št. 32 (750) L. XV K0V0 MESTO, četrtek, 13. avgusta 1964 DOLENJSKI W0 1®$®Q Naj bo hladno ali vroče, delo se ne ustavi. Fantje in dekleta iz obeh brigad v Mokronogu tek-•nujcjo med seboj, kdo bo boljši, kdo bo prihod-ni« daa nesel na delo in domov prehodno zasta-Ko*\MetCr Za metro,M na terenu (vseh vrst kate-v M preD'ia jarek za cevovod proti pitališču M5"™ji vasi. - Na sliki: skupina brigadirk iz v. Milana Majcna, preden so ji izmerili dnevni cmek. - Več o delu požrtvovalnih brigad v Mo-Kronogu berite na 11. strani današnje številke na-SeBa Usta! ALI BOMO PILI CENEJŠE VINO? Kozarec ali dva dobrega vina postaja dandanes potreba, ki se ji težko odrečeš. 2al so cene vinu In alkoholnim pijačam zadnja leta precej poskočile. Zavoljo tega potrošnja ponekod le malenkostno raste, drugod spet pa ostaja enaka. Z nedavnim znižanjem prometnega davka je .kar precej pogojev, da se bo vino pocenilo in da nam bodo v gostinskih obratih stregli s kvalitetnejšimi vini. Zvezni izvršni svet je sprejel uredbo, s katero' je od 15. julija letos dosedanji 25. odstotni prometni davek od prodaje vina znižan na 20 odstotkov (to je najvišja dopustna obdavčitev), najvišja dopustna stopnja za prometni davek od ostalih alkoholnih pijač pa ostane še naprej 25 odst. Zveza se je s to uredbo odrekla vmešavanju v obdavčenje vina in prepustila pristojnost za to v celoti občinskim skupščinam. Določila jim je le najvišje dopustne meje, ki jih s prometnim davkom ne smejo preseči. Nova uredba pa vsebuje tudi zelo pomembno novost: dopušča, da občinske skupščine predpišejo prometni davek v gostinstvu od litra prodanega vina in alkoholnih pijač in ne le od prodajne cene, kot je bilo to doslej. Ker je prometni davek davčni instrument, je razumljivo, da v blagovnem prometu (v mislih imamo trgovino) zajema prodajno ceno blaga. Gostinstvo pa je storitvena dejavnost. Razliko v ceni ustvarja s storitvami, ki jih nudi gostom. Prodajna cena vina in alkoholnih pijač v gostinstvu je torej obremenjena še. z mnogimi dodatnimi stroški, ki jih trgovina ne pozna. Ti stroški so v mnogočem odvisni od o-premljenosti gostinskega lokala. Zato lahko rečemo, da je gostinstvo z dosedanjim prometnim davkom plačevalo tudi davek od režije, kije bil toliko večji, kolikor boljši je bil gostinski lokal. Gostinski delavci so na to neskladnost opozarjali že dlje časa. Končno smo le prišli do tega, da je občinskim skupščinam prepuščeno, da jo bodisi odpravijo in z odlokom uvedejo prometni davek od litra prodanih pijač, bodisi da jo v svojo ško- do in v škodio gostdmsibva stveno-raziskovalnega dela, sporazumevanja glede investiranja na podlagi delitve dela itd., vidi v vsakem poskusu posiljenega združevanja nevarnost, da bi bile okrnjene njegove pravice. In' ta nevarnost je marsikdaj tudi stvarna, zlasti še, če izvira iz pobud oziroma teženj birokratske centralizacije. Vsak poizkus integracije na podlagi birokratske centralizacije prej ko slej doživi polom. Taka birokratska centralizacija ima lahko različne pojavne oblike, skoraj vedno pa so njena posledica okrnjene samoupravne pravice članov kolektivov. Če se kolektiv taki deformirani integraciji, ki začenja služiti prestižu tega ali onega, postavijo po robu, je to samo znamenje zdravega občutka za razlikovanje tega, kaj je resnično napredno in kaj zavira proces demokratizacije. Integracija, ki ne omogoča krepitve materialne podlage samoupravljanja, samostojnosti in odgovornosti neposrednega proizvajalca in upravljavca pri odločanju o vseh problemih podjetja, ni na dobri poti, da bi lahko dlje časa živela. V takem primeru je zaman vsako naštevanje materialnih rezultatov, poslovnih uspehov, dobrih del skupnih služb, zakaj integracija v pogojih takih druž-beno-ekonomskih odnosov, kakršni so pri nas, je čisto nekaj drugega, je drugačna kvaliteta kakor pa integracija v kapitalističnem svetu. Res je, da neuspehu te ali one integracije lahko botrujejo čisto osebna nesoglasja nekaterih vodilnih ljudi. Ce se zavoljo tega podre skupna streha, pod katero pa živita dva, vsak vase zaprta kolektiva, to nikakor ni samo dokaz nesoglasij med vodilnimi ljudmi, temveč obenem tudi znamenje še Dva dogodka sta v zadnjih dneh pretresla mednarodno javnost: ameriška letala so bombardirala postojanke Severnega Vietnama, turški avioni pa so tolkli grške vasi na Cipru. Nato so vrnili Grki milo za drago, obstreljevali so turške vasi. Turška in grška vojska sta oboroženi z ameriškim orožjem ... Mednarodna morala je padla sedaj na najnižjo stopnjo, v mednarodni politiki so se uveljavile metode kolonialnih velesil iz 19. stoletja. Takrat so Anglija, Francija, Italija, Amerika intervenirale kjerkoli so bili njihovi »interesi« ogroženi. Tako so zasedli Francozi Alžirijo, Maroko, Italijani Etiopijo, Angleži Južno Afriko. Angleške bojne ladje so intervenirale v Perzijskem zalivu, demonstrirale so svojo moč v kitajskih vodah. To je bila topovska diplomacija. Američani se v Latinski Ameriki, Aziji opirajo na dolarsko diplomacijo. Z dolarji vzdržujejo pri življenju stare režime na Južni Koreji, v Južnem Vietnamu, na Formozi, njihov zaveznik v Jugovzhodni Aziji je tudi Siam, sedanja vlada v Laosu je v bistvu proameriška, na njeni vesti je, da se državljanska vojna v Laosu še ni končala. Američani so skušali z dolarji in topovi ustaviti kolo zgodovine v Aziji. Ta politika vodi nujno v intervencijo. Ameriška diplomacija se ne 1 more sprijazniti s tem, da so na svetu Kitajska, Kuba, Vzh. Nemčija. Zdaj, v letu predsedniških volitev, so ameriške politične metode še posebno surove. Johnson hoče dokazati, da vodi »boljšo vietnamsko po- litiko« kot bi jo njegov nasprotnik Goldwater, če bi bil sedaj v Beli hiši. Napad ameriških letal na petrolejske baze Severnega Vietnama ni bil v nobenem sorazmerju z napadom severnovietrtamskih čolnov na dve ameriški ladji. Bil je kazenska sankcija v pravem kolonialnem stilu. Zlovešča znamenja Tudi turška vlada zdaj zatrjuje, da je bil napad na grške pozicije na Cipru edini način, da je opozorila na svoje pravice, svoje interese. Ce bi se ta metoda vsesplošno uveljavila, bi postalo mednarodno pravo kmalu navadna krpa papirja, vsak bi lahko delil pravico. To bi bil zakon džungle, zakon močnejšega. Taki zakoni pa ne smejo veljati v svetu, vrnili bi se v temni srednji vek. Zakaj govore toliko o mednarodnem sožitju, mirnem reševanju sporov! Prav tisti, ki se sklicujejo na ta načela, jih sedaj grobo kršijo. Ironija usode je, da ameriška intervencija v Tonkinškem zalivu ni rešila nič. Vojaško še morda nekaj, ameriški viri zatrjujejo, da so ameriška letala uničila 5 baz petroleja in motornih čolnov. Američani so uničili četrtino petrolejskih rezerv Severnega Vietnama. To je gotovo velik minus za Severni Vietnam. Toda — kaj so dosegli s tem? V Južnem Vietnamu nič! Korupcija kraljuje naprej, agrarno vprašanje je ostalo nerešeno, brezposelnost je tu, gverilci gospodarijo v delti Me-konga, ene največjih azijskih rek — edino morala južnovietnamskih vojakov je dobila novo injekcijo. Koliko časa bo ta delovala? Res je, Johnson bo dobil nekaj sto tisoč glasov več na predsedniških volitvah — toda Amerika je izgubila veliko v svetu. So topovi v Tonkinškem zalivu res streljali za Johnso-na? Bombardiranje ameriških letal ni namreč približalo konec vojne v Vietnamu, oblaki se kopičijo naprej, na meji med Južnim in Severnim Vietnamom se zbirajo nove čete. — Južnokorejski generali govore o pohodu na sever. Smešno, je dejal ondan Ho Chi Minit, predsednik Severnega Vietnama, še doma, v okolici Saigona, ne morejo napraviti reda. Toda, koncentracije vojske vzbujajo