katerega dogovori o skupnem sodelovanju že potekajo. V prihodnosti si želimo skupaj izvesti različne športne aktivnosti, dogodke in tekmovanja. Obetamo si popestritev športno-družab-nega dogajanja v naši občini. S skupnimi močmi si želimo izvesti triatlon, kljub temu da to za ŠZOK predstavlja velik zalogaj. Aktivno bomo sodelovali tudi pri projektu izgradnje kolesarskih poti v občini Kidričevo, kar bo zagotovilo pogoje za izvedbo tovrstnih dogodkov. Naša tiha želja je, da nekoč izvedemo polovičen Ironman,« je zaključila predsednica ŠZOK Simona Gaiser. JM Foto: Črtomir Goznik Predsednica Športne zveze občine Kidričevo Simona Gaiser v novih prostorih zveze, ki jih bodo v četrtek tudi uradno odprli. torek • 13. novembra 2018 Šport Štajerski 15 Rokomet • 1. B SRL (m), 7. krog Izjemni derbi odločil Lesjak 1 • • iVV s polovice igrišča ... Drava Ptuj - Slovenj Gradec 2011 29:30 (13:16) DRAVA PTUJ: Belec, S. Žuran, Reisman, Koštomaj, Mlač-Černe, Gregorc 2, Grobelnik 8 (1), Hrupič 2 (1), Zupanc, Stopar 2, Rožman 5, Žunič 2, Bračič, Krasnič 5, Sivka 3. Trener: Vladimir Vujovič. SEDEMMETROVKE: Drava Ptuj 3/5, Slovenj Gradec 2011 5/5. IZKLJUČITVE: Drava Ptuj 6 minut, Slovenj Gradec 8 minut. Že ob prihodu v športno dvorano Ljudski vrt je bilo vsakemu obiskovalcu jasno, da je prišel na rokometni spektakel, ki so ga na parketu pričarali ptujski in slove-njgraški rokometaši, na tribunah pa njihovi bučni navijači. Zbralo se jih je okrog 300 in so ves čas držali tempo navijanja z dogajanjem na tekmi, ki je imela neverjeten dramaturški lok. Tri sekunde pred koncem je namreč pri izenačenem rezultatu 29:29 bivši igralec ptujske ekipe, sedaj pa odličen krožni napadalec Slovenj Gradca 2011, Žiga Lesjak po hitro izvedenem centru zadel s sredine igrišča prazen gol za zmago gostov z 29:30. Derbi neporaženih ekip je bil zares derbi v pravem pomenu besede. Obe ekipi sta bili sila motivirani in ta energija se je čutila v vsakem napadu, obrambi, zaustavljeni akciji, uspešni obrambi vratarja, prestreženi žogi, uspešnem protinapadu, lepi akciji ... Tekma je bila očitno za obe ekipi »nekaj več«, saj sta na vsak način želeli ostati neporaženi. Skozi vseh 60 minut so tako Ptujčani, kot tudi Slovenjgradčani, zelo »tepli« v obrambi, na čase so bili prekrški tudi grobi. Sodnika sta puščala res ostro igro, a nista odločilno vplivala na razplet tekme. Srečanje sta vsak na svoji strani zelo napeto spremljala tudi oba trenerja Vladimir Vujovic' in Slavko Ivezič. Oba sta bodrila svoje fante k maksimumu, čeprav so v dinamični tekmi oboji naredili tudi nekaj osnovnih tehničnih napak. Drava za odtenek več in morda je ravno to odločilo tekmo ... Do 13. minute je tekma potekala po sistemu »gol za gol« - bilo je 7:7. Za prvo otipljivejšo prednost gostov sta poskrbela Rok Cvetko, ki je odlično igral predvsem v prvem polčasu, in Franci Poklič, ki je tudi dosegel zadetek za 9:12. To prednost je sicer v nadaljevanju nekoliko ublažil tokrat neustrašni in učinkoviti Domen Krasnič, a gostje so v zadnjih trenutkih z zadetkom Cvetka ubranili tri zadetke naskoka. V drugem polčasu se je strelsko razpoloženima Krasniču in Do- Odbojka • 1. B DOL (ž), 5. krog V Luciji do gladke zmage Piran - ŽOK SETO Ptuj 0:3 (-13, -16, -13) ŽOK SETO PTUJ: Stavbar, Sako-vič, Oancea, Paternost, K. Milošič, Vedlin Gojčič, Horvat, Pučnik, N. Milošič. Trener: Bojan Novak. Ptujska ženska odbojkarska vrsta je bila kljub odsotnosti Gajser-jeve, Pignarjeve, Tomaničeve in Novakove veliko boljša od Piran-čank in je v Športni dvorani Lucija prišla do gladke zmage, ki je že njihova peta v nizu v tem prvenstvu. V prvem in drugem nizu je ŽOK SETO Ptuj hitro povedel za nekaj točk in je razliko samo poviševal do zaključkov nizov. Uvod v tretjega je bil malo drugačen, saj so Pirančanke najprej povedle s 4:2 in 7:4 (v tem obdobju so imele gostje nekaj težav s sprejemom), a je sledilo udarno nadaljevanje ptujskih odbojkaric, ki so brez težav pospravile tudi niz na svoj konto. Primorke so se še najbolj upirale v drugem nizu, a tudi v tem niso prišle dalje kot do šestnajste točke, kar zgovorno priča o kakovostni razliki med ekipama. Za novo zmago so Ptujčan-ke zelo dobro servirale, solidno so igrale v polju in tudi napad je bil kar učinkovit. Na drugi strani mreže so imele mlade Pirančanke velike težave pri sprejemu in organizaciji igre, tako da velikokrat sploh ni prišlo do prave igre. Če pa je do nje prišlo, je podajalka Urška Stavbar največ uporabnih žog nastavila Sari Sakovič in Leni Pučnik, ki sta dosegli vsaka po 13 točk, le točko manj je dodala Nika Milošič. Slednja je tokrat odigrala skorajda vso tekmo na mestu korektorja namesto tokrat odstotne Nastje Gajser; šele 13-letna igralka Klara vpoklicana v reprezentanco Ženski odbojkarski klub SETO Ptuj je od Odbojkarske zveze Slovenije prejel povabilo za igranje Klare Milošič za mladinski reprezentanci Slovenije na decembrskih mednarodnih tekmah. Poziv v reprezentanco dvanajstih igralk si je 15-letna odbojka-rica, ki igra na mestu centra, prislužila z odličnimi igrami v tej sezoni. 1. B SRL (m) REZULTATI 7. KROGA: Drava Ptuj - Slovenj Gradec 2011 29:30, Pomurje - Krško 25:37, Črnomelj - Radeče Papir nova 31:31, Ajdovščina - LL Grosist Slovan 21:28, Mokerc-Ig - Rudar 26:22, Butan Plin Izola - Herz Šmartno 34:30, Škofljica Pekarna Pečjak - Brežice 30:29. 1. slovenj gradec 7 7 0 0 14 2. krško 7 6 0 1 12 3. ll grosist slovan 7 6 0 1 12 4. drava ptuj 7 5 1 1 11 5. butan plin izola 7 4 12 9 6. radeče papir nova 7 3 13 7 7. škofljica pečjak 7 3 0 4 6 8. mokerc - kig 7 3 0 4 6 9. rudar 7 2 1 4 5 10. herz šmartno 7 2 14 5 11. brežice 6 114 3 12. ajdovščina 7 1 1 5 3 13. črnomelj 6 0 2 4 2 14. pomurje 7 0 16 1 mnu Rožmanu priključil še en zunanji igralec Drave Tomaž Grobel-nik, ki je skupno zabil osem zadetkov. A omenjena trojka, ob kateri je treba izpostaviti zelo dobrega domačega vratarja Sandija Žura-na, ni mogla slediti vsem naletom Korošcev. Ti so še bolj stisnili v obrambi, ki je bila zares ostra, ob tem je dobro branil vratar Nejc Humek. Vse to je dalo gostom dodatnega zaleta in po uspešno izvedenem protinapadu Žige Les-jaka je v 39. minuti na semaforju pisalo 18:23. Za to prednost ima Foto: Črtomir Goznik Na Ptuju je bil pred rekordnim številom gledalcev odigran odličen derbi 1. B-lige, daljši konec pa so na koncu potegnili Korošci. največ zaslug levokrilni gostujoči igralec Franci Poklič, ki je dosegel kar 10 zadetkov in je bil zares neustavljiv. Kljub zaostanku -5 se Ptujčani niso predali in so vztrajno nižali zaostanek. V obrambi so iz sebe iztisnili zadnje atome moči, Žu-ran je nanizal nekaj neverjetnih obramb, uspešni so bili tudi v napadu. To jim je v sami končnici prineslo izenačenje najprej na 27:27, v zadnjo minuto tekme pa so vstopili z neodločenim rezultatom 28:28. Sledila je prava drama, saj je Slovenj Gradec z metom iz razdalje popeljal v vodstvo Aljo-ša Yankovskyy, nato je nekaj sekund pred koncem po dolgi akciji za Dravo izenačil z desnega krila Jan Gregorc (29:29). Igralci Drave so ta napad izvedli brez vratar- Tomaž Grobelnik, RK Drava Ptuj: »Tekmo smo zgubili že prej, pred tem zadnjim zadetkom. Predvsem v prvem polčasu smo naredili preveč napak, ki so se nam dogajale tudi v odločilnih trenutkih tekme. Tudi v obrambi nismo bili čisto pravi in videlo se je, da imajo določeni igralci tudi malo treme. Ne glede na to smo dali vse od sebe, ampak na koncu nam je žal malo zmanjkalo. Zahvalil bi se tako gostujočim navijačem, ki so prišli spodbujat Slovenj Gradec, predvsem pa našim navijačem za izjemno podporo. Upam, da bodo tako navijali tudi na prihajajočih tekmah.« Žiga Lesjak, RK Slovenj Gradec 2011: »Vsekakor je bila to fantastična tekma pred polnimi tribunami. Rad bi se zahvalil našim navijačem za podporo, ki nas je tudi popeljala do zmage. To smo si priborili s fanatično borbenostjo v obrambi in solidnim napadom ter kančkom sreče na koncu tekme. Na koncu smo bili srečnejši in smo glede na prikazano zasluženo zmagali.« ja, z dodatnim igralcem v polju, kar so gostje v zadnjih sekundah premeteno izkoristili. S »hitrim centrom« je Žiga Lesjak zadel s sredine igrišča ... Sledilo je vese- lje na eni in žalost na drugi strani po vrhunski rokometni predstavi, ki so ji poseben pečat dali izjemni navijači obeh ekip. David Breznik Rokomet• 2. SRL (m), 4. krog »Martinovo« zmago posvetili navijačem je svoje delo opravila zares zelo dobro. Steklo ji je tudi v napadu in je hrabro zaključila številne akcije ter je dokazala, da predstavlja velik talent ptujske odbojke. V prihodnjem krogu bo ŽOK SETO odigral še eno tekmo v gos-teh, in sicer proti Prevaljam. Po tem jih čaka niz kar štirih tekem v domači športni dvorani Gimnazije Ptuj. David Breznik 1. B DOL (ž) REZULTATI 5. KROGA: Nova KBM Branik II - Prevalje 1:3, Mozirje - ATK Grosuplje 0:3, OD Krim - ŽOK Triglav Kranj 3:2, Vital Ljubljana - Swatycomet Zreče 0:3, Piran - ŽOK SETO Ptuj 0:3. 