tudi skuš; njave. Upajmo, da se južnokorejski generali ne bodo prenaglili... Tudi Čangkajšek, ubežni general na Formozi, govori od časa do časa o naskoku na kontinent, o maršu na Peking, vendar teh »groženj« nihče ne jemlje resno. Incident na Cipru se bo gotovo kmalu poravnal, postal bo preteklost, Ciper je le otok v Sredozemlju. Toda incident v Tonkinškem zalivu, pred vrati Kitajske, bo še dolgo visel kot senca na nebu. Ne gre za Vietnanv gre za Jugovzhodno Azijo, za področje, kjer se borita za vpliv bogata Amerika io ambiciozna Kitajska, organizirana v vojaške komune. Oblaki v Aziji ne obetajo za bodočnost nič dobrega. ne spoznanih skupnih koristi. V podjetjih, ki bi se združila na podlagi proizvodnih in družbenih interesov delovnih kolektivov, osebna nesoglasja med vodilnimi ljudmi ne bi mogla zavreti pozitivnega integracijskega procesa. Prej bi se taka nesoglasja razreševala tako, da bi moral kak posameznik zapustiti podjetje, kakor pa da bi kolektiv dovolil rušiti stavbo, zgrajeno na trdnih integracijskih temeljih. Pravijo: Kolektiva se ne bi razšla, če bi bila natanko seznanjena s pozitivnimi rezultati integracije ... Da nista bila natanko seznanjena s sadovi integracije, je dovolj zgovoren dokaz, da skupna streha ni bila postavljena na dovolj trdne te- melje. Kaj v takem primeru preostane kolektivoma? Predvsem to, da vsak zase še enkrat premislita, ampak tokrat zares s svojo glavo, brez kakršnegakoli posiljevanja in botrovanja, ali notranja ekonomska logika njunih podjetij zares nar-rekuje tesnejše skupno sodelovanje ali morda združitev, kaj si lahko obeta od take integracije in kako bi si morala organizirati skupno življenje, da se kasneje ne bi šla, kdo. je koga »koloniziral«. Ne bi se smela pustiti zavesti, da bi jima drugi razpenjali skupno streho nad glavo, ker bi se spet utegnilo zgoditi, da bi se zavoljo trhlih temeljev prej ko slej podrla. Bolje je, da si sama postavita trdne temelje, na katerih bi imela inte- našnji še najbolj trdna ti- gracija dovolj trdno opo- sta hiša, ki jo začno gr»- ro. Predvsem komunisti diti od spodaj, iz teme- se morajo zavedati očit- ljev, ne pa od zgoraj, P*1 ne resnice, da je danda- strehi. J. B. SAMO OD OBLJUB SE NE DA ŽIVETI! (Nadaljevanje s 1. str.) nadaljuje, in doslej še ni sprejel sklepa o prenosu sredstev... Z na novo pridobljenimi 86 sobami B kategorije) v kopališkem domu so gostje zelo zadovoljni. Vsega imajo zdaj 266 ležišč, kuhinja in restavracijski prostori pa so enaki kot prej in občutno premajhni. V polletju je lani 60-flanski kolektiv ustvaril 35 TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED 0 Kmetijske ouuuugacije po vsej Jugoslaviji se že pripravljajo na jesensko setev. Pa nikar misliti, da so začele s pripravami malce prezgodaj! Čaka jih namreč težka in odgovorna naloga: pridelati milijon ton več pšenice kakor letos. Da bi lahko pravočasno naskočili to nalogo, je treba dovolj zgodaj izvršiti vse potrebne priprave. Na vsak način se moramo prihodnje leto odkrižati uvoza, ki nam žre tako dragocene devize. Kaj je treba vse pripraviti, da bi lahko začeli pravočasno z jesensko setvijo? Predvsem se je treba pravočasno oskrbeti z umetnimi gnojili, da se ne bo treba jeseni izgovarjati na vse mogoče, samo nase ne. Poročajo, da je dve tretjini planiranih umetnih gnojil že v skladiščih kmetijskih organizacij. Kaj pa naša skladišča, ali jih tudi že polnimo? Zavedati se je treba, da bomo lahko izvršili tako odgovorno nalogo le, če bomo za- fotovili popolnejšo uporabo agrotehnike. Za ,1 milijona hektarov površin bo treba priskrbeti tudi dobro seme. Pristojni činitelji izjavljajo, da ga bodo lahko zagotovili, nekaj dobrega semena pa bodo tudi uvozili. V tu- !ini bodo kupili tudi ustrezno število trak-orskili gum in drugih delov, ki jih primanjkuje. Prav bi bilo, da bi o vsem tem razmislile tudi kmetijske organizacije na našem območju. • Zaradi olajšav, ki so jih dobile gospodarske organizacije, ki se ukvarjajo s pridelovanjem in prometom z vinom, so vsi pogoji, da se vino v nadrobni prodaji poceni za 40 do 50 din pri litru. V Istri so gostinci že pocenili vino. Kaj pa drugod? Ali bi radi, da bi vino čakalo v kleteh novega pridelka? Iz- kušnje >..,.s uče, da se to ne izplača. Vsekakor je bolje vino prodajati ceneje, kot ga imeti dragega v kleti. • V Preboldu v Savinjski dolini je bila nedelja posvečena hmeljarjem. Čeprav je bUo kislo vreme, je dan hmeljarjev vseeno predstavljal nekakšen uvod v obiranje hmelja. Ob tej priložnosti so odprli v Preboldu tudi turistično razstavo. Pravijo, da ni več daleč ALI SE ŽE PRIPRAVLJAMO? dan, ko bodo začeli z obiranjem hmelja tudi na Dolenjskem in v Beli krajini. Ali smo že pripravili vse potrebno? # Na Limu bo v prihodnosti deloval sistem 14 hidrocentral, ki bo velikega pomena za jugoslovansko gospodarstvo. Dve izmed 14 hidrocentral, Kokin brod in Bistrica, sta že zgrajeni na l ven, pritoku Lima. Tretja hidrocentrala, ki so jo začeli graditi I. 1962, bo dograjena ob koncu leta 1966. Za njen pogon bodo zajezili vodno silo na Limu pri Podpeči. I .etno bo dajala približno 216 milijonov k\Vh električne energije. • XV. mednarodni kongres za uporabno psihologijo, ki so se ga udeleževali priznani psihologi iz celega sveta, je te dni končal z delom. Nasploh sodijo, da je bil kongres nadvse uspešen, precej tudi zavoljo dobre organizacije, za katero so tako vneto skrbeli organizatorji — jugoslovanski tovariši. Kon- gres je za to skrb izrekel prisrčno zahvalo. Delegati so izjavljali, da se bodo izkazanega gostoljubja, lepote Slovenije in dobrih ljudi še dolgo spominjali. S posebnim zadovoljstvom so tudi ugotavljali, da je ljubljanski kongres znatno prispeval k medsebojnemu zbliževanju psihologov Vzhoda in Zahoda. Mnogi priznani psihologi so si takega sodelovanja iskreno želeli. # Letos naj bi zgradili 125 tisoč stanovanj, kar je dober obet, zaradi katerega marsikdo na skrivaj ali pa glasno upa, da bo kmalu rešen stanovanjske stiske. Dela pri stanovanjski graditvi dobro napredujejo. Gradbena podjetja zatrjujejo, da je proizvodnja gradbenega materiala zadovoljiva. Primanjkuje le cementa, ki ga bo treba nekaj uvoziti. Edina večja senčna stran letošnje stanovanjske graditve — kakor tudi prejšnja leta — je še zmeraj majhen delež montažne gradnje, čeprav je za spoznanje večji kot lani. • Petdeset mladinskih delovnih brigad tretje izmene je mesec dni pomagalo graditi jadransko magistralo med Kolašinom in Bijelim poljem. Brigadirji teh brigad so se po uspešno opravljeni nalogi vrnili domov, zadovoljni in ponosni nad delovnimi rezultati, ki so jih dosegli. Normo so izpolnjevali povprečno za 235 odstotkov. Vseh 50 mladinskih delovnih brigad Je bilo že drugič proglašeno za udarne. 48 brigad je dobilo najvišje priznanje letošnje akcije — plaketo »Mladost — ustvarjalnost — socializem«. — Prepričani smo, da bo prav tako uspešnih tudi 50 srednješolskih in šludontovskih brigad, ki so prispele na gradbišče te dni in ki bodo pomagale graditi jadransko magistralo do 5. septembra. milijonov prometa (od teg» 3,5 milijona din deviz) i" imel pri tem blizu 6 milijo-nov din izgube. Letos štej« kolekrtiv 70 ljudi, ustvarili P* so 56 milijonov prometa (°" tega okoli 10 milijonov °* deviz) in zaključili periodi*11 obračun po daljšem času br# izgube! Promet se je povečal zgolj z napori osebju Res je, da so nekaj prisP* vola nova ležišča, pretežo1 del pa je le ustvaril kolei**' s svojo pridnostjo! Kul* nja in restavracijski pr°st(£ so komajda zadoščali & prej, ko je bilo v zdravi^ 180 ležišč! Ker prihaja v98* dan več turistov, se m"1* osebje nadvse truditi, da f. stje — tako penzlonski KjJ turisti — ne opazijo težav, " jih povzročajo neusklad6"1 zniog!jivosLi. Razen tega se obeta zdra^J lišču v septembru in okt**'* obisk številnih turistov, * kar so pogodbe že podpis**? Tuji, pa tudi domači turi* niso več zadovoljni «B°JL. hrano, kopeljo in leflSo*! Na dopustu iščejo zabavo ^ sprostitev, obojega pa Dol. Toplicah sedaj ne , rejo nuditi tollfoo, kot biJL želeti. Vse kaže, da bo tjtjj. nemudoma zagotoviti W & ctjska sredstva, ki so bil*,«, lektlvu odvzeta. Tudi v v» mu je troba v korak s SjgJJ samo od obljub pa ko'«*^ ne more živeti I • Priprave za svetovanje. Moskovski; ondan objavila dnlJSl no konferenco delavskih P<" rfl noj bi bila sredi đruija'a » nravljnlna konferenca P» (C(^ bila Ce leto« decembre. N 'Jji«10» fie se bo kitajska Pa^^nfl)'' ItC* m«tnarodnci.ra po*" Sposobnim delavcem strokovno znanje, podjetjem pa nujno potrebne kadre! *ovod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela v Novem mestu se vključuje v sistem strokovnega izobraževanja V našem listu smo že pisali o delu in doseženih uspehih zavoda. Danes si oglejmo, kaj pripravljajo na zavodu za sezono 1964 do 1965. Ker je glavna naloga zavoda strokovno izobraževanje kadrov v gospodarstvu, omeriimo v prvi vrsti oddelke tehniških šol. Od- frli bodo oddelke tehnikih šol strojne, elektro in lesnoindustrijske stroke. S tem se že četrtič odpirajo v Novem mestu večerni oddelki tehničnih Sol. Kakor smo že poročali, so prvi absolventi strojnega, elektro in lesno - industrijskega oddelka že diplomirali. Sedaj teče pouk v 2 oddelkih strojne stroke in I oddelku lesnoindustrijske stroke. Za nove oddelke, ki bodo odprti v jeseni tega leta, so se na razpis najbolj odzvali obrati Iskre v Novem mestu, Šentjerneju, Semiču in Žužemberku, iz katerih se je prijavilo 15 kandidatov za strojni oddelek. Iz ostalih podjetij pa se je prijavilo v strojni oddelek 10 kandidatov in v elektro oddelek 5 kandidatov. Novoles je prijavil II kandidatov za lesnoindustrijski oddelek, 13 kandidatov za ta oddelek na se je prijavilo iz drugih podjetij. Začeli bodo tudi s poukom v oddelku za gradbene delovodje. Za ta od- delek je prijavljenih 20 kandidatov. Tako se ho pri zavodu v večernih oddelkih tehniških šol v sezoni 1964-65 strokovno izobraževalo 137 delavcev iz proizvodnje. Poleg tega bo pri zavodu tudi več seminarjev za izredne slušatelje Višje ekonomsko - komercialne šole v Mariboru. Za tiste, ki želijo postati izredni študenti navedene šole, pa nimajo popolne srednje šole, bo zavod pripravil seminar za pripravo na sprejemne izpite. Za ta seminar se je že prijavilo 15 kandidatov. Pripravljajo tudi izredni študij na I. stopnji fakultete za strojništvo, za ka- Že zdaj premalo delavcev? Po podatkih Zavoda za zaposlovanje delavcev v Novem mestu išče v novomeški občini konec julija zaposlitev 160 ljudi. Med njimi je samo 6 moških, ki so invalidi, vse ostale Pa so ženske. Gospodarstvo v občini pa išče 150 moških delavcev, predvsem za potrebe kovinske industrije. Novomeška steklarna bo razen tega do konca letošnjega leta potrebovala še 200 moških delavcev. Zaradi zmanjševanja investicij je bilo v juliju že čutiti upadanje potreb po sezonskih delavcih v gradbeništvu, saj je v občini prenehalo delovati razmerje 150 sezoncem, največ iz gradbeništva. Zelo zanimivo sliko nu-mjo podatki 0 zaposlovanju do konca julija letos. Zavod je v tem času posredoval zaposlitev 2038 moškim in 855 ženskam (v teh številkah so vključeni tudi sezonci). V istem času je zapustilo delovno razmerje 1044 moških in 277 žensk. Približno polovico je-teh gre pripisati vsakoletnemu normalnemu izpadu (upokojitve in odhod v JLA). če 0Q števila na no-™ zaposlenih odštejemo ~> ki so delovno razmerje zapustili, bomo ugotovili, da se je v novomeški občini do konca julija letos zaposlilo na novo 994 moških in 578 žensk ali za približno 200 odst. več kot določa družbeni plan za 1964! Največ žena je našlo zaposlitev v razvijajočih se obratih Iskre v Šentjerneju in v Žužemberku. Od 2893 ljudi, ki so se letos zaposlili s posredovanjem zavoda, jih je zapustilo delovno razmerje 1321. Približno 50 odst. gre pripisati normalnemu odlivu, preostanek pa sezoncem (okoli 300) in ekonomski fluktuaciji kvalificiranih delavcev v industriji, ki se selijo iz podjetja v podjetje z željo po večjih osebnih dohodkih. Pri tolikšnem številu letos zaposlenih lahko trdimo, da so rezerve delovne sile na podeželju v novomeških občini že izčrpane. Moških delavcev, ki bi prišli v upoštev za zaposlitev, skoroda več ni, nekaj žensk pa je še v šentjernejski dolini, v neposredni bližini Novega mesta in v Novem mestu. Tako naglo zaposlovanje, ki ni usklađeno z družbenim planom, bo treba vsekakor zajeziti, saj ga ne moremo in ne smemo prepuščati stihiji. Kmetijstvu že tako prima- njkuje delavcev; še posebno težko bo letos na primer najti obiralce za hmelj. Poleg tega so se terciarne dejavnosti v našem gospodarstvu komajda začele razvijati, prav te pa potrebujejo največ delovne sile. Kje bomo dobili delavce zanje, ko bo treba te dejavnosti v skladu z razvojem razvijati hitreje kot doslej. Na približne izračune, in na trditve, da imamo v gospodarstvu zaradi stare tehnologije in neizpopolnjene organizacije dela še dovolj rezerv (po trditvah nekaterih okoli- 2000 ljudi) se pač ne moremo naslanjati. O zaposlovanju bo treba resno razpravljati in tudi tukaj uvesti disciplino! Izvoz strojev 'za kemično čiščenje Na poznanjskem sejmu je jugoslovansko podjetje »Po-beda« razstavilo več vrst strojev, med drugim stroje za kemično čiščenje. Za te je bilo na Poljskem tudi največje zanimanje. Največji kupec teh strojev je prav Poljska, kateri je naša država že do zdaj prodajala navedene izdelke, letos pa je sklenila po godbo o prodaji nadaljnjih 89 takih strojev. Stroji, ki jih bo kupila Poljska so avtomatski In polavtomatski. terega se zanima okoli 20 strojnih tehnikov. Tako nastajajo in se vedno bolj širijo za naše področje nujno potrebne dopolnilne oblike strokovnega šolstva, ki omogočajo sposobnim delavcem pridobiti si želeno strokovno izobrazbo, podjetjem pa nujno potrebne strokovne kadre. Na zavodu so nam povedali, da se vpis v večerne oddelke tehniških šol in v gradbeno delovodsko Šolo še nadaljuje do 15. avgusta, da bi omogočili še drugim interesentom vpis v šolo. Vodstva podjetij in kadrovske službe naj še enkrat razmislijo o tem, ali ne bi kazalo iz njihovega kolektiva še koga poslati v šolo. V vseh oddelkih bodo začeli s poukom v času od 10. do 15. septembra. Zavod pripravlja tudi obsežen program strokovnega in ekonomskega izobraževanja proizvajalcev in vodilnih kadrov v podjetjih, kakor tudi program ekonomskega izobraževanja za organe delavskega samoupravljanja. O tem pa bomo več pisali v eni izmed prihodnjih številk našega lista. Obrat Podpreska razrezuje les za potrebe drugih Inlesovih obratov ter za domači trg INLES v Podpreski: razširitev pomeni popolno rekonstrukcijo Na obratu INLES v Podpreski je zaposlenih 41 de-lavoev, njihova proizvodnja pa je omejena na žaganje je-lovega in bukovega lesa ter izdelavo pralnikov (»ročnih pralnih strojev«). Hlodovino razrezujejo za potrebe ostalih obratov ozir. za domač: trg. Letošnji proizvodni plan 87 milijonov bo obrat verjetno prekoračil za približno 20 odstotkov, V prvem tromeseč-j u so že realizirali 20 miliiJonov dinarjev. Kolektiv dela v zelo težavnih pogojih, razširitev protifflvodinije ali vsaj izboljšanje pa pomeni zanje popolno rekonstrukcijo, gradnjo novega obrata. Na to pa v sedanjih pogojih ne morejo misliti. Osebni dohodki zaposlemh so se letos v primerjavi z lanskim letom precej izboljšali saj bo po novem pravilniku najnižji 23.000 din. Delovne norme so planirane realno in bodo s preseganjem dohodke lahko še popravili. Tr h**? ,ctoSnJo žetvijo je kmetijska zadruga iz je ehnJega na Mirni montirala sušilnico za žita. To pa Pn" 1uš'inica za žita na Dolenjskem, dobavili j.