1. atk grosuplje 5 5 0 15:0 15 2. žok seto ptuj 5 5 0 15:2 14 3. swatycomet zreče 5 4 1 12:6 11 4. žok triglav kranj 5 3 2 11:8 10 5. prevalje 5 3 2 10:8 9 6. od krim 5 3 2 11:9 9 7. mozirje 5 1 4 5:13 4 8. vital ljubljana 5 1 4 3:14 2 9. piran 5 0 5 5:15 1 10. nkbm branik ii 5 0 5 3:15 0 Moškanjci-Gorišnica - Škerjanc Jadran Hrpelje-Kozina 28:22 (14:13) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Bra-tuša, Ranfl, Lorenčič, Šandor 2, Bedrač 2, Petek 1, Ozmec 3, Leto-nja, M. Geč 2, N. Geč, B. Geč 8(3), Sok 5, Ivančič, Tement, Vrbančič, Leben 5. Trener: Siniša Radujkovič SEDEMMETROVKE: Moškanjci--Gorišnica 3/2, Jadran Hrpelje-Ko-zina 8/6. IZKLJUČITVE: Moškanjci--Gorišnica 14 minut, Jadran Hrpe-Ije-Kozina 6 minut. V petek se je v športni dvorani Gorišnica zbralo približno 100 gledalcev, ki so si prišli ogledati prvo tekmo domače ekipe pod vodstvom novega trenerja Sini-ša Radujkovica. Po koncu tekme so se vsi skupaj veselili tretje zaporedne zmage. »Ko ekipo prevzame nov trener, je to za fante zagotovo določen šok - to se je najbolje videlo v prvem polčasu. Ob polčasu smo se dogovorili, da moramo v obrambi v plitki formaciji 6:0 bolje pokrivati v sredini. To se je dejansko zgodilo, oba vratarja sta prav tako prispevala svoj de- lež in razlika v našo korist je hitro narasla,« je dejal Radujkovič. Obramba je odlično delovala vse do zaključka, saj so gostje do 57. minute dosegli le štiri zadetke (27:17). Vratar Ervin Bratuša je dobesedno »zaklenil« svoj gol, Filip Ranfl je dodal dve ubranjeni 7-me-trovki in utrujeni gostje, ki so v Gorišnico prišli le z desetimi igralci (od tega so bili trije vratarji) niso mogli držati priključka. »Moji prvi občutki po prihodu v Gorišnico so odlični, res so me vsi lepo sprejeli. Poznam te ljudi, saj sem deset let igral v bližnjem Ormožu, vem da gre za izredno Foto: Črtomir Goznik Nejc Šandor, Moškanjci--Gorišnica: »Začetek tekme je minil v rahlem krču, saj nismo natančno vedeli, kaj trener v določenih trenutkih pričakuje od nas, tudi tekmec je bil precej zahteven in prepričan v svojo zmago. Sami v domači dvorani seveda želimo zmagovati, dobro smo pripravljeni in zelo motivirani. Ko nam je v drugem polčasu igra stekla, je bilo odprta pot do tretje zaporedne zmage. Vesel sem tudi za gledalce, ki se v vedno večjem številu zbirajo na naših tekmah - res smo jih hvaležni za podporo.« dobre ljudi. Aklimatizacija tako ne bo težka, le delati je potrebno, kar pa ne bo težava, saj so fantje pripravljeni na to,« je še dejal Siniša Radujkovič. JožeMo horič 2. SRL (m) REZULTATI 4. KROGA: Moška-njci-Gorišnica - Škerjanc Jadran Hrpelje-Kozina 28:22, Sevnica -Cerklje 33:36, Ljubljana - Alples Železniki 42:25, Arcont Radgona -Grosuplje 19:33, Metlika - Kronos 1. ljubljana 4 4 0 0 8 2. cerklje 4 4 0 0 8 3. grosuplje 4 3 0 1 6 4. moškanjci - gorišnica 4 3 0 1 6 5. alples železniki 4 2 1 1 5 6. sevnica 4 1 0 3 2 7. škerjanc jadran 4 10 3 2 Rokometaši Gorišnice (rumeno-črni dresi) so vpisali tretjo zaporedno prvenstveno zmago, prvo pod vodstvom novega trenerja. 8. metlika 9. kronos 10. arcont radgona 3 0 12 1 3 0 0 3 0 4 0 0 4 0 1G Štajerski Šport, rekreacija torek m 13. novembra 2018 Nogomet • 3. SNL sever, lige MNZ Ptuj Podvinčani potrdili naslov prvaka, lokalni derbi Cirkulanam 3. SNL sever: Številne priložnosti ostale neizkoriščene REZULTATI 13. KROGA: Videm pri Ptuju - Zreče 0:0, Šmartno 1928 - Kety emmi Bistrica 1:1, Mons Claudius - Šampion 2:1, Avto Grubelnik Dravograd - Teh-notim Pesnica 4:3, Pohorje - Dra-vinja 6:1. 1. videm pri ptuju 13 8 2 3 26:11 26 2. šmartno 1928 13 8 2 3 34:21 26 3. kety emmi bistrica 13 8 2 4. dravograd 5. šampion 6. zreče 7. dravinja 8. tehnotim pesnica 13 4 3 6 16:22 15 9. mons claudius 13 3 3 7 15:25 12 10. pohorje 13 1 2 10 19:40 5 VIDEM - ZREČE 0:0 VIDEM: Mikič, Plajnšek, Zelenik, Antolič, Adedoja, Cafuta, Tement 3 26:13 26 13 7 0 6 2s:31 21 13 6 1 6 27:22 19 13 4 5 4 16:1s 17 13 5 2 6 20:24 17 (od 79. Hliš), Božak, Krajnc, Mo-horko (od 58. Vajda), Lovenjak. Trener: Robert Hojnik. Že v soboto je v Šmartnem potekal derbi kroga med ekipama Šmartno in Bistrica, remi pa je dajal ekipi Vidma priložnost, da se z zmago proti Zrečam sama zavihti na vrh lestvice. A ji to ni uspelo ... Videmčani so goste izpod Rogle pričakali kot favoriti, a je bilo to treba potrditi na igrišču. Odločno so napadli od samega začetka in nizali napade praktično iz minute v minuto. Do 16-metrskega prostora je še šlo gladko, manjkali pa so učinkoviti zaključki, predvsem zaradi pomanjkanja koncentracije pri strelih. Gostje so se povsem osredotočili na obrambo, odlično je branil tudi njihov vratar Jaka Purg, ki je zaustavil nekaj nevarnih poskusov. Zrečanom je v veliki meri Robert Hojnik, trener Vidma: »Imeli smo 'milijon' šans, tri prečke, osem 'zicerjev', a nismo dosegli niti enega zadetka. Pride tudi takšna tekma, čeprav fantom ne morem ničesar očitati. Skozi igro so prihajali do številnih priložnosti, v zaključkih pa je vedno nekaj zmanjkalo. Res škoda! V zadnjih dveh tekmah tega dela sezone proti Pesnici v gosteh in Dravinji doma bomo poskušali to izboljšati.« pomagala tudi Fortuna, saj jih je kar trikrat na tekmi rešil prečnik. Zadnjih 20 minut je bilo še posebej razburljivih, saj so domačini nizali priložnosti, a tokrat jim zmaga enostavno ni bila usojena... Superliga: hat-trick Arsiča S tekmami 12. kroga se je zaključil jesenski del sezone Superlige. Naslov jesenskih prvakov so osvojili igralci Podvincev, ki so zabeležili le en poraz (v 8. krogu proti Gerečji vasi) in dosegli kar devet zmag. Zadnjo so si priborili proti Markovčanom, z novo učinkovito predstavo so potrdili sloves daleč najbolj učinkovitega moštva lige. 39 zadetkov na 12 tekmah znaša v povprečju več kot tri na srečanje. Uspešna sta bila tudi preostala člana vodilne trojke, ki jo sestavljata še Bukovci in Cirkulane. Bu-kovčani so bili prepričljivi v Gerečji vasi, Cirkulančani pa na derbiju v Stojncih. Tam je odločitev padla v 2. polčasu, ko je eksplodiral Jure Arsič in s hat-trickom potopil domačo barko. V sredini lestvice vlada izjemna izenačenost, saj štiri ekipe med 21 J' f tri* Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Podvincev so z zmago proti Markovčanom potrdili naslov jesenskega prvaka Superlige. Podvinci - Markovci 4:0 (3:0); strelci: 1:0 Zagoršek (5.), 2:0 Marinič (23.), 3:0 Segula (41.), 4:0 Zamuda Horvat (87.). PODVINCI: Gašperič, Ramšak, Lah, Marinič (od 81. Karo), Svenšek (od 46. Simonič), Mulej (od 46. Zamuda Horvat), Čeh, Segula (od 68. Fric), Svržnjak, Zagoršek (od 76. Goričan), Orovič. MARKOVCI: Starčič, Mlinarič, Anžel, S. Majcen, A. Majcen, M. Majcen, Bezjak, Levičnik, Ljubec, Suen, Križaj. seboj loči le ena točka. Hajdina, Gerečja vas in Stojnci so v tem krogu izgubili, Apače pa svojega srečanja niso odigrale. Še četrto zmago v zadnjih petih krogih so vpisali Pragerčani, ki so se po obupnem začetku in sedmih Futsal m 2. SFL, 7. krog Odličen obet pred pokalno tekmo z Oplastom FC Hiša daril Ptuj -Extrem Sodražica 8:2 (3:1) STRELCI: 1:0 Vrabel (5.), 1:1 Knavs (9.), 2:1 Vrabel (16.), 3:1 Vrabel (20.), 4:1 Letonja (22.), 5:1 M. Senekovič (28.), 5:2 Janež (32.), 6:2 Klemenčič (36.), 7:2 Vrabel (39.), 8:2 U. Senekovič (39.). FC HIŠA DARIL PTUJ: Stepišnik, Domjan, U. Senekovič, Katan, Tu-šek, Pihler, Kotnik, Murko, Ramadani, M. Senekovič, Klemenčič, Le-tonja, Vrabel. Trener: Dejan Kraut. FC Hiša daril Ptuj je bil proti gostom iz Sodražice v položaju popolnega favorita, kar so na koncu tudi upravičili. »Težko je igrati proti nekomu, ki pokaže tako malo napadalnih ambicij, ampak vse stavi na obrambo. Kljub majhni prednosti ob polčasu sem bil zadovoljen, saj vse ekipe pridno trenirajo in je vsako obrambo težko prebiti. V drugem polčasu smo v zaključni fazi lepo izkoristili svojo boljšo pripravljenost in kakovost,« je tekmo kratko opisal trener Dejan Kraut. Prvo ime tekme je bil Aleš Vrabel, ki se je podpisal pod štiri zadetke, trener pa je posebej izpostavil še Matija Letonja. »Na treningih je kazal veliko zavze- Thomas Pihler, kapetan FC Hiša daril Ptuj: »Tekmo smo odigrali dobro, tako kot smo se dogovorili. Dobro smo se postavili na igrišču in od samega začetka vršili pritisk na tekmece. Žogo smo imeli večinoma v svoji posesti, zato smo lahko brez velikih težav nadzorovali potek srečanja. Po dveh tekmah, v katerih strelsko nismo bili najbolje razpoloženi, smo tokrat znova dosegli večje število zadetkov, kar nas veseli pred naslednjimi težkimi tekmami. Po sedmih zaporednih zmagah je vzdušje v ekipi odlično, tako želimo tudi nadaljevati.« Foto: Črtomir Goznik Igralci FC Hiša daril Ptuj (na fotografiji Matija Letonja) so bili uspešni tudi v sedmi tekmi letošnje sezone. tost, zato sem ga postavil tudi v začetno peterko. Oddolžil se je s požrtvovalnostjo, dobro igro in konec koncev z lepim golom, ki ga je dosegel s peto.