^ s° jo iz Nemčije. V napravi je možno sušiti vsa br8' 'a"ko regulirajo temperaturo. Letos »o Uh?* naJ'Manjše okvare posušili nad 90 ton pše-jj. e' Kot je povedal Ludvik Abina iz Mokronoga, ^"^"vlja stroj, je sušilnica velika pridobitev za tal P JS'vo' ker zagotavlja, da so žita res primerna "«o za setev kot za mletje. Skrb za kadre v ribniški občini Nikdar ne smemo pozabiti pomembne in že velikokrat na najrazličnejših krajih poudarjene ugotovitve, da ni materialnega napredka in bogastva ne za skupnost in ne za posameznika brez večje, cenejše in rentabilnejše uro izvodnje in da vsega tega ni, če nimamo na razpolago dovolj strokovnih delavcev. Zato še vedno velja, kadar govorimo o napredku, dvigu proizvodnje ipd., naša največja skrb strokovnemu usposabljanju in izpopolnjevanju proizvajalcev ter šolanju novih in novih strokovnih delavcev. V ribniški občini se že dalj časa pripravljajo na sistematično analizo o kadrih v de lovnih organizacijah, politiki štipendiranja in trošenju sredstev, ki jih gospodarske organizacije razporejajo za izobraževanje (2,5 odst. od izplačanih osebnih dohodkov). Občinska kadrovska komisija je imenovala tudi posebno strokovno komisijo, ki bo v tem mesecu obiskala delovne organizacije in analizirala njihovo skrb za strokovne delavce. Izdatno pomoč potre bujejo predvsem manjše delovne organizacije, ki nimajo urejene kadrovske službe. marsikje pa se kadrovske službe ukvarjajo predvsem s sprejemanjem in odpuščanjem delavcev. Nujno je tudi ugotoviti zasedenost delovnih mest po sistematizaciji ter število strokovnjakov ki naj bi v naslednjem sedemletnem obdobju izpopolnili tista delovna mesta, na katerih leir.jo sedaj ljudje z nepopflinn strokovno izobrazoo. Palcga komisije je. da istočasno ugotovi, kako delovne organizacije upoštevajo zadnja priporočilo Glavnega >db">r3 SZi)L o štipendiranju V delovnih JcoTeKtiv'1 „e treba ustvariti rako vzdušje, da bodo proizvajalci, koder še niso. spoznali pravi na men štipendiranja in zavali pravilen ednos do strokovnjakov, štipendije pa'na; bodo stimulans za uspešnejše delo študentov, se pravi, da morajo biti odvisne od njiho vega učnega uspeha. Po drugi strani pa je treba zagotoviti v skladu z rastjo oseuruh prejemkov take štipendije k bodo omogočale It'jdenUi >až ji študij in se bodo prib' -a.i-realnim življenjskim škom. Prav pri tem unijo nekateri kolektivi slab odno> do zviševanja šttpendii Pri delu-komisije bodo morali sodelovati tudi člani samoupravnih organov, da bt tudi oni lažje sestavili sedemletni plan strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja. V analizi, ki jo bo napravila komisija, bo zajeto tudi stanje v občinski upravi. Naloge, ki sedaj prihajajo na upravne organe, zahtevajo, da se bo leta v prihodnje strokovno krepila, na vseh področjih pa je treba povečati zanimanje za strokovno izpopolnjevanje na delovnih mestih. V nekaterih delovnih organizacijah Je čutiti, da opuščajo kriterije za strokovnost (npr. opuščanje potrebnih strokovnih izpitov) Komisija je priporočila upravnim organom, naj organizirajo kadrovsko službo. 2e doslej je komisija pripravila nekatere analize, vendar zaradi pomanjkanja strokovnih delavcev v upravi zaključke počasi rešujejo. S tem sklepom kadrovske komisije je storjen pomemben korak, da bi v občini dobili boljši pregled nad stanjem v zaposlovanju strokovnjakov, štipendiranju in izvajanju take politike, kakor jo priporočajo višji organi. ALI BOMO PILI CENEJŠE VINO? (Nadaljevanje s 1. str.) vsakdo sam, če upošteva, da' prodajajo proizvajalci pri nas vino po približno 150 dinarjev liter. Občinski odloki o prometnem davku so večinoma v celoti izrabili možnosti, ki Jim jih je nudil dosedanji predpis o prometnem davku. Nekatere občine so pozneje svoj prometni davek znižale (na primer novomeška). O-krajna skupščina v Ljubljani je že sprejela priporočilo, naj bi občinske skupščine predpisale za gostistvo prometni davek_od litra vina in alkoholnih pijač. Po predlogu naj bi predpisale največ 50 din prometnega davka od litra vina, 40 din od litra piva, 200 din od litra žganja in 250 din od litra ostalih žganih pijač. Dotok v občinske proračune ne bo nič manjši, ker se bo potrošnja zaradi nižjih cen prav gotovo pove- maloprodaja stavbenega pohištva Na GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU v hali D za Akademskim kolegijeVn smo odprli skladišče z malo prodajo stavbenega pohištva. Tam lohko nabavite vrata in okna priznanih proizvodnih podjetij, ravno tako tudi vse vrste parketa ter melanit In lesomal plošče. čala, občinskim proračunom pa pripade odslej celotni prometni davek, medtem ko so poprej dobile le 75 odst. od davka za prodano vino in 53,2 odst. od davka za prodane alkoholne pijače. Cene vina in alkoholnih pijač bodo lahko v gostinstvu nato nižje ne le za 5 odst.. za kolikor je zmanjšan prometni davek, ampak tudi za več, ker gostinci ne bodo več plačevali prometnega davka od svoje režije. To bo v prid potrošniku, pa tudi gostincem, saj bo prometni davek kot davčna obremenitev razporejen enakomer-neje kot doslej. Upamo lahko tudi to, da bodo gostišča začela točiti kvalitetnejša vina, kar smo doslej pogrešali. Morda bi kazalo vztrajati pri tem, da rudi v gostinstvu uvedemo kalkulacijske cene, •ki bi bile pod kontrolo inšpekcijskih organov. V vročih poletnih dneh se vsakomur prileze vrček hladnega piva. Na novi način predpisani prometni davek bo lahko pocenil pivo vsaj za 10 din pri litru. V bodoče bi vsekakor morali stremeti za tem, da bi smatrali pivo za osvežilno pijačo in ne za alkoholno, saj ga tako ocenjujejo povsod po svetu. Na občinski skupščini v Novem mestu smo zvedeli, da se nagibajo k temu, da bi v novem odloku o prometnem davku od vina in alkoholnih pijač upoštevali priporočila okrajne skupščine. Upamo, da bodo temu zgledu sledile tudi vse druge občine na našem področju. Novo mesto: zaradi dežja slabši promet Ponedeljkov prašičji sejem je bil zaradi tega, ker je v nedeljo deževalo vse do nočnih ur, dosti slabši ktot sicer. Naprodaj je bilo le 412 manjših in 6 večjih prašičkov, od katerih je bito prodanih 331. Kupcev je bilo dovolj, izbire pa bolj malo, zato so cene takoj nekoliko narasle. Tokrat so prodajali manjše pujske po 7.000 do 11.500 din. za večje pa so zahtevali l?.000 do 33.000 din. (7501 DOLENJSKI LIST 3 19 let PD Emil Adamič v Mokronogu »Kuituroo-prosvetno de:o v Mokronogu se je po konča ni vojiiii z*.čelo (po vrnitvi ravnatelja šoie Pavla Herbsta iz vojske. V septembru 1945 je začel z vajami moška pevski zbor, sestavljen iz preži velih pevcev predvojnega pevskega zbora. Nastopal je 27. 4. 1946 na proslavi obletnice OF z Ljukovo pesmijo »Ti vjeka« in češko narodno »Jaku sem si . . .« Tako beremo v natanč no pisani kroniki PD Emil Adamič. Devetnajst let je od takrat. Devetnajst let z vsemi velikimi in za našo družbo nadvse pomembnimi dogodki. Devetnajst let od prve pesmi moškega zbora do dejavnosti, ki ni več vezana le na proslave delovnih zmag in obletnice zgodovinskih dogodkov, marveč je že zdavnaj preživela kampanjstvo. Sicer pa prosvetno društvo ne bi iz- vršilo svojega poslanstva, če bi ne živelo s politično, gospodarsko in kulturno rastjo družbe. Ozrimo se samo na dejavnost tega prosvetnega društva v preteklih petih mesecih. 12. aprila je bil v domu Svobode v Mokronogu prirejen veseli večer. Prireditev je popolnoma uspela in je v pripravljanju in izvajanju programa bilo angažiranih več kot trideset članov društva ali tretjlina celotnega članstva. Dalje je zabavni ansambel z uspehom nastopil na medobčinski reviji v Črnomlju, sodeloval v programu »Pokaži, kaj znaš!« v Trebnjem in igral na svečanosti ob sprejemu trebanjskih pionirjev v vrste mladine. V juniju je planiran tudi javni nastop društva v Trebnjem, za kar je program že naštu-diran. Ce naštejemo le nekaj tež-koč: oddaljenosti nastopajočih članov, različne delovne čase, pomanjkanje primerne literature, strokovnega kadra in tehničnih pripomočkov, potem lahko rečemo, pi so rezultati lepi. Na drugi strani pa npr. šahovska sekcija, ki je tudi del tega prosvetnega društva, obstaja samo na papirju, čeprav ima skoraj idealne pogoje za organizirano delo. Knjižnica že nekaj mesecev ne dela zaradi bolezni knjižničarke, kar pa nikakor ne more biti opravičilo. Tudi klub še vedno ni našel pravega mesta v kulturnem življenju Mokronožanov. časopisi, šahovske garniture in televizor so premalo za pravo klubsko življenje. Popularna predavanja, literarni večeri, čajanke, organizirani, razgovori, to je samo nekaj načinov Dohodek gor, kultura dol! LUDVIKA SLAKA, predsednika občinskega odbora Rdečega križa v Trebnjem, ni težko najti. »Tam, za tisti- mi rdečimi vrati sem, če me boste kaj obiskali,« mi je pojasnil svojčas, ko so mu preselili pisarno v nove prostore. Trebanjcem je bolj poman kot ativist Zveze zdru-ienj borcev. Ko sem vstopil, je imel pri sebi stranko. Nekemu fantu je pojasnjeval, kako je z invalidskim dodatkom. »Zakon je zakon«, je rekel, ko je fant odšel. »Potrebe so večje kot možnosti, zato ne more biti vse rešeno, kakor bi kdo želel.« »Borci še vedno nimajo vsega urejenega«, je tovariš Slak nadaljeval najin razgovor. »Naša organizacija (ZB) si prizadeva rešiti posamezna vprašanja, kakor to dovoljujejo možnosti. Prvenstveno pa obravnava zaposlovanje borcev in stanovanjska vprašanja. Najmanj so vsega deležni borci, ki se preživljajo na kmetijah. Prizadevamo si, da bi ti dobili vsaj dobro zdravstveno zaščito.« »Ampak napredek je že vi den, kajne?« »Je. Zlasti zadnje čase se stvari izboljšujejo. V načrtu je stanovanjski blok za borce. Ta gradnja težav ne bo odpravila, jih bo pa občutno ublažila. Sicer pa — začelo se je, pravim. Upam, da bo zatem borcem kanila še kakšna izboljšava.« »Je to želja ali napoved?« »Oboje hkrati. Vse je odvisno od sposobnosti občine, od njenega dohodka. Ta se z leti vidno veča. Več močnih podjetij je, na katera polagamo upe.« »Mimogrede — katera so po vašem mnenju taka v Trebnjem?« »Ldtostrojev obrat in Ke-mo-oprema. Sam sem ogret za Kemo-opremo, ker je to eno najbolj perspektivnih podjetij.« »Torej si je treba zapomniti predvsem to ime?« »Nikakor ne. Tisti, ki živimo dalj časa v Trebnjem, smo priča hitremu nastajanju novega. Nova podjetja kar rasejo. Ljudje se zaposlujejo in prilagajajo sodobnemu življenju z vsemi njegovimi zahtevami.« »Koliko časa ste v Trebnjem?« »Nepretrgoma od septembra 1955, tako da sem doživel kasnejše združenje občin v sedanjo trebanjsko.« »Kaj je v tem času napredovalo in kaj nazadovalo?« »O napredku sem, mislim, govoril že prej. Zdaj bi povedal raje o tistem, kar je nazadovalo. Po mojem mnenju je nazadovala predvsem kultura. Pravo mrtvilo imamo. Človek bi pričakoval, da bo s tem drugače, obratno, ker se materialna osnova hitro povečuje. — Tudi turizem ne predstavlja tega, kar bi moral. Ni človeka, ki bi skrbel za to panogo. Kaže, da na splošno ne znamo ceniti turističnega dinarja. Ko so gradili avtomobilsko cesto, smo se bali, da bo šla mimo nas in se turizma tukaj ne bo dotaknila. Zdaj je druga-' če, pripravljeni pa vendarle nismo. Upajmo, da se bodo stvari le izboljšale!« Pritrdil sem mu in z njim in vsemi občani vred zaželel, da bi bilo v trebanjski občini čim manj pomanjkljivosti, zato pa večji in hitrejši napredek. IVAN ZORAN za vsebinsko obogatitev in razgibanost klubskega življenja. Mislim, da je precej neprijetna ugotovitev, da ljudje (predvsem mladi) zabijajo prosti čas po gostilnah in hodijo v cerkev, medtem ko je prostorna klubska soba tako rekoč prazna Izgovor, da nimamo izkušenj, je slab. V Jugoslaviji je nešteto klubov, ki premagujejo podobne težave in bi radi izmenjali izkušnje. Možnosti torej so. Potrebna je le večja iniciativa, elastičnost in širina v aktivnosti. S poživitvijo posameznih sekcij, z rednim delom odborov, iskanjem sodobnih metod dela itd. bomo pritegnili v vrste aktivnih prosvetarjev še večje število delovnih ljudi. To pa je tu* ena izmed nalog prosvetnih društev. S PEČEK Visoko odlikovanje primarija dr. Otona Bajca Pred nedavnim je predsednik občinske skupščine Noto mesto Sergej Thoržerskij Izročil pri mari ju novomeške bolnišnice dr. Otonu Bajcu najvišje jugoslovansko delovno odlikovanje: Red dela z rdečo zastavo. Predsednik republike ga je odlikoval za dolgoletno strokovno udej-stvovanje v zdravstvu in za velike uspehe, ki jih je dosegel pri opravljanju humanega zdravniškega poklica in mu dodelil odličje na katerega, je hkrati z njim in kolektivom bolnišnice lahko ponosna vsa dolenjska javnost. Prima riju dr. Otonu Bajcu tudi naše prisrčne čestitke z iskreno željo, da bi še naprej tako uspešno kot doslej opravljal svoje plemenito poslanstvo! LJUDJE MED SEBOJ Enakopravnost Musliman sreča prijatelja, ki udobno jezdi po pripeko jočem soncu na oslu. Zraven njega utrujeno stopica zagrnjena žena. »Kam pa, kam?« ga vpraša prvi in oni na oslu odgovori: »-Ženo peljem k zdravniku! Nekaj je bolna.-" Zgodbo smo že velikokrat slišali in se ti nasmejali. Dobra šala, smo si mislili in se spomnili na korenine preteklosti, na zaostalost in našo demokracijo in žensko enakopravnost, priborjeno v revoluciji s potoki krvi. Pri nas česa takega ni več, smo si odi-dahnili in bili ponosni... Pa je! Povsod okrog nas. Vedno znova srečujemo primitivizem najhujše vrste, ki navadno pride pred sodišče, največkrat pa ostane prikrit. Odnos moža do žene, njegovo srednjeveško pojmovanje ženske biti, moževo skoraj suženjsko ravnanje z »boljšo polovico«. Najraje ničesar ne opazimo, češ, saj to je njuna stvar; obrnemo se proč in skušamo pozabiti. Kot golobčka sta bila, ko sta se »jemala«. Kmalu pa je pokazal pravi obraz; da bi pokazal, kdo je gospodar, jo je začel preganjati, pretepati. Dovolj ie bilo, če se je oglasila z_drueim moškim... Da bi bila krotka, jo je spet pretepel. Ni gledal, kam pada. Ni videl objokanih oči in ni slišal njenih prošenj, zakaj vse to... Vdano je prenašala tepež. Dolgo. Potem je prekipelo in šla je tja, kamor bi morala iti že davno. Na sodišče. Se je bal, da bo dobila oblast nad njim? Se je varoval pred matriarhatom? Morda. Pri tem pa je pozabil, da je ženska prav tako človek kot on, da ima enake pravice. Da ni le zato, da dela, gospodinji in rodi otroke. Vse to je pozabil ali morda tega niti vedel ni. Tudi svojih nečloveških, živalskih nagonov se ni zavedal. Dajmo, naj ne bo ženska enakopravnost le beseda, postane naj kri in meso! Škoda, da še vedno govorimo o ženskih pravicah; te so ženske izbojevale v krvavem boju, le priznati iih je treba, prenesti v življenje, v slehernega človeka, v vsak dom in družino. To je človeško___ F. GRIVEC Kri, ki rešuje življenja Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Bogdana Kovačič, Marija Tramte, iz »Krke«, tovarne zdravil, Novo mesto; Bojan Ceh, Avgust Berus, Anica Pavlin, Marija Zupane, člani kolektiva Novc.eks, Novo