« Sedma zaporedna prvenstvena zmaga je dober obet pred izjemno zanimivim srečanjem v Pokalu Terme Olimia, ko se bodo Ptujčani v petek ob 19. uri v dvorani Center merili s prvoligaško ekipo Oplast Kobarid. Nova suverena zmaga: Velike Lašče - Tomaž ŠIC bar 4:11 (1:5) TOMAŽ ŠIC BAR: Caf, Klanjšek, Kos, U. Goričan, Gašparič, Koren, Miklašič, Dragosavac, Krajnc. STRELCI: 0:1 Gašparič (4.), 0:2 Kos (5.), 0:3 Klanjšek (11.), 1:3 Ko-jadinovič (14.), 1:4 Dragosavac (14.), 1:5 Krajnc (20.), 1:6 Dragosavac (23.), 2:6 Žužek (25.), 2:7 Dragosavac (27.), 3:7 Škulj (28.), 3:8 Krajnc (28.), 4:8 Kojadinovič (29.), 4:9 Gašparič (34.), 4:10 Gašparič (36.), 4:11 Gašparič (38.). Prleška ekipa Tomaž ŠIC bar nadaljuje odlične predstave v 2. ligi. V 7. krogu so varovanci Bojana Cunka gostovali v Velikih Laščah in suvereno slavili. Po odsluženi kazni se je v ekipo vrnil kapetan Urban Goričan, prvič pa je dres Tomaža ŠIC bara oblekel Žan Krajnc, ki zaradi kazni v prejšnji sezoni, ko je nosil dres Ptu-jčanov, prvič šest krogov ni smel nastopati. Tomaž ŠIC bar je domačine strl že v prvem polčasu, v drugem pa se je prednost iz minute v minuto višala in na koncu znašala velikih sedem zadetkov. Tokrat se je še posebej izkazal mladi Mitja Gašparič, ki je dosegel štiri zadetke, z novimi tremi zadetki pa se je Darijo Dragosavac še učvrstil na prvem mestu liste strelcev (18 zadetkov). Po krajšem premoru čakata Tomaž ŠIC bar dve pomembni tekmi v boju za sam vrh razpredelnice proti Miklavžu (23. novembra doma) in Mlinšam (1. decembra v gosteh), s čimer bodo zaključili prvi del prvenstva. JM, MŠ 2. SFL REZULTATI 7. KROGA: FC Hiša daril Ptuj - Extrem Sodražica 8:2, KMN Velike Lašče - KMN Tomaž ŠIC Bar 4:11, Kix Ajdovščina - Dlan Logatec 6:4, KMN Miklavž TBS Team24 - ŠD Mlinše, Futsal klub Kebelj - Futsal klub Dobrepolje 3:10. 1. hisa daril ptuj 2. tomaž Sic bar 3. mlinše 4. ajdovščina 5. miklavž 6. dlan logatec 7. velike lašče 8. dobrepolje . extrem sodražica 7 10. kebelj 7 0 0 0 3s:10 1 50:17 2 26:16 3 19:21 3 19:24 4 39:3s 3 23:30 4 25:23 5 21:36 7 9:54 zaporednih porazih odlično pobrali in se bodo spomladi povsem enakovredno vključili v boj za uvrstitev v Ligo za prvaka. Na dnu sta pristali ekipi iz Mar-kovcev in Skorbe; prva je jeseni dosegla dve, druga pa eno samo zmago. REZULTATI 12. KROGA: Gerečja vas - Bukovci 1:4 (0:1); strelci: 0:1 Medved (22.), 0:2 Zorec (55.), 0:3 Hebar (73.), 0:4 Antolič (85.), 1:4 Požegar (89.); Podvinci - Markovci 4:0 (3:0); strelci: 1:0 Zagoršek (5.), 2:0 Ma-rinič (23.), 3:0 Šegula (41.), 4:0 Zamuda Horvat (87.); Pragersko - Hajdina 4:1 (1:1); strelci: 0:1 Vogrinec (20.), 1:1 Novak (26.), 2:1 Studenčnik (65.), 3:1 Hajnc (68.), 4:1 Hajnc (89.); Stojnci - Cirkulane 0:3 (0:0); strelec: 0:1 Arsič (65.), 0:2 Arsič (69.), 0:3 Arsič (83.); Tekma Apače - Skorba bo odigrana spomladi. 1. podvinci 12 9 2 1 39:15 29 2. bukovci 12 s 2 2 29:13 26 3. cirkulane 12 7 4 1 2s:12 25 4. hajdina 12 4 4 4 26:24 16 5. gerečja vas 12 5 1 6 21:25 16 6. apače 11 4 3 4 19:1s 15 7. stojnci 12 4 3 5 1s:21 15 8. pragersko 12 4 0 s 13:27 12 9. markovci 12 2 2 s 9:27 s 10. skorba 11 1 1 9 15:35 4 1. liga MNZ Ptuj: ko zadnji preseneti prvega ... Največje presenečenje jesenskega kroga se je zgodilo v zadnjem jesenskem krogu, pod njega pa so se podpisali igralci Boča iz Poljčan. Ti so do tega kroga dosegli le eno zmago, njihov tekmec pa je bila doslej neporaže-ni Zavrč . A dosedanja statistika Zavrča ni preveč impresionirala igralcev Boča, ki so po zaostanku znali v 2. polčasu preobrniti rezultat! Kljub prvemu porazu je Zavrč seveda prepričljivo jesenski prvak. Lokalni derbi je bil odigran v Tržcu, kjer je Marko Pečnik z dvema goloma v razmiku treh minut poskrbel za dokaj trdno vodstvo domačinov. To se je v drugem polčasu nekoliko zamajalo, še posebej po izključitvi Mihaela Hrženja-ka, a je vseeno vzdržalo do konca. Na pragu zmage so bili tudi Go-rišničani, a so se gostje iz Grajene rešili v peti minuti sodnikovega podaljška, ko je izenačil Sebastjan Jakolič. Edini strelec v Središču je bil Miha Sakelšek, s čimer je svoji ekipi priboril mesto tik pod vrhom. REZULTATI 12. KROGA: Boč Poljčane - Zavrč 2:1 (0:1); 0:1 Potočnik (12.), 1:1 Korošec (47.), 2:1 Tič (79.); Gorišnica - Grajena 2:2 (0:0); 1:0 Zagoršek (51.), 2:0 Šegula (62.), 2:1 Lozinšek (69.), 2:2 Jako-lič (95.); Tržec - Podlehnik 2:1 (1:0); 1:0 Pečnik (33.), 2:0 Pečnik (35.), 2:1 Feguš (57.). Rdeči karton: Hrže-njek (64.); Središče ob Dravi - Leskovec 1:0 (1:0); 1:0 Sakelšek (39.). Prosta je bila ekipa Ormož. 1. zavrč 2.tržec 3. središče 4. grajena 5. ormož 6. gorišnica 7. podlehnik 8. leskovec 9. boč poljčane 11 11 11 11 10 10 11 11 10 s 2 5 2 5 1 5 1 4 3 3 4 2 4 2 4 2 3 1 41:16 26 4 21:21 17 5 24:24 5 24:3s 3 21:1s 3 20:19 5 16:21 5 12:19 5 11:14 16 16 15 13 10 10 9 Jože Mohorič Športni napovednik Mali nogomet • Razpis zimskih lig MNZ Ptuj Medobčinska nogometna zveza Ptuj razpisuje tekmovanje v članski in veteranski ligi (nad 35 let) malega nogometa 2018/19. Predvideni začetek tekmovanja je 1. 12. 2018, rok za prijave pa je 18. 11. Tekme bodo praviloma odigrane v soboto in nedeljo v športni dvorani Center. Za nastop v članski ligi znaša prijavnina 300 evrov in jo je treba poravnati na TRR MNZ Ptuj (61000-0007493306, s pripisom „za ligo malega nogometa"). Za tekmovanje v veteranski ligi bo prijavnina določena na podlagi prijav. Najboljše ekipe bodo nagrajene s pokali in praktičnimi nagradami. UR torek • 13. novembra 2018 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Ptuj • Slabo stanje zabojnikov z arheološkim gradivom Za hrambo arheološkega gradiva potrebnih 21.000 € Skrb vzbujajoče stanje ptujske arheologije in zaveza, da bo Ptuj zanjo kmalu dobil primerne prostore Je ena glavnih obljub številnih politikov. A doslej seje vse končalo le pri obljubah, kar dokazuje tudi slabo stanje zabojnikov, v katerih je arheološko gradivo, s katerim se tako radi hvalimo in ponašamo, shranjeno polnih sedem let. „Po ogledu arheološkega depoja rimskega lapidarija v kleti nekdanjega kombinata na Muzejskem trgu 2 smo ugotovili, da se je začel proces hitrega propadanja zabojev in lesenih podstavkov oz. palet. Prav tako je opazna plesen na zabojih. Za rimski lapidarij bo nujno najti primerno skladišče in/ali zamenjati leseno embalažo in palete," ugotavlja Aleksander Lorenčič, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož (PMPO). Po sedmih letih v vlažni, nekoč vinski kleti, ki v osnovi ni namenjena shranjevanju tako pomembnih najdb, so zabojniki očitno dotrajali. Ogromno vlage je tudi na stenah. Zob časa je načel tudi samo stavbo, v kleti katere je gradivo shranjeno. „Povečujejo se razpoke v drugem nadstropju v zahodnem delu objekta. Nujno je mnenje strokovnjaka, ki mora ugotoviti, ali so razpoke površinske ali pa prihaja do poseda- Zabojniki so polni plesni, vlažna klet, ki je nekoč služila za shranjevanje vinskih sodov, je očitno neprimerna za hrambo arheološkega gradiva. nja objekta. Če je vzrok posedanje, bo verjetno v določenem obdobju objekt neprimeren za delovne in depojske prostore. Zaposleni v objektu občasno slišijo 'pokanje', ki je verjetno posledica statičnih vzrokov v objektu," še pojasnjuje direktor PMPO. O vsem navedenem Občina pričakuje sofinanciranje države in občin soustanoviteljic Na vprašanje, ali bodo zagotovili denar, potreben za nakup novih zabojnikov, so iz MO Ptuj odgovorili: „Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož hrani okrog 500.000 enot premične arheološke dediščine, ki jo je v veliki meri pridobil z zaščitnimi arheološkimi izkopavanji na območju 19 občin, kjer PMPO opravlja svojo javno službo. Arheološka zbirka je ena izmed štirih zbirk v muzeju, ki ima status nacionalnega pomena. Zato mesto Ptuj v primeru ustrezne hrambe, zaščite in prezentacije arheološke zbirke pričakuje večji delež sofinanciranja Ministrstva za kulturo in tudi sofinanciranje občin soustanoviteljic muzeja." Ptuj • Prva spominska plošča Tajno skladišče orožja Železničarji in TO skupaj za samostojno Slovenijo Na upravni stavbi SŽ-Vleke in tehnike, d. o. o. - Centra Ptuj so oktobra odkrili spominsko ploščo Tajno skladišče orožja v času osamosvajanja Republike Slovenije, v spomin vsem tistim, ki so v tem času varovali ta skladišča. Dodali pa soji še eno ploščo; kolektiv železniških delavnic je namreč v času osamosvajanja izvajal še eno dejavnost - oviral je komunikacije in izdeloval protitankovske ovire. Slovesnost je potekala v sodelovanju Slovenske železnice - Vleke in tehnike, d. o. o. - Centra Ptuj in Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ptuj. Tajna skladišča orožja, formirana v letu 1990, so bila zelo pomembna, iz njih so črpali orožje, potrebno v osamosvojitveni vojni. Na Ptujskem je bilo takšnih skladišč okrog 17. »Začeli smo s postavljanjem spominskih obeležij, upamo, da jih bodo v naslednjih letih dobila vsa