mesto; Aloj« Fink, Franc .luutez, člana kolektiva Pionir, Novo mesto; Ivan Hrastar iz splošne bolnice Novo mesto; Marjan Pavlina, član kolektiva osnovna šola Suhor; Angela Vovko, član kolektiva osnovna šola Gaberje; Ivan Slaven, član kolektiva Kremen, Steklarna, Brslin; Ivanka Barbič, Štefka Jerman, članici kolektiva Ncvoles. Novo mesto; Rezka Suštarič, Ana Osterman, Ciril Jamovič, členi kolektiva Standard, Novo mesto; Marija Klobučar, gospodinja iz Stranske vasi; Anica Ketelj, gospodinja iz Cegelnice; Tončka Košir, član kolekUva Železniška postaja Novo mesto; Anica Mugriii, član kolektiva Iskra, Semič; Jože .lakše, član kolektiva Vodovod, Novo mesto; Cve.;iir™«iPiiini:iMiiii!i!imi!iii!!ra^ Milan šepetavc: 2 Iz skupnih borb Kozjanskega in Zagorskega odreda V manjši hiši sredi vasi je imel štab bataljona sestanke. Danes je prispel sem tovariš Janez, ki ga je poslal Kozjanski bataljon. Borci — Zagorci so o Janezu govorili z največjim spoštovanjem. Mnogi so ga poznali iz boja pri Jesenju. Nosil je brzostrelko, ki mu jo je za hrabrost podaril general Matetlč. komandant X. korpusa. — Janez se Je s kurirjem Zmagom prebil čez mejo, da bi se z zagorskimi partizani dogovoril o skupnem napadu na oporišče Sveti Peter pod Svetimi gorami Zdaj je sedel med člani štaba bataljona in z njimi prouče val možnosti za napad. »Ti, tovariš komisar, poznaš oporišče Sv. Peter?« se Je Janez obrnil h komisarju Zagorskega bataljona. »Da, zato predlagam, da bi napadli z dveh strani. Zasede lahko postavimo v Srebrnjaku in pri Sokolu.k »Proti Podsredi pošljemo močnejšo patrolo,« je posegel komandant Zagorcev. Načrt je bil izdelan in četni komandirji so prejeli potrebne ukaze, da bi pripravili vse potrebno za napad. Komandant Ivica Družinec je kar pri mizi narekoval zapoved: »19. decembra 1943 o polnoči je treba nasilno prekoračiti Sotlo in takoj iz premika napasti sovražnikovo oporišče Sv. Peter z vzhodne in severne strani. Z zahoda bodo napadle enote Kozjan skega odreda.« Pred štabom bataljona Je stal komisar z Janezom iz Kozjanskega bataljona- Komisar se je zanimal, kako je na Kozjanskem. Ves zaskrbljen se je Janez ozrl proti nebu na tisto stran, kjer je bila Slovenija. Nezadovoljen je kimal, da se bo vreme poslabšalo. Komisar je občudoval tega junaka, očeta šestih sinov, ki se že dolgo bori z Nemci na najtežjih položajih. Janezovo lice Je bilo razorano od neprespanih noči in skrbi za družino, ki so mu jo Nemci odpeljali neznano kam. Toda oči so se mu le- sketale z mladeniškim sijajem. »Janez, povej, imamo kakšnega svojega človeka na Bi-zeljskem?« je vprašal komisar. »Ni jih veliko. Vsega nekaj družin.« »So vsaj pošteni?« »So, a se zelo bojijo Besa-rabcev in Kočevarjev.« Med pogovorom ju Je dežurni obvestil, da je bataljon zbran in da ju pričakujejo. V sobi in na hodniku večje kmečke hiše so se borci kar gnetli. Bilo jih je precej, soba pa Je bila premajhna. Ko sta vstopila, je živahen po-menek ponehal, le tovariSica Marija se Je v kotu prepirala z mitraljezcem Jožetom o" včerajšnji borbi. »Tovariši,« je pričel komisar, »nadaljujemo včerajšnjo konferenco. Naša naloga je prekoračiti mejo in pomagati tovarišem Slovencem v boju proti skupnemu sovražniku. »Glejte, prišel je hrabri tovariš Janez in prinesel bratske pozdrave trpinčenega, ♦vendar hrabrega slovenskega ljudstva in svojih borcev.« Vsi so z navdušenjem pozdravili ta sklep. Komisar Je rekel Janezu, ko sta prišla iz hiše: »Najbolje je, da se od-počiješ, kajti nocoj te čaka še dolga pot. Moral boš biti previden, ker bodo Nemci nocoj na meji prav gotovo pomnožili straže in patrole « »Ne boj se, to ne bo prvič. Prišel bom preko Sotle, čeprav bo tam Nemec ob Nem cu. Jutri zvečer jim pa damo, kar Jim gre. Samo da vragi ne zavohajo naše namere« Po kratkem premolku je dodal: »Borce pa imate, borce. Kar veselje jih Je gledati, te odločne mladeniče.« Medtem je kurir sporočil komisarju, da ga v štabu čaka tovariš »terenec«. Pozdravil se je z Janezom in urno stopil proti štabu. Tu je sedel Roda, sekretar okrajnega komiteja lz Klanjca. »Zdravo, Roda! Kdaj si prispel? Je kaj novega?« »Prišel sem pravkar. Veš, organizacija AF2 našega okra- ja vam pošilja voz perila, nogavic in rokavic, da ne boste zmrzovali. Slišim, da se pripravljate za tja čez,« je Roda pomignil z glavo proti Sotli. »Da, Kozjancem gremo pomagat. Perilo in nogavice nam bodo pa kar prav prišle. 2enam smo res hvaležni. Povej mi, prosim, kje in kdaj bi lahko vse to prevzeli?« je veselo vprašal komisar. »lahko prav kmalu. Voz je že na poti iz Tuhlja. Pošlji mu nekaj ljudi naproti, da ga slučajno ustaši, ki so v Klanjcu, ne bi zajeli.« V vasi je bilo vse na nogah. Intendant Rajič Je delil perilo, nogavice in rokavice, njegov pomočnik Pero pa je pripravljal suho hrano. Borci so, vsi veseli, otipavali tople flanelaste srajce in volnene rokavice ter se živahno pogovarjali. Komandant čete Vil-ček pa Je nezadovoljno godrnjal, češ kako je škoda lepih srajc, ko bodo čez uro polne »tankov«. Seveda je mislil uši. Stemnilo se Je, noč pa Je bila hladna. Ob Boča je pihal mrzel veter in podil črne oblake proti vzhodu. Tišino je od časa do časa pretrgal pasji lajež. Nenadoma Je nebo zažarelo od rakete, ki so jo izstrelili nekje za' Cese* Gradom. V odgovor raketi se je oglasil težki mitraljez- N» robu vasi, na poti v doline, je ostro zaklical stražar. Borci so spali po hišaB oblečeni in opasani, kajti oD enajstih ponoči Je bilo treb» vstati. V štabu "bataljona J' gorela petrolejka, nad r»* Strnjeno karto pa se je s*J»' njal operativni oficir Jar*0 in s šestilom nekaj meril računal. Na klopi poleg P*3 je spal komandant bataljon* na tleh, na slami, pa koO* sar. K nJemu se je sus0" mali kurir Rudek in l«1*0 podrhteval v snu. NenadoO18 je stražar pred hišo s kr*] kim pozivom nekoga zaus*8' vil. Dežurni oficer bataljon*' komandir druge čete, ) prišel, da prebudi bataljon- Cez čas Je bil bataljon JJ postrojen in pripravljen J odhod. Predhodnica z °fet\e tivnim oficirjem Jankom > odšla pred dobre pol ure. Čelo kolone se je že Prijjgii žalo Sotli. V temi so se vid* obrisi mostu. Tu Je P";0?0^ nico čakal operativni oficl/r-j javil, da Je v karavli oni" reke nekaj Nemcev. KonV. dant bataljona Je hitro u*^ zal četnim komandirjem. v pa so se takoj porazgubi temi ln odšli k svojim Živ prikaz velikega časa Ob otvoritvi oddelka ljudske revolucije v posavskem muzeju V Brežicah so minulo nedeljo zabeležili dva pomembna kulturna dogodka: odprtje muzejskega oddelka ljudske revolucije in galerije slikarja Pranja Stiplovška. Ob slovesnosti so se zbrali v muzeju predstavniki spodnjeposav-skih občin in gostje iz Celja in Ljubljane. Muzejski oddelek ljudske revolucije je odprl sekretar za kulturo in prosveto SR Slovenije Miloš Foljanšek, ki je v svojem govoru označil pomen te javne manifestacije, zrasle iz večletnega načrtnega strokovnega dela muzejskega vodstva. Novi muzejski oddelek posreduje obiskovalcem podobo časa in ljudi v velikem obdobju ljudske revolucije. To-ivariš Foljanšek je poudaril, da se predel Spodnjega Po-savja s to pridobitvijo uspeš-'no uveljavlja tudi na področju kulture, kar hkrati potrjuje potrebnost obstoječe muzejske ustanove. Z delom za najširšo skupnost, » kulturno tvornostjo bomu-aej lahko Posavju še veliko nudil. Svoje kulturno poslanstvo Pa bo zmogel le, če bo v naslednjih letih dobil bistveno večjo kadrovsko in materialno pomoč. Tov. sekretar je prisotne seznanil tudi z muzealskimi prizadevanji pri nas in v svetu ter pri tem poudaril, da prihodnost ni v večanju števila muzejev, ampak v njihovi krepitvi in aktiviranju. Muzej brez ustreznih strokovnjakov in potrebne materialne osnove ni pravi muzej. Osnova za pravilen razvoj muzejskih ustanov je načrtnost, ki pa je skromna kadrovska zasedba ne more zagotoviti. Osnutek novega republiškega zakona o financiranju družbe. no-političnih skupnosti obeta ustanoviteljem in soustanovi-ljem kulturnih zavodov več možnosti za njihovo vzdrževanje in izpopolnjevanje. V sedemletnem perspektivnem progTamu naj bi se v okviru možnosti tudi za posavski predel izoblikoval jasen koncept nadaljnjega razvoja muzejske dejavnosti. Novi oddelek je razkazal gostom ravnatelj Posavskega muzeja prof. Stanko Skaler, ki mu gre za prizadevno večletno delo in trud za čimbolj celovit prikaz revolucionarne. ga obdobja vse priznanje. Oddelek mu je uspelo urediti z zelo majhnimi sredstvi. Preprosta veličina dobe, ki jo ponazarjajo dokumenti, se sklada s skromno eleganco notranje ureditve. Profesorju skalarju je pri snovanju sedanje podobe oddelka ljudske revolucije pomagal z izvirnimi zamislimi član muzejskega sveta inž. arh. Franci Filip-čič. Ravnatelj se mu je za to neplačano delo ob otvoritvi javno zahvalil. Zelo lepo j< urejena tudi stalna razstava lani umrlega slikarja in prvega ravnatelja Posavskega muzeja Franja Stiplovška. Pregled njegove ustvarjalnosti je podal ob otvoritvi slovesnosti umetnostni zgodovinar in predstavnik Zavoda za spomeniško varstvo SRS Drago Komelj. Nova galerija je skromen izraz priznanja, ki ga Posavje dolguje svojemu umetniku. J. TEPPV Ne jezite se, če ga v trafiki zmanjka: DOLENJSKI LIST si na ročite na svoj naslov! Pet let dela poravnalnih svetov Mandatna doba članov poravnalnih svetov se je v bre-fciški občini zavlekla v peto leto. Povsem razumljivo je torej, da se njihova aktivnost zmanjšuje in da so ponekod uvedli takse. V 12 poravnalnih svetih dela 70 članov in namestnikov. Med njimi je 31 kmetov, 17 delavcev, 17 uslužbencev, 3 upokojenci in 2 iz ostalih poklicev, ženske so v teh organih slabo zastopane: izvoljeni sta bili komaj dve. Večina članov opravlja to dolžnost od ustanovitve, manjši del pa je bil izvoljen Po^eje. v letih 1960. 1961 in 1962. V letih 1862 in 1963 so poravnalni sveti obravnavali 49 kazenskih in 188 civilnih zadev. Od 129 zadev v letu 1962 je bilo rešenih 128, in sicer 105 civilnih in 23 kazenskih. Rešitev je bila uspešna v 84 Primerih (71 civilnih in 13 kazenskih), neuspešna pa v 44 Primerih. Poravnalni sveti so ? tetu 1963 obravnavali 108 zadev. Uspešno je bilo reše-5* **, brez uspeha pa 30 za-Qev- — V petih primerih se strante niso držale poravnave. Poravnalnim svetom sta od-riSS*151 "^katere zadeve tudi »očinsko sodišče in okrajno javn<> tožilstvo v Brežicah, vendar samo v letu 1962, lani pa nobene, ker je to vezano na takse. V mnogih primerih sta kar ustno svetovala strankam, naj se obrnejo na pristojni poravnalni svet. Člani poravnalnih svetov niso prejemali za svoje delo nobenega povračila, zato so uvedli takse in jih določali po lastni presoji. Izjema je bil pri tem le en poravnalni svet. Ponekod so vpeljali takse le, če je bilo delo združeno z ogledom na terenu. Taki primeri so bili pogosti, ker je velik del sporov nastal zaradi meja in potov. Delo poravnalnih svetov se je v primerjavi z letom 1961 zmanjšalo skoraj za dve tretjini iz že prej navedenih vzrokov. Tej problematiki je na zadnjem plenumu posvetil svojo pozornost tudi občinski odbor SZDL. — Razprava je tekla predvsem o financiranju teh organov, taksah in pripravah na nove volitve. V zvezi s tem so člani občinskega odbora SZDL sklenili, da se morajo krajevni odbori Socialistične zveze lotiti kadrovskih priprav in predvideti nove člane do septembra. Volitve poravnalnih svetov bodo verjetno v oktobru. Nadaljnji sklep govori o odpravi neupravičenih taks in o tem, da zagotovi redna sredstva za delo teh organov občinska skupščina. Poravnalni sveti namreč niso organi krajevnih odborov SZDL, temveč družbeni organi za mimo reševanje sporov med občani. Otroci pogrešajo senčno igrišče Otroški vrtec v Brežicah žal nima svojega igrišča. Starši so že večkrat izrekli željo, da bi tej otroški ustanovi dodelili mestno igrišče, ker ni priporočljivo, da se igrajo skupaj šolski in predšolski otroci. Morda bi se dalo to vprašanje rešiti tako, da bi igrišče razdelili na pol. En del bi dali v uporabo vrtcu, drugi del pa bi lahko še vedno uporabljali vsi mestni otroci. Uprava vrtca bi potem poskrbela tudi za zasaditev drevja. Z nastopom poletja je igrišče do poznega popoldneva na soncu in otroci so prisiljeni igrati se na peščenem dvorišču, ki ni prav nič prijazno. Vzgojiteljice jih zaradi tega pogosto peljejo - na sprehod v park, ker se le tam lahko igrajo v hladu. Matični urad Brežice Julija ni bilo rojstev izven porodnišnice. Poročili so se: Anton Hrastnik, delavec, in Ana Novak, gospodinja, oba iz Sentlenarta; Jože Bru-men, delavec, in Anita Podgoršek, poljedelka, oba iz Trnja; Ludvik Rezelj, uslužbenec iz Brežic, in Anica Sepetavc, servirka iz Bu-koška; Dušan Jovićić, strojni inženir iz Zagreba, in Zdenka Zdolšek, arhitekta iz Crnca. Umrli so: Jože Gasperin, delavec iz črešnjic, 34 let; Anton Ilo-var, vojni invalid iz Brežic, 67; Franc Urek, kmetovalec iz Loč, 52; Janez Gazvoda, upokojenec iz Čateža, 66; Frančiška Skušek, upoko jcnka iz Loke, 69; Slobodan Ziv-čevski, ključavničar iz Djordje Petrova, 20, Mirko Skarika, zasebnik iz Brd. Prigorja, SB; Terezija Pangračič, socialna podpiranka iz Zakota. 62; Marija Spec, gospodinja z Brega, 31; Marija Iljaž, gospodinja s Senovega, 30; Jožeta Baškovč, gospodinja iz Vel. Ma- Pred odhodom na pot: v sredini Alfonz Jaklič, na desni šofer SAP Rado Ferenčak, na levi pa sprevod-* nik Franc Videnič Ob šoferskem prazniku v Brežicah 1950. ustanovljena podružnica združenja avtomehani-kcv in šoferjev v Brežicah ima 160 članov, od tega 130 poklicnih šoferjev. Na dan šoferjev je bila podružnična seja, ki se je je udeležilo okoli 60 članov. Tajnik podružnice Alfonz Jaklič, ki je že 22 let šofer, je ob tej priložnosti za naš list dejal: »Podružnični sestanki so otežkočeni, ker so naši člani stalno na poti. Letos smo priredili 6-mesečni tečaj za kvalificirane voznike, ki so se ga udeležili amaterji, traktoristi in drugi. Člani zelo neredno prejemajo Prometni vestnik (glasilo združenja). Sicer pa je precej težav zaradi nereda na cestah. Sam sem doživel na cesti Brežice-Pišece v Brezini, da so bile železniške rampe odprte, ko je peljal brzovlak. Zaradi naporov bi morala biti pokojninska doba za šoferje krajša. Menim pa, da bi morali biti vsaj poklicni šoferji člani združenja, ker hi svoje pravice prej dosegli.