tajna skladišča,« je povedal Vlado Žgeč, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ptuj. Pri Zvezi veteranov pa pripravljajo tudi katalog tajnih skladišč orožja, kjer bodo zajeta vsa tajna skladišča, v Sloveniji jih je bilo nekaj čez 500. V Slovenskih železnicah - Vleka in tehnika - so veseli in ponosni, da so v Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo prepoznali prispevek železničarjev, ki so pred 26 leti neumorno in nesebično pomagali pri dejanjih Teritorialne obrambe (TO) za uspešno obrambo našega mesta in krajev, je povedal Janez Vidovič. JLA je s tem spoznala, da smo odločeni braniti našo domovino z vsemi razpoložljivimi sredstvi. „Da smo tajno skladišče uredili v prostorih železniških delavnic, ni nobeno presenečenje, saj je bila železnica vedno smer naprednega dogajanja skozi desetletja. V Železniških delavnicah na Ptuju so od nekdaj delovali napredni ljudje, tudi v osamosvojitveni vojni so že- lezničarji na Ptujskem ob nudenju prostorov za tajno skladišče opravili veliko nalog pri oviranju na železniških progah, prehodih preko prog. Na Ptuju je najbolj znana ovira na viaduktu preko proge," je izpostavil slavnostni govornik Stanko Žitnik, podpredsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo in organizator maneverske strukture narodne zaščite leta 1990 na Ptuju. Spominsko ploščo na zgradbi Slovenskih železnic - Vleke in tehnike - so častno opravili: Janez Vidovič, Andrej Arnuga (koordinator Centra Ptuj), Stanko Žitnik in Vlado Žgeč. S harmoniko pa je dogajanje obogatil Vid Horvat. MG Foto: Črtomir Goznik Na upravni stavbi SŽ - Vleke in tehnike, d. o. o., Centra Ptuj - so odkrili spominsko ploščo Tajno skladišče orožja v času osamosvajanja Republike Slovenije. je obvestil Mestno občino Ptuj, ki je lastnik objekta, obvestili pa bodo tudi Ministrstvo za kulturo. V muzeju upajo, da bodo naslednje leto dobili od ustanovitelja ali pristojnega ministrstva odobrena sredstva za menjavo zabojnikov. Gre za tako rekoč zanemarljiv zne- sek. Po predračunu, ki ga imajo, bi namreč novi zabojniki stali okrog 21.000 evrov. „Dejstvo pa je, da moramo nujno priti do novega arheološkega razstavišča, delovnih in depojskih prostorov," zaključuje Lorenčič. Dženana Kmetec Ptuj • Podjetje Tuning na Osojnikovi cesti posluje deset let Vulkanizerstvo, hitri servis in stavbno pohištvo V podjetju Tuning so konec oktobra proslavili desetletnico poslovanja v novem poslovnem objektu na Osojnikovi cesti. Zgodovina podjetja pa sicer sega v leto 1999. „Prva dejavnost, s katero smo se ukvarjali, je bila veleprodaja pijač. Splet okoliščin je nanesel, da smo kmalu po ustanovitvi podjetja na Ormoški cesti od mestne občine Ptuj najeli prostor za vulkanizersko delavnico. Še isto leto smo v Zamušanih kupili poslovni objekt z vulkanizersko-servisno delavnico in gostinskim lokalom Guma bar. Ko so na Ormoški cesti zgradili nakupovalni center Qlandija, smo bili s prostorom in dovozom do delavnice zelo omejeni. Začeli smo iskati lokacijo, kamor bi preselili dejavnost. Našli smo jo na Osojnikovi cesti 12. Zgradili smo poslovni objekt, v katerega smo preselili vulkanizersko dejavnost ter odprli Vulco servis. Pohvalimo se lahko s sodobno 3D-optiko, ki je na tržišču čisto nova. Odločili smo se tudi za prodajo ter vgradnjo stavbnega pohištva. Uredili smo prodajno-razstavni salon. Ponudbo stavbnega pohištva smo z leti nadgrajevali. Tako danes ponujamo PVC in aluminijasta okna ter vrata, senčila, police, talne obloge, notranja vrata ... V poslovnem objektu na Osojnikovi cesti smo uredili gostinski lokal Amfora. Prvih devet let smo ga vodili sami, lani smo ga oddali v najem," je povedala prokuristka in solastnica podjetja Tuning Irena Kranjc. Tudi načrti za naslednje obdobje so obetavni. Razširiti želijo Vulco servis. Na Ptuju imajo v načrtu ureditev nove delavnice velikosti 150 m2 s tremi dodatnimi dvigalkami. „Če bo šlo vse po načrtu, bomo spomladi lahko delali na sedmih dvigalih naenkrat. Tudi v Zamu-šanih imamo načrt za širjenje delavnice. Cilj nam je ostati v avtoservisni in vulka-nizerski dejavnosti ter v dejavnosti prodaje in vgradnje stavbnega pohištva. Zaposlujemo 26 sodelavcev. Nekateri sodelavci so z nami že od ustanovitve podjetja. V vodstvu si prizadevamo, da so delavci zadovoljni in da tudi podjetje dobi od dejavnosti svoj del kruha. Naša skrb je predvsem zadovoljna stranka," je še poudarila Krajnčeva. Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik Pogled na poslovni objekt Tuning na Osojnikovi cesti Foto: CG 18 Štajerski Križemkražem torek • 13. novembra 2018 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Svetlin V pričakovanju 30'letnice in novih uspešnic Ansambel Svetlin je nastal po naključju. Glasba in harmonika sta bili v družini Svetlin vedno prisotni. Aleš Svetlin se je kot prvi lotil kitare, brat Andrej je poprijel očetovo frajtonarico, da je nastal trio Svetlin, pa sta srednjega brata Tomaža določila, da bo igral bas. Tridesetletnico, praznovali jo bodo v letu 2019, pa bodo dočakali v spremenjeni zasedbi, saj se je prvotna zasedba sčasoma spremenila oz. razširila. Danes v ansamblu igrajo: Aleš Svetlin (kitara), Andrej Svetlin (harmonika,vokal), Timotej Štri-tof (trobenta), Matej Šarc (bas, bariton), Matej Dornik (klarinet) in Jasmina Jurovič (pevka). Sedež ansambla je v Spodnjem Tuštanju pri Moravčah, kjer je Ansambel Svetlin tudi pognal svoje korenine. Ime izvira iz priimka bratov Svetlin, pri tem je tudi ostalo. Hobiji članov ansambla so različni: eni radi hodijo v hribe, drugi imajo radi konje in jezdijo. Na splošno pa imajo ob vsem, kar delajo, zelo malo prostega časa. V glavnem preigravajo svoje skladbe, na veselicah in drugih prireditvah, igrajo povsod, kamor jih povabijo, pa brez Avseniko-vih, Slakovih in drugih skladb, ki so popularne, ne gre. Za dobro vzdušje igrajo tudi zabavno glasbo. Največ skladb prispeva harmonikar Andrej Svetlin, imajo pa še poudarjajo Svetlinovci, da je slovenska narodno-zabavna scena prepojena z mladimi ansambli, ki rastejo kot gobe po dežju. Moteče pa je, da jih tako veliko igra po nekem novem kopitu, swinga, ker to ni več originalna slovenska narodno-zabavna glasba. Bolj bi se morali zavedati dejstva, da je polka polka in valček valček. Seveda pa so poslušalci in gledalci tisti, ki odločajo, čemur bodo prisluhnili, čemu pa ne. Ansambel Svetlin se narodno--zabavnih festivalov več ne udeležuje. Po skoraj tridesetih letih igranja, po milijonih prevoženih kilometrih in ogromnem številu nastopov doma in v tujini so festivalske odre oz. to priložnost za dokazovanje prepustili mlajšim ansamblom. Še vedno pa se morajo tudi sami dokazovati, z vsakim nastopom, da upravičijo svoj ugled. V začetku svojega delovanja so štirikrat nastopili v Števerjanu in vsakič pobrali vse nagrade. V Ansamblu Svetlin jim načrtov ne primanjkuje. Posneti želijo še več novih skladb, med njimi tudi kakšno novo uspešnico. Predvsem pa si želijo ostati zdravi in srečni, da bodo lahko še dolgo skupaj razveseljevali ljudi in uživali na odru. Srečo in zdravje pa želijo tudi vsem glasbenikom in tudi vsem Slovencem, saj sreče in zdravja ni nikoli preveč, doda Aleš Svetlin. MG Foto: zasebni arhiv Ansambel Svetlin tudi druge sodelavce, kot Mateja Kovačiča, Primoža Kosca, Braneta Klavžarja, pove Aleš Svetlin. Besedila jim pišejo Jože Galič, Vera Šolinc, Fanika Požek, Ivan Sivec, Bernard Miklavc, občasno pa se tudi sami potrudijo in kaj napišejo. Njihova zagotovo največja uspešnica doslej je bila Bela obleka, druge pa so še Od pradeda do pravnuka, Moravče so najlepše, Naše veselje ipd. Izdali so že osem zgoščenk, tudi dve kaseti na začetku delovanja in še tri zgoščen- ke za nemško govoreče območje. „Imamo nekakšen specifičen, če se temu lahko reče svetlinovski stil. Ta odraža naš karakter, brez tega pač ne gre," odgovarjajo na vprašanje o tem, po čem se njihov stil igranja razlikuje od drugih. Še vedno najraje igrajo po Sloveniji, veliko pa nastopajo tudi v tujini. Tako so že nekaj let stalni gostje odrov v Švici, Nemčiji, Južni Tirolski, Avstriji, Belgiji, Nizozemski. Nepozabna pa je bila dvomesečna turneja po Avstraliji. Pozitivno je, m m. im ORFEJČKOVA LESTVICA DVA X TRI ZABAVNA 1. DOMEN KUMER - Nisva prva niti zadnja 2. ČUKI in KVATROPIRCI - Če se od spominov da živet 3. ATOMIK HARMONIK-Ne kompliciraj NARODNA 1. POSKOČNI MUZIKANTI- Naš župan 2. VESELI SVATJE - A te še mika 3. Ans. ŠEPET-Ti znaš NARODNA Glasujem za:_ ZABAVNA Glasujem za:_ Ime in priimek:^ Naslov: Tel. številka: Glasujete lako tudi na: fj Luka Pepi Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13,2288 Hajdina Portorož, Ptuj • Gostinsko-turistični zbor Slovenije Nova priznanja za Terme Ptuj in kulinarično ponudbo Tudi letošnji, že 65. Gostinsko-turistični zbor je bil nadvse uspešen za zaposlene Term Ptuj, ki so se ponovno izkazali v strokovnih tekmovanjih s področja gostinstva in turizma. Mitja Mohorko in Sonja Novak sta letos prejela zlato medaljo in zlato priznanje v pripravi pogrinjka, Damjana Trstenjak je bila ponovno zlata v pripravi in postrežbi kave, Maja Primožič je prejela srebrno priznanje v receptorskem poslovanju, prav tako tudi Urška Reberšek, kije tekmovala v poznavanju in točenju piva. Damjana Trstenjak se lahko pohvali že s sedmimi oz. osmimi zlati priznanji in tudi srebrnimi v pripravi in postrežbi kave. Zanjo so vsa posebna. „Kavo se lahko nauči kuhati vsak, samo slediš navodilom za avtomat. Najbolj pa po moje odtehta, da jo postrežeš z ljubeznijo, da slediš nekemu svojemu občutku. Zelo pomemben je tudi način strežbe. Tekmujem že od leta 2009, v gostinstvu sem od leta 2005, v Primusu pa delam že 10 let. Zato me še toliko bolj veseli, da sem bila v jubilejnem letu ponovno zlata. Še naprej se bom trudila za pripravo dobre kave, postrežbo, da se bodo gostje k nam radi vračali," je povedala „zlata" Damjana Trstenjak. Letošnje tekmovanje v poznavanju in točenju piva je bilo za Urško Reberšek malo drugačno kot lansko, saj je bilo bolj naporno, na koncu se je vse lepo izšlo. „Najprej sem se morala dokazati v poznavanju piva. Sledilo je točenje piva, vsak tekmovalec pa se je moral izkazati še s pivsko kreacijo zraven prigrizka. Pripravila sem koktajl, ki sem ga poimenovala ginny v roza izvedbi, ker je bil oktober tudi mesec boja proti raku dojke. Uporabila sem pire iz češenj, ki so ga pripravili v kuhinji hotela Primus, pinky tonic, navadni gin, dva dl piva in kozarec s sladkorno obrobo, za dekoracijo pa kandirane češnje in list mete ter slamico. Priznanje je v prvi vrsti spodbuda za naprej, za pripravo še kakšne nove kreacije piva, ki bo razveselila še tako zahtevnega gosta," pove Urška. »Odlika dobrega receptorja je v tem, da poskušaš gostom čim bolj ustreči, jim pomagaš, če imajo kakšne težave, da si vedno na voljo v času, ko bivajo v hotelu,« pravi Maja Primožič, prejemnica srebrnega priznanja v receptorskem poslovanju. Želje gostov so različne, tako jim pomagamo tudi, ko želijo obiskati našo vinorodno okolico oz. kraje, jim organiziramo izlete, ki si jih želijo. „Delo v turizmu in z ljudmi me je že od nekaj privlačilo, v tem sem se našla, v tem delu uživam. V turizmu delam že deset let." Mitja Mohorko, v Termah Ptuj je zaposlen že več kot 20 let, in Sonja Novak s 16-letnimi izkušnjami (s študentskim delom), sta se zadnja leta že pravzaprav abonirala za zlata priznanja v tekmovanju v pripravi pogrinjka. Letos ju je „vodila" an-tistresna tema, od same prehrane do pogrinjka oz. mize, ki pomirja, z zelenimi notami. Antistresni menuji so tudi sestavni del dnevne ponudbe hotela Primus, saj to, s čimer tekmujejo, gostje v hotelu lahko tudi naročijo. Ljudje v zadnjem času veliko več dajo na zdravo prehrano, zdrav življenjski slog. „Letos sva pred gosti pripravila tudi piranskega branci-na, najprej sva ga sfilirala, zatem pa pripravila karpačo z antistresnimi, zdravimi prilogami. Ob pomoči vodje kuhinje hotela Primus Roberta Žibra-ta smo pripravili super krožnik, brez konkurence. To je že najino peto zlato priznanje, letos sva prejela še tudi zlato medaljo. Iz leta v leto z udeležbo na strokovnem delu GTZ bogativa najino znanje," sta povedala Sonja Novak in Mitja Mohorko, ki sta z mislimi že na 66. GTZ, ki bo v letu 2019 potekal v Ljubljani, kjer bo konkurenca še veliko močnejša. S svojimi dosedanjimi uspehi pa sta že vzbudila tudi zanimanje potencialnih sponzorjev, ki jima želijo pomagati z vsem potrebnim pri pripravi omizja, od krožnikov naprej, kar je zanju še dodatno priznanje. Na svoje zaposlene je zelo ponosna tudi izvršna direktorica Term Ptuj Milena Mojzeš: „Zelo sem navdušena nad rezultati naših tekmovalcev, sicer je res, da vsako leto dobimo kar nekaj zlatih priznanj, a se vsako leto vedno znova veselimo. Vsi, ki so že doslej tekmovali, dobro vedo, da ni lahko priti do zlatih, srebrnih in bronastih priznanj. Pomembno je tudi druženje in izmenjava izkušenj ob takšnih dogodkih, ki nas vse bogatijo, kot tudi promocija družbe same v slovenskem merilu. Takšna priznanja pa so vedno tudi spodbuda za to, da se bomo še naprej trudili ostati v vrhu kulinarične in siceršnje ponudbe naših term." MG torek • 13. novembra 2018 Oglasi in objave Kaj bomo danes jedli Štajerski 19 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^¿nJ NEDELJA PONEDELJEK segedin golaž, korenčkova juha, zelenjavna juha, stročji fižol in piščančja obara, goveja juha s palačin- juha, polpeti (iz polenta, rižev ocvrti piščančji ledvičke v omaki, korenček v omaki, ajdovi žganci, kami, pečena svinj- govedine iz nedeljske narastek medaljoni, špinača, njoki, radič, jogurtove dušen riž, kranjska jabolčni zavitek ska rebra, pražen juhe), kuskus z pire krompir, biskvit miške klobasa, ajdova krompir, motovilec, zelenjavo, endivija, zlivanka jabolčna čežana puding Segedin golaž Sestavine: 1 kg kislega zelja, 700 g svinjine (pleče, flam), 50 ml olja, 2 čebuli, 3 stroki česna, 3 lovorovi listi, 1 žlička brinovih jagod, 2 žlici mlete rdeče paprike, 1 žlica paradižnikove mezge, 1 ščepec mlete ku-mine, 1 dl kisle smetane, sol, poper. (Da bo posebej dober, ga naredimo že prejšnji dan!) Kako se dela segedin golaž, najbrž vsi vemo, pa vendar obstajajo malenkosti, s katerimi mu nekoliko popestrimo okus. Mogoče boste našli kaj zanimivega v našem receptu. Meso narežemo na grižljaj velike kocke, čebulo na tanjše rezine, česen pa nasekljamo. Zelje narežemo na manjše rezance, da ga bomo lažje jedli z žlico. V večji posodi segrejemo olje, dodamo čebulo in jo pražimo, da postekleni. Dodamo meso in počasi pražimo 15 minut, da se enakomerno zapeče z vseh strani. Potresemo z mleto papriko, dodamo zelje, bri-nove jagode, paradižnikovo mezgo, kumino, lovorov list in česen ter prilijemo toliko vode, da so vse sestavine prekrite. Zavremo in počasi kuhamo dobro uro. 10 minut pred koncem kuhanja vmešamo kislo smetano ter posolimo in popopramo. Postrežemo s kuhanim krompirjem, polento ali samo z domačim kruhom. Ajdova zlivanka s skuto Sestavine (količine so poljubne): testo: jajca, mleko, ajdova moka, sol; nadev: skuta; preliv: kisla smetana, jajce; maščoba za pekač. Ajdova zlivanka je za ljubitelje jedi iz ajdove moke zakon, drugi pa sploh ne vedo, kaj zamujajo! Jajca, mleko, ajdovo moko in sol zmešamo v testo kot za palačinke, le da naj bo nekoliko gostejše, a še vedno tekoče. Pripravljeno maso vlijemo v namaščen pekač (lahko ga obložimo s papirjem za peko) in jo potresemo z zdrobljeno skuto. Preden damo v vročo pečico, segreto na 250 stopinj Celzija, prelijemo z mešanico kisle smetane in jajca. Jemo vroče (sicer pa zlivanka niti nima časa, da bi se ohladila). • ' \ ,: •. " ■ ■■: 'mm ■ ■" : - - \ . : ■.v- ': ' ■- • ' V v ■ •/■' • ■■ ■/■■ ■-. v; „. 'v..' : "■■.-■■■'■; ... mmmm: & - -v, • Zeleni nasveti Analiza tal Na videz lahko prepoznamo, s kakšnim tipom tal imamo opraviti. Pogosto slišim, moram gnojiti, imam tako pusto, rjavo, sivo zemljo. Koliko hranil vsebujejo, nam lahko pove samo analiza zemlje. Jeseni, po spravilu pridelka, je pravi čas, da jo naredimo. Vsakdo mora vedeti, s koliko hranili v tleh razpolagajo rastline, da bo vedel, kakor gnojiti. Najprej moramo pravilno vzeti vzorec. Najlažje to naredimo s sondami, ki si jih lahko sposodimo v laboratorijih za analizo tal. S sondo gre veliko lažje in hitreje. Pomembno je namreč, da vzamemo vzorec enakomerno, po celem vrtu in po vsej globini gredic. Globina odvzema vzorca naj bo enaka globini prekopavanja (»šithanja«), to je okoli 25 cm. Globina odvzema zemlje na travnikih in zelenicah je samo 8 cm, tega nikar ne pozabite, če želite, da vam analiza pove realne rezultate. Na vrtu vzamemo vsaj 15 do 20 vzorčkov. Izogibamo se robovom gredic. Zemljo v vedru nato zdrobimo in zelo dobro pomešamo, nato pa približno 1 kg premešane zemlje damo v vrečko, ki jo opremimo s svojimi podatki. Lahko pa za silo uporabimo tudi lopato za prekopavanje. Najbolj primerna je tista štirikotna. Najprej z lopato naredimo luknjo, nato pa po ravnem robu le te odrežemo enako debel kos zemlje, ki ga damo v vedro ali drugo posodo. Samo tako bo vzorec enakomeren po celi globini. Analizo tal delajo v mnogih laboratorijih Kmetijsko-gozdarskih zavodov po vsej Sloveniji, lahko jo nesete na najbližjo svetovalno službo v vaši bližini. Pravilen odvzem vzorca je zelo pomemben, saj ta dober kilogram zemlje predstavlja več tisoč kilogramov zemlje, ki je v bistvu na razpolago vašim rastlinam. Največja napaka se naredi ravno pri odvzemu vzorca. Zato si vzemite čas in naj bo vzorec pravilno odvzet. Potrebujete osnovno analizo, ki zajema količino pH tal, količino fosforja in kalija v tleh ter dodatno količino humusa, organske snovi v tleh. Iz teh podatkov že lahko sklepate, ali ste do sedaj dobro gnojili, ali pa morate kaj spremeniti. Ker sem v zadnjih 16 letih videla kar veliko analiz zemlje z vrtov, si upam trditi, da je le . ' r ' Foto: Misa Pusenjak na redko katerem vrtu analiza ugodna in ni bilo treba spremeniti Najlažji je odvzem vzorca s posebno sondo, ki si jo lahko v ustreznem labo-količine in načina gnojenja. ratoriju tudi izposodite. i Zemlja je naše največje bogatsvo, dobro jo je dobro poznati. Foto: Miša Pušenjak Rezultati analize Ker si mnogi z rezultati analize nimajo kaj početi, razlage zraven pa ne dobijo, naj razložim, kaj ste na vašem izvidu dobili. Nekateri laboratoriji nam vsaj pomagajo in rezultate označijo s črkami. Tako si je lažje predstavljati, kako so tla založena s posameznimi hranili. Seveda pa je potem treba še vedeti, kako se posamezna hranila v tleh obnašajo in kako vplivajo na rastline. Vedno pa se je treba zavedati, da je za rastline slabše in imajo več težav, če je vsebnost hranil previsoka. V tem primeru prihaja do neravnovesja v prehrani rastlin, posledično pa običajno do številnih fiziološki motenj. Zaradi teh pa so rastline bolj občutljive tudi na bolezni. Kar se tiče vsebnosti hranil v tleh, velja, da premalo hranila pomeni le nekoliko nižji pridelek, preveč hranil pa pogosto velike težave, posebej če je preveč samo enega hranila. Če imajo rezultate analize označene s črko, si jih lahko razložite tudi sami. Uporabljene črke so od A do E. Pri tem srednja črka C pomeni tisto založenost tal s posameznim hranilom, ki bi si jo želeli. Potem veljajo pravila za gnojenje s hlevskim gnojem in tisti priporočeni odmerki gnojil. Če so črke manjše (A ali B) je hranil v tleh premalo in je treba s tistim hranilom gnojiti nekoliko bolj (običajno je v tleh premalo kalija, ta je v gnojilih označen s črko K). Če sta pa ob posamezni vsebnosti hranila zapisana črka D ali E, potem je hranila preveč. Če je zapisana črka E, potem vsaj leto ali dve ne gnojimo, v nadaljevanju pa nekaj letu uporabimo polovico manj gnojil, ki smo jih uporabljali doslej. Gnojimo samo najbolj požrešne vrtnine. Tudi ob črki D občutno zmanjšamo količino uporabljenega hlevskega gnoja ali drugih organskih gnojil. Če je v presežki samo eno hranilo, potem je potrebno drugega vendarle dodajati. Pogosto visim več težav na vrtovih in na njivah, posebej pa v rastlinjakih takrat, ko je enega izmed hranil preveč, drugega pa ravno prav ali premalo. Prav v tako napornih poletjih, kot je bilo letošnje, pridejo do izraza tudi težave, ki jih rastlinam povzroča napačna prehrana. Izkoristite zimski čas tudi za to, da si priskrbite analizo zemlje svojega vrta. Zemlja je naše največje bogastvo. Za ekološkega vrtnarja mora biti tudi osnovno orodje, s katerim dela. Vsako gnojenje je poseganje vanjo. Zato ne smemo gnojenja jemati kakor nekaj enostavnega in neškodljivega, tudi če gnojimo samo z organskimi gnojili. Zal se pogosto srečujem z razmišljanjem, saj s hlevskim gnojem ne morem narediti nič narobe. Pa lahko, saj so organska gnojila zaloga hrane za dalj časa. Preveč hranil rastlinam veliko bolj škodi kakor premalo. Zima je čas, da se poučimo tudi o svoji zemlji, preverimo, koliko je v njej rastlinam dostopnih hranil in se o gnojenju posvetujemo tudi s strokovnjaki, saj jih je tudi v Sloveniji kar nekaj. Več ljudi vedno več ve. Misa Pušenjak 20 Štajerski Križemkražem torek • 13. novembra 2018 Dani Zorko • Zgodbe iz Afrike - 12. del Rop Pravijo, da človek ni pravi popotnik, če ga na potovanju vsaj enkrat ne oropajo. No, jaz bi v tem primeru lahko dobil že kakšen čin na tem področju, ali pa vsaj medaljo, saj sem nekajkrat še pravi čas odkril in preprečil tovrstna dejanja. Vsakič spoznaš nek nov trik nepridipravov, na Viktorijinih slapovih pa se nama je dogodil klasičen in dobesedni skok čez plot. Treba je vedeti, da so vsa zasebna zemljišča in zgradbe varovane z vsaj dva metra visoko ograjo in še z najmanj dvema kolutoma bodeče žice. Midva sva imela šotor namenoma postavljen na mestu, kjer je ograja mejila k sosedu in ne na ulico. Zaradi dnevnih nalivov je šotor komaj zdržal vse pritiske, zato sva velike nahrbtnike spravila kar pod kap bližnje bivalne utice, da ne bi bili mokri v predprostoru šotora. Lepo kulturno se proti polnoči spraviva spat in vse je bilo mirno, ko sem ponoči slišal neke čudne zvoke. Seveda sem takoj zaspal nazaj, misleč, da se vse dogaja v spanju, vendar pa sem se kmalu znova zbudil, ker me je malce zeblo. Na svoje začudenje sem opazil, da je šotor na pol odprt, Jernej pa je še vseeno spal zraven. Za hec sem šel pogledat ven, kjer je bila še tema, in hitro opazil, da je nekaj narobe. Manjkala sta dva nahrbtnika, nekaj metrov od naju pa Vrt najine domačice, ki so jo že enkrat oropali. je bila prerezana bodeča žica. Tudi Jernej je hitro pribezljal iz šotora in mu tudi neke stvari niso šle v glavo. V glavnem, nekdo je ponoči skočil čez ograjo tik zraven naju in nama sunil nekaj stvari. Denar, dokumente in telefone imava vedno pri glavi, za preostalo pa naju ni toliko skrbelo. Svoj nahrbtnik sem našel nedaleč vstran pri enem drevesu, seveda razkopa- J/-L-T Foto: Dani Zorko nega, Jernej pa je pogrešal svoj rdeči nahrbtnik in nekaj drobnarij, ki so se kasneje izkazale kot ključen dejavnik pri iskanju nepridiprava. Ko sva videla, da mi je možak pustil celo ra- Domiselni detajl na najinem delu vrta čunalnik v torbi in da pravzaprav nič bistvenega ne manjka, sva se začela na glas smejati. Takega roparja si mi doma iz koruznice naredimo, ki pusti take vredne stvari na miru. Očitno je iskal samo denar. Medtem se je zdanilo in bližnjo sosedo sva obvestila o dogodku. Zanimivo, čisto nič ni bila presenečena, povedala pa je, da že tri mesece nekdo vlamlja v soseščini in da je v tem najinem bivališču kakšna dva tedna nazaj nekdo vlomil v sobe, kjer so spali gostje, in odnesel ves denar. Velik predrznež torej, ki je upal odpreti tudi najin šotor in se ni ustrašil smrčanja dveh štajerskih grizlijev. Soseda je obvestila tudi našo lastnico, ki je sicer nisva poznala, in pa policijo. Nama je bilo itak vse smešno in vseeno, ker sva imela zmenjeno, da greva naprej v Bocvano, vendar sva bila Trije so naju začeli spraševati o dogodku, in to tako, daje vsak ponovil vprašanje prejšnjega in si posebej zapisal odgovor. Nato so odgovore primerjali. Dva sta potem odšla, poštarju pa sva morala celotno zadevo še enkrat pojasniti, torej je delal že 4. zapisnik. Peti zapisnik sem potem naknadno poslal še preko telefona, da je bil mir. Midva se itak nisva nadejala, da bodo kogarkoli našli, lastnico pa je skrbelo samo to, kaj bo zdaj z namaja, kaj? Midva greva naprej, vi pa boste že uredili, kar pač boste. Foto: Dani Zorko prisiljena še v en opravek. Ves čas so okoli naju tekali delavci in naju tolažili, kot da bi nama cela žlahta potonila na Titanicu. Vrhunec pa je prišel, ko od nekod prilomasti lastnica s tremi možakarji, ki jih predstavi kot kriminaliste. Kako sva se z Jernejem spogledala! En je imel neko staro obleko od pismonoše, drugi je izgledal kot taksist, tretji pa je nosil dres od FC Barcelone. Še dandanes se pri nas hecamo, da v Zimbabveju spoznaš kriminalista tako, da nosi majico priljubljenega španskega kluba. Da kar zaključim to sago. Čez dobra dva tedna sem dobil od te lastnice sporočilo, da so sredi noči prijeli nekega poba in pri njem doma našli neke stvari, ki jih težko dobiš v Afriki. Pa ji odpišem, da naj mi pošlje slike. Po celotni inventuri sva ugotovila, da so nama odtujili kremo za sončenje, prenosni polnilec za telefon, žepni nožek in pa vžigalnik, na katerem je bil logotip od lokalnega obrtnika. Ko sem dobil te slike in sva jih začela pregledovati. Bilo jih je deset in že sva se vdala v usodo, da pač ne bo nič, ko sva obrnila še zadnjo sliko. Zadnja poslana slika j e bila prav ta od vžigalnika, ki sva ga seveda prepoznala, in takrat sva se šele kroho-tala. Da bi koga vžigalnik spravil v keho, česa takega pa še ne ... Z vso skrbnostjo sva poslala nazaj potrditev, da lahko nebodigatreba po vseh predpisih premikastijo v najinem imenu in neformalno sva izvedela, daje bilo res tako. Foto: Dani Zorko Ekipa kriminalistov v Zimbabveju na delu NIMEIRI, Gaafar Mohamed El - sudanski politik, 1971-85 predsednik države, OKUN - manjša sladkovodna riba olivno zelene barve s temnejšimi lisami, ESTEVE, Maurice - francoski slikar KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Horvat, Mojca Vtič, Vida Božičko Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 107,85 EUR, v petek 112,25 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 13. novembra 2018 Oglasi in objave Štajerski 21 Vidi se... ... da včasih sodobna tehnologija ušpiči kakšno posrečeno, tudi če postavljavci table niso mislili tako. Tako ima tole parkirišče, ki je odprto nonstop, občasno zapisano, da je nonstop zasedeno ... (No, ni ravno nonstop, je pa velikokrat...) Govori se... ... da je pravzaprav lepo živeti v večkulturni državi, Tako smo nedavno imeli praznik največje in pred tem nekoliko manjše verske skupnosti, sedaj pa čakamo na kak muslimanski praznik, da bomo imeli še kak prost dan. A po ljubljeni državi sodeč se bojimo, da se ne bo začelo s praznovanjem, ampak, s tistim enomesečnim postom ob kruhu in vodi... ...da očitno nekateri nimamo estetsko izoblikovanega arhitekturnega okusa. Tako smo oni dan, ko smo videli dva predloga za novo ptujsko m rliško vežico, pri prvem pomislili, da vojska testira kak nov šotor, pri drugem pa, da so si ptujske toplice omislile ZASEDENO prizidek. Potem pa ni čudno, da se zgražamo nad preurejenim dom inikanskim samostanom, ki gaje arhitekturna stroka celo nagradila, ... da na Darsu očitno slabo poznajo območja, kjer financirajo gradnjo avtocest. Tako za dražensko-gruškovsko avtocesto zatrjujejo, da »gre za avtocesto, ki bo olajšala potovanje mnogih turistov v poletnih mesecih, kar pa je še pomembneje, razbremenila bo promet na vzporednih cestah«. To glede razbremenitve seveda ni res, kajti še vedno je veliko turistov, ki gredo na morje po ne-autoput. Naši državni organi pa so toliko nespretni, da jim neplačane vinjete ne znajo kompenzirati s kakšno globo - bi se že kaj našlo. ... da si naša država povsem po nepotrebnem dela stroške z nabavo sodobne oborožitve. Če am eriški predsednik obmetavanje s kamenjem šteje enakovredno uporabi puške, potem naj si naši vojaki izdelajo frače, Nato s Trampom na čelu pa naj jih upošteva kot topove. Če dodamo še štiri bicikliste, pa imamo osemkolesnike. ... da v nekaterih občinah dvom ijo, ali so županski kandidati sploh »njihovi«. Niso pa opazili, daje kandidat vse poletje šotoril ob hiši, kije ni ... Z lažjo na stol - z resnico navzdol? Prireditvenik Torek, 13. november 17:00 Ptuj, Hotel Mitra, Predstavitev svetovne akcije Očistimo Slovenijo 2018 17:00 Ivanjkovci, krajevna knjižnica, Lutkovno-pravljična urica, Mavrični krtek 18:00 Vitomarci, Hvaletinci 2, Ekološka kmetija Forstnerič, Zeliščarsko predavanje Vesne Forstnerič Lesjak Sreda, 14. november 17:00 Ptuj, Narodni dom, Vrtec za starše - Kaj sporočam otroku, ko rečem ne in mislim ja?, Postavljanje meja otroku 17:00 Laporje, OŠ Gustava Šiliha, Osrednja slovesnost ob 190-letnici organiziranega šolstva v Laporju 17:00 Središče ob Dravi, krajevna knjižnica, Lutkovno-pra- vljična urica, Mavrični krtek 17:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Predavanje Na boljše, odločitev je tvoja 17:00 Ptuj, Mestni kino, Pogovor ob svetovnem dnevu filozofije, ob ogledu filma Oglaševanje in konec sveta 18:00 Ptuj, pedagoška soba na gradu, predavanje dr. Petre Bole Okras ali koncept 18:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, Literarni večer s patrom Karlom Gržanom, Knjiga 95 tez, pribitih na vrata svetišča kapitalizma za osvoboditev od zajedavskega hrematizma 19:00 Slovenska Bistrica, Kino Svoboda, 12. festival gor-niškega filma, projekcija filmov ob dnevu gorniške kulture, gost večera Silvo Karo 19:00 Markovci, Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Četrtek, 15. november Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 1 9 7 5 6 8 1 9 1 8 8 1 5 1 6 8 3 2 3 6 3 8 2 8 5 9 5 2 9 6 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥¥ © €€€ ooo Bik ¥¥¥ ©© € oo Dvojčka ¥ ©©© €€ ooo Rak ¥¥¥ ©© € o Lev ¥ ©©© €€ o Devica ¥¥ © €€€ ooo Tehtnica ¥¥ ©©© € oo Škorpijon ¥¥¥ ©© €€ ooo Strelec ¥ © €€€ oo Kozorog ¥¥ ©©© € o Vodnar ¥¥ © €€€ o Ribi ¥¥¥ ©© € ooo 18:00 Videm, Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Petek, 16. november 20:00, Ptuj, Kulturna dvorana Gimnazije Ptuj, avtorska komedija Vida Valiča Mestni kino Ptuj Sreda, 14. november: 17:00 Pogovor ob svetovnem dnevu filozofije, ob ogledu filma Oglaševanje in konec sveta; 20:00 Ko izgubiš vse. Četrtek, 15. november: 20:00 Bohemian Rhapsody. Petek, 16. november: 16:00 Magične živali: Grindelwaldo-va hudodelstva; 18:15 Venorm; 20:10 Steran Zweig: Slovo od Evrope. Velja za teden od 13. do 1 znak - slabo, 2 znaka Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog 19. novembra 2018 - dobro, 3 znaki - odlično 2 GLASBO DO SRCA Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 24. uro na radiu Ptuj. www.radio-tednik.si Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Foto: ČG Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 19. novembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo. Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Vera Korošec, Poljčane. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 13. novembra 2018 0X:00 Kronika iz občine IDestmik 09:00 Gostilna pr' Franect' 10:00 Oddaja iz preteklosti 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 17:00 Lokalne volitve 2018 - predstavitve 1S:00 V Majšperku pojemo in igramo; 1.del 20:00 Predstavitev kandidatov za župana v Občini Destraik - v živo S P SKUPAJ PROTI DEMENCI A M 121:30 Oddaja :/ občine Majšperk| 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več rta spletni strani www.siptv.si 08:00 Oddaja iz obilne Domava 09:00 ljudski pevci se predstavijo 11:00 Utrip iz Ormoža 12:20 GoIAvt - oddaja o nogometu ¡3:00 Video Strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 17:00 Lokalne volitve 2018-predstavitve 18:00 Oddaja i?, preteklosti 20:00 5 let delovanja pevcev IvlDŠS 21:00 Mi in zdravje 22:00 Utrip iz Ormoža 23:00 Video strani 08:00210 tet OŠ Hajditia 10:00 Pozdrav jeseni v Slaišah 11:30 Gostilna pr' Francct" 12:30 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 17:00 Lokalne volitve 2018-predstavitve 18:00 Oddaja iz občine Starše 20:00 Predstavitev zbornika OŠ Hajdina 21:00 210 let OŠ Hajdina 22:00 Sreda v sredo 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.st Kam po brezplačno pomoč? Svetovalni telefon: 041726 424 r ~ Več d možnostih koriščenja različnih oblik pomoči osebam z demenco in njihovim i svojcem v spodnjepodravski regiji in uveljavljanju različnih pravic (iz socialnega in zdravstvenega varstva, pokojninskega zavarovanja in pravnih pravicah) lahko izveste na telefonski številki 041726 424 Svetovalnega telefona v programu Skupaj proti demenci. Oblikovan je Register usposobljenih prostovoljcev, ki so na razpolago — vsem, ki bodo poklicali in dogovorili termin za druženja. _Dom upokojencev Ptuj V Z IVO Uredništvo: Domiva 116d. 2252 DORNAVA: ii kontakt: 02 764 00 30: 041 610 044: www.siptv.5i Marketing: Megamarketing C O C . 02 749 34 27: C31 $27 340 avtor: Janez Ravnik VLJUDNO VAS VABIMO NA 8. REGIJSKI TEMATSKI KONCERT SREDNJEŠOLSKIH IN ODRASLIH PEVSKIH ZASEDB ŠTAJERSKE IN POMURJA, v Gimnazijo Ptuj, v soboto, 17. novembra 2018, ob 17. uri. Nastopajoči in njihove izbrane teme: 1. Vokalna skupina Cantilena Podlehnik - Jakob Jež in ženska sozvočenja 2. Dekliški zbor Dolcezza Ptuj - Ko roke in noge pojejo 3. MePZ Štefana Kovača Murska Sobota - Izrazna križanja 4. Vokalna skupina Vivere Slov. Bistrica - B - harmonije 5. Vokalna skupina Virtus Fram - Hrepenenje 6. Komorni zbor KUD Šmartno na Pohorju - Jesen z Jakobom Ježem $ P Tskd Lahkota prihodnosti Živimo v dobi aluminija. Lahkega materiala z neskončno možnostjo recikliranja ... Vabimo vas, da ga pobliže spoznate! DAN ODPRTIH VRAT V TALUMU Obiščite nas v soboto, 17. novembra 2018. Dobimo se ob 9. uri pred Talumovo upravno stavbo. Pod strokovnim vodstvom vas bomo popeljali po naši proizvodnji in vam predstavili Talumov aluminij. Vabljeni! www.talum.si Lepi. spomini ne Mejijo! P,»], 7. Juefr. IW9 CIng maribor/ 23. november 2018 Štajerski 1 rani IIK www.tednik.si Í3stajerskitedn¡k PH skitednik MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO »O PONEDELJKA ZJUTRAJ DO S. URI DO ČE majda.segula@radio~tednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radia4ednik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV www.reporter.si Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razžagana na 25, 33 ali 50 cm. Brezplačna dostava. Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. Tel. 041 893 305. PRODAM trisobno stanovanje v bloku, v centru Ptuja, CMD 5, 3. nadstropje. Stanovanje je bilo adaptirano l. 2000, je vzdrževano, svetlo, vgrajena so novejša PVC--okna z roletami in vhodna vrata. Stanovanje zajema tri sobe, kuhinjo, kopalnico, wc, dva balkona oz. loži in en francoski balkon, k stanovanju spadata ozimnica in drvarnica. Blok, zgrajen l. 1961, je dobro vzdrževan, nova fasada, urejena streha. Tel. 070 770 234. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM prašiče od 100 kg do 130 kg. Možnost dostave. Tel. 041 670 766. PRODAM odojke od 20 do 40 kg. Cena po dogovoru. Tel. 040 389 720. PRODAM bikca in teličko, stara 11 in 16 dni, oba simentalca. Tel. 070 250 441. NEPREMIČNINE NUDIMO stanovanje samski osebi ali paru v zameno za nego bolnika. Tel. 031 775 836. SREDAJE DAN \ZVE m [¡»j V PODJETJU Dachdeckerei Al-tenburger-Balk GmbH, Puchstrasse 133, Gradec, iščejo 2 delavca krovca-kleparja za delo v okolici Gradca. Plačilo 2.000 € in več, odvisno od kvalifikacije in znanja. Zaželeno je znanje nemškega jezika. Informacije na telefon 0043664 1614398, Balk. INTERVJUJA Anže Logar in Franc Kangler, kandidata za župana POLITIKA Najbolj vroči obračuni pred lokalnimi volitvami DOSJE Poplava državnih varuhov pred diskriminacijo REPORTAŽA Novinarka Reporterja med migranti v Trstu in Gorici Umrli so Ljudmila Urbanja, roj. Urbanja, Vintarovci 54c, roj. 1949 -umrla 25. oktobra 2018; Valter Pliberšek, Ptuj, Rimska ploščad 5, roj. 1942 - umrl 29. oktobra 2018; Alojz Mar, Formin 23, roj. 1937 - umrl 4. novembra 2018; Ana Širovnik, roj. Kiseljak, Kun-gota pri Ptuju 17, roj. 1934 - umrla 3. novembra 2018; Terezija Mlakar, roj. Podgoršek, Kozminci 3, roj. 1935 - umrla 4. novembra 2018; Majda Derviši, roj. Jazbec, Ptuj, Kraigherjeva ul. 29, roj. 1956 - umrla 3. novembra 2018; Ivan Vaupotič, Dravinjski Vrh 5a, roj. 1949 - urml 5. novembra 2018; Stanislav Mahorič, Svetinci 16, roj. 1948 - umrl 5. novembra 2018; Karol Spolenak, Skorba 55, roj. 1923 - umrl 6. novembra 2018. LARA KOMAR: »Zvezdniškega statusa sploh ne čutim!« 10 živil za POPOLNO KOŽO POSVETLITE obrazne dlačice naravno Z MEDICINSKO DIETO do hitre izgube kilogramov SAMOHIPNOZA zmanjšuje bolečine in ublaži stres Naročite Štajerski Vsak naročnik dobi: • 20% popust pri malih oglasih • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava na dom. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NAROCILNICA ZA Ime in priimek: Naslov:___ Pošta: v Štajerski Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis:_____ RADIO TEDNIK Ptuj, Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Ptuj • Pazljivo na območjih omejene hitrosti oziroma cone 30 km/h Pri prekoračitvi 30 km/h 1.200 evrov globe in izguba vozniškega dovoljenja Mestna občina (MO) Ptuj je na Volkmerjevi cesti, Ulici 5. Prekomorske in Kraigherjevi ulici nedavno vzpostavila območje omejene hitrosti, tako imenovano cono 30. Voznike je pomembno opozoriti, da na območju omejene hitrosti - cone 30 - pri večjih prekoračitvah hitrosti veljajo ostrejše sankcije in so lahko zaradi pretežke noge (pre)hitro ob vozniško dovoljenje. Na Volkmerjevi cesti je bilo do nedavnega določeno območje omejene hitrosti 40 km/h. Ker cona s takšno omejeno hitrostjo (40) več ne obstaja, jo je bilo treba uskladiti z zakonodajo (Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah). Glede na to, da je Volkmerjeva območje, ob katerem sta dom upokojencev in srednješolski center, so se na MO Ptuj za celotno območje odločili zapovedati dovoljeno hitrost 30 km/h. „Na Volkmerjevi cesti je bilo že vsaj deset let določeno območje omejene hitrosti, a je veljala omejitev hitrosti 40 km/h. Na seji Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj so sprejeli sklep, da se prometna signalizacija uskladi z veljavno zakonodajo. Uskladitev signalizacije sta zahtevala tudi občinski inšpektor in Policijska postaja Ptuj. Podobno je bilo tudi na cesti na Bregu ob železniški progi, kjer je bilo določeno območje omejene hitrosti 40 km/h. Tam se za znižanje hitrosti in cono 30 niso odločili, temveč so ohranili dovoljeno hitrost 40 km/h, ki jo predpisuje prometni znak," je povedal vodja medobčinskega redarstva SOU Spodnje Podrav-je Robert Brkic in dodal: „Ob-močje (cona) omejene hitrosti je s predpisano prometno signalizacijo del naselja, v katerem je zaradi gostote poselitve ali drugih urbanih značilnosti, varnosti prometa pešcev in kolesarjev hitrost omejena na manj kot 50 km/h. V skladu z Zakonom o pravilih cestnega prometa je določeno, da je najvišja hitrost vožnje v območju omejene hitrosti 30 km/h. Območja omejene hitrosti (cone) se vzpostavljajo v neposredni bližini šol in vrtcev, strnjenih stanovanjskih naseljih, kjer so po navadi stanovanjski objekti neposredno ob cesti, ter na šolskih poteh, kjer ni urejenih površin za pešce in takšne poti za šolarje niso varne. V okolici šol in vrtcev se za zagotovitev večje varnosti običajno namestijo hitrostne ovire. Na Ptuju imamo posamezne lokacije ali ulice, ki so določene kot območja za pešce ali območja omejene hitrosti. Slednja so opredeljena v okolici šol in vrtcev, med Sloven-skogoriško in Ulico 5. Prekomorske - zajete vse vpadnice (Ulica Jožefe Lackove, Ulica Lackove čete ... ), Volkmerjeva cesta, Čarmanova ulica, ulica K jezeru (med Ormoško in Ranco), od Slomškove ulice skozi Slovenski trg in Prešernovo ulico, Cafova ulica (med OŠ Olge Meglič in knjižnico) ter Dravska ulica." Mojca Zemljarič Vozniki naj bodo posebej previdni na označbe cone 30 km/h. Sankcije za kršitve na območju cone so namreč višje kot v primeru, ko dovoljeno hitrost predpisuje samo prometni znak o najvišji dovoljeni hitrosti vožnje. Na Ptuju je cona 30 vzpostavljena v celotnem blokovskem naselju v okolici šolskega centra, zdravstvenega doma, doma upokojencev in bolnišnice, skozi določene dele starega mestnega jedra, v okolici vseh šol in vrtcev, z Ormoške proti Ranci, na Čarmanovi ulici in naselju nad Ljudskim vrtom. Če hitrost prekoračite na območju cone omejene hitrosti, so sankcije strožje Omejitev hitrosti s prometnim znakom ali prometnim pravilom Območje omejene hitrosti PREKORAČITEV V NASELJU SANKCIJA SANKCIJA Do 5 km/h Globa 40 € Globa 40 € Nad 5 do 10 km/h Globa 80 € Globa 80 € Nad 10 do 20 km/h Globa 250 € in izrek 3 točk Globa 300 € in izrek 3 točk Nad 20 do 30 km/h Globa 500 € in izrek 5 točk Globa 1.000 € in izrek 5 točk Nad 30 km/h Globa 1.200 € in izrek 18 točk Nad 30 do 50 km/h Globa 1.000 € in izrek 9 točk - Nad 50 km/h Globa 1.200 € in izrek 18 točk - Vir: Medobčinsko redarstvo SOU Sp. Podravje Če na območju cone 30 dovoljeno hitrost prekoračite za več kot 30 km/h, lahko izgubite vozniško dovoljenje. Če bi bil namesto znaka za območje omejene hitrosti samo običajni prometni znak z omejitvijo hitrosti 30, bi vas enaka kazen doletela pri prekoračitvi nad 50 km/h. Slovenija, Podravje • Bo letos na Štajerskem malo snega? Zima bi lahko bila nadpovprečno topla Na Agenciji RS za okolje (Arso) pravijo, daje letošnji začetek novembra nadpovprečno topel in kaže, da bo še nekaj časa tako. Beležijo precej visoke povprečne dnevne temperature za ta čas, kljub temu pa o kakšnih temperaturnih rekordih za zdaj še ni govora. »Povprečne dnevne temperature od povprečja odstopajo tudi do okoli 7 °C! Že dnevne temperature so previsoke glede na letni čas, še bolj pa od povprečja odstopajo nočne. Zaradi razmeroma tople zračne mase in precej oblačnega vremena se ponoči ozračje le malo ohladi. Povprečna dnevna temperatura ni bila nižja od povprečja že od 23. oktobra v večini naših večjih krajev,« pojasnjujejo na Arso. Ob razmeroma visokih temperaturah za ta letni čas pa smo na Arso še povprašali, kdaj lahko pričakujemo vremenski obrat in kakšna zima nas čaka. »Če si ogledamo napoved za prihodnjih 15 dni, kar je doseg ope- rativnih napovedi, ki jih uporabljamo pri svojem delu, se zdi, da bodo od sredine prihodnjega tedna naprej temperature nekoliko padle in bomo v tednu po 18. novembru nekako v okvirih za ta letni čas. Hkrati se v primerjavi s prihodnjim tednom, ki bo suh, nato poveča tudi možnost dežja. Zadnje sezonske napovedi, pri katerih je treba poudariti, da so eks- perimentalne narave, pa kažejo, da naj bi bila letošnja zima (od decembra do februarja) nekoliko nadpovprečno topla, količina padavin pa bi bila v okviru dolgoletnih povprečij. Za nižine Štajerske bi to pomenilo relativno malo snežnih padavin,« še napoveduje dežurni prognostik Benedikt Strajnar. Monika Horvat Foto: CG rVO* 2 [J*0 Rojstva: Manuela Močnik, Črešnjevec 79d, Slovenska Bistrica - deklica Angelika; Tanja Peršuh, Župečja vas 55, Lovrenc na Dravskem polju - deček Maks; Doris Lenart, Skorba 51a, Hajdina - deklica Zala; Edita Arnuš, Obrež 42, Središče ob Dravi - deček Aleksej; Klavdija Preložnik, Zechnerjeva ulica 20, Ptuj - deček Žan; Simona Kramberger Koren - deklica; Marija Ledinski - deklica Ana; Maja Marinič - deček Nal; Darja Cvetko - deklica Tijana; Lea Dajčbauer - deklica; Sandra Pravdič - deklica Mila; Tamara Gašparič -deklica Teja. . Cj, »fsT L brv, C C <0 " Cjp^ Ce je Martin oblačen ali meglen, pride zima voljna kot jesen. 11/13 5/13 12/17 5/17 8/18 13/18 12/17 6/20 11/13 5/19 8/20 N W E S 9/20 Danes bo na vzhodu še precej sončno, drugod bo zmerno do pretežno oblačno. Na zahodu ni izključena kakšna kaplja dežja. Še bo pihal jugozahodnik. Jutranje temperature bodo od 5 do 12, ob morju okoli 14, najvišje dnevne od 13 do 20 °C. V sredo in četrtek bo v notranjosti pretežno oblačno. Več sonca bo v gorah in na Primorskem. 4-dnevna napoved za Podravje Torek Sreda Četrtek Petek 14.11.2018 15.11.2018 16.11.2018 3t 5 6 6 3 Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 19 14 11 10 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan /> Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 mis Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Vir: AKSu