« D. V, V soboto na brežiškem sejmišču 8. avgusta je bil v Brežicah običajni prašičji sejem, kar mor so kmetovalci pripeljali 510 manjših in 30 večjih prašičkov. Prodanih je bilo 342, in sicer so veljali pujski do 3 mesece starosti po največ" 490 din kg, starejši pa so dosegli najvišjo ceno s 380 di« narji za kilogram žive teže. Prihodnje leto - stanovanja za samske občane Zamisel o gradnji samskih stanovanj so sevniški kolektivi pozdravili vsi po vrsti NOVO V BREŽICAH B Živilski trg v Brežicah Je ■hed najdražjimi v Sloveniji. Potrošniki to težko razumejo, saj taia mesto obsežno kmetijsko za. *Wje Trg je kar dobro založen. "aj\eč je naprodaj sadja. Jabolka prodajajo po 80 dinarjev kilogram, breskve po 150 in 160 di-^ajjev, hruško po 140 dinarjev in Paradižnik po 150 dinarjev. Klaram krompirja velja 50 dinarji', kilogram solate 150 dinarjev, "™» mleka 70 dinarjev, jajca pa JP% 30 dinarjev. »aR Prodajalnah kruha so cene Po iu*"16- Beli kruh prodajajo l^^j^taarjev kilogram, med- BREŽIŠKE vesti **rn ko Je v drugih občlnuh sko **J povsod po 120 dinarjev. Ženili'1- makovkc, slaniki In preste so * vedno po 10 dtnnrjev, čeprav * marsikje cone poskočile na lš Matični urad Artiče Julija nt bilo rojstev Izven porodnišnice. Tudi porok nI bilo. — "mrla sta: Vinko Petacl. posesi-S* lz Artlč, 62 let, ln Frančiška »»nič, posostnlca iz Pečic, 77 let. dinarjev. Kilogram črnega kruha velja v Brežicah 86 dinarjev. B V nedeljskih objavah Radia Brežice smo zvedeli, da za učna mesta v kovinski in elektro stroki ne bo zadreg. Elektro Krško sprej me deset vajencev za elektroinsta-laterje. Kovinska tovarna v Krškem deset vajencev za poklic ključavničarja in kovinostrugarja gradbeno podjetje Sava pa deset zidarskih vajencev. Razna manjša podjetja in zasebniki razpisujejo dvajset učnih mest za ostale obrtne poklice. Za mladino, ki Je letos končala osemletko tn ni dobila učnih mest, so te ponudbe zelo ugodne. O Pred kavarno v Brežicah s« je 1. avgusta dogodila manjša pro metnu nesreča. Mopedist Ivan Dl-mlč Je trčil v osebni avtomobil, k: ga Je upravljal Mihael Novak. Pri nesreči Je dobil Dlmič nekaj manjših poškodb. Gmotna 'koda ni velika Nesrečo Je verje'.no povzročil voznik mopeda. ■ Povabilu kmetijske zadruge v Brežicah so se odzvali številni mladinci, gospodinje in študenti iz mesta in okoliških vasi. Izkoristili bodo priložnost za terednl zaslužek ln se za M dni pridružili obiralcem v brežiških hmeljiščih. Mero nabranega hmelja plačuje zadruga po 100 dinarjev. Obiralca iz oddaljenih krajev občine prevažajo vsak dan zjutraj na de lo tr. zvečer spet domov. Razprave o potrebi po novih stanovanjih se v delovnih kolektivih in na sejah občinskih skupščin pogosto zaključijo le s sklepi o gradnji družinskih stanovanj.. Ponekod jim pritaknejo tudi kako garsonjero za nepogrešljivega strokovnjaka. To pa je tudi vse in žal kaže mnogo premalo skrbi za mlade kadre. V težkem položaju se znajdejo zlasti mlajše ženske, predvsem v večjih mestih, kjer si jih dobršen del prisluži stanovanje s pomočjo pri gospodinjstvu. O velikem pomanjkanju samskih stanovanj smo slišali tudi v republiški skupščini in v nekaterih občinah so že začeli resno razmišljati o stanovanjih za samske ljudi. Spodbudo za gradnjo samskih stanovanj je pred nedavnim dala tudi občinska skupščina v Sevnici na predlog zborov volilcev. Tovrstne zahteve so postavili številni zaposleni občani povsem upravičeno. Sevniška občina doživlja specifičen industrijski razvoj in razmere jo silijo, d,i čimprej reši tovrstna stanovanjska vprašanja. Predstavniki občinske skupščine so se na seji posvetovali z direktor,}! gospodarskih organizacij o. možnostih za gradnjo samskega bloka v letu 1965 — 1966. Vsi navzoči so menili, da je predlog občanov za samska stanovanja ume- Nov obrat družbene prehrane odprt Sevniški obrat družbene prehrane se je pred kratkim preselil v nove prostore. Jedilnica ima 15 miz s po štirimi stoli, prostorna pa Je tudi kuhinja. V obratu se hrani precej abonentov, blizu 180 jih pride na malico, 60 do 80 na kosilo, na večerjo pa nekaj manj. Cene so ugodne, saj velja zajtrk 60 dinarjev, malica 120, kosilo 220 in večerja 150 dinarjev. Točijo tudi nealkoholne pijače ln pivo. S. Sk. sten in da morajo delovni kolektivi izglasovati ustrezne sklepe o številu potrebnih samskih sob. Predvideni stanovanjski objekt naj bi imel v pritličju prostore za družbeno prehrano, klubski prostor s knjižnico ter lokal za pošto ali knjigarno. V prvem nadstropju naj bi bile dvoposteljne sobe, v drugem nadstropju pa sobe z eno posteljo. To je za sedaj še neuradni predlog, čas pa bo prav gotovo prinesel ustreznejšo rešitev. Število stanovanj, ki jih bodo pripravljene odkupiti gospodarske organizacije, bo osnova za izdelavo projekta. Zanimivo je, da je bil odziv delovnih kolektivov na obvestilo občinske skupščine o nameravani gradnji stanovanj za samske občane zelo razveseljiv. Konfekcija »Lisca« je pripravljena financirati 20 sob: 15 za dve osebi in 5 za eno osebo. Jugotanin se je pripravil za 4 enoposteljne sobe. Mizarska produktiv- na zadruga za 5 sob z dvema posteljama in 5 sob z eno posteljo, konfekcija »Jutranj-ka« pa za dve dvoposteljni sobi in eno sobo z eno posteljo. Naročilo ze eno sobo za dve osebi in eno sobo za eno osebo je poslalo tudi gostinsko podjetje Sevnica, Kmetijska zadruga Sevnica se Je prijavila za 4 samske sobe. Odgovoriti morajo samo še tri podjetja, v katerih samoupravni organi o tem še niso sklepali. Začetek je bil učinkovit in prvi koraki kar precej obetajo. Tudi potrebe so verjetno Izbrali so poklice Letos je končalo popolno osnovno šolo v Sevnici" in Ratečah 13 učencev iz Loke. študij na gimnaziji bo nadaljeval eden, štirje so se odločili za ekonomsko srednjo šolo, trije za tehniško srednjo šolo, eden za stroje-vodniško šolo in trije za obrt. zelo realne, saj so jih proučili v kolektivih, te ne bo finančnih ovir, bo čez dve teti sredi Sevnice spet zrasel lep stanovanjski objekt, v katerem bodo dobili mesto tudi nekateri nujno potrebni lokali. Jt. sevniški vestnik' Matični urad Sevnica Julija ni bilo rojstev izven porodnišnice. — Poročili so se: Dušan Flisek, strojni tehnik, in Jožefa Remlh, adm ilustrator ka, oba iz Sevnice; Fiak Terzič, šofer iz Ljubljane, in Marija Matjaž, natakarica iz Jelovca; Maks Kopri-vec, elektrovarilec, in Viktorija Stih, bolničarka, oba iz Krmeija; Maks Polartc, strojni ključavničar Iz Sevnice, in Manica čeme, učiteljica iz Boštanja; Anton Ilas, avtotnehanik iz Gor. Radii!j. In Marija Zegels, servirka iz Nemčije. Umrla je: Marija Lubi, socialna podpiranka iz Lončarjevega dola, 76; Janez Gregorčič, zidar iz Lončarjevega dola, 60. \ Sfc\ NISKA MLADINA V MAKARSKI - Te dm se je iz letovišča počitniške zveze »Savinja« • Ms-karski vrrula skupina mladincev in mladink iz Sevnice, ki je sestavljala prvo izmeno na letovanju v znanem hrvaškem letovišču. Z lelovanja so se vrnili zadovoljni in polni pohval o kolektivnem življenju izletnikov. Za 490 dinarjev so Imeli odlično hrano ln bogato izbiro pri vseh obrokih. Razpoloženje je ustvarilo kulturno zabavno življenje, saj je vsak drugi veder igral letoviški orkester, vmes pa so navijali gramofon in masne, lofuii. Tudi športna dejavnost je bila razgibana. Za dopolnitev vsega tega je letovišče izvedlo tudi ve6 Izletov Zdaj je na vrsti druga sevniška izmena od vseh »tirih, ki se bodo zvrstile v tej sezoni. Za letovanje se je l/vi-memu odboru počitniške zveze v Sevnici prijavilo 70 mladincev in mladink. — Na sliki: pogled na plažo v letovišču »Savinja« v Makarski. — (BRANKO ZUPANC) VTISI S POTI PO ITALIJI OD BOLOENE DO SORENTA 6 Preden smo se poslovili od prijateljev v Rimu, smo obiskali še redakcijo časopisa »Unita« in centralni komite KPI. Ogledali smo si kajpak tudi Vatikan, Forum, Koloseum in druge rimske znamenitosti. Zadnji večer pred odhodom v domovino smo obiskali Anzio, mesto, kjer so se leta 1944 izkrcali anglo-ameriški zavezniki. Tovariši iz Anzia so nam omogočili kratek izlet z motornimi čolni. Nato je Pogled na Firence bil sprejem v prostorih organizacije KPI. Presenetila nas je -Stalinova slika na steni. Izmed vseh srečanj, ki smo jih imeli z italijanskimi komunisti, je bila to edina organizacija, kjer še niso dojeli negativne vloge, ki jo je odigral Stalin v mednarodnem delavskem gibanju. Verjetno je to zato, ker so člani te- organizacije še precej zaostali in ni izključen tudi vpliv Kitajcev. V Anziu je samo okrog 500 članov partije, ki dobivajo na volitvah 25 odstotkov vseh glasov. Prizadevali smo si, da ne bi načenjali vprašanj, zaradi katerih bi se naše srečanje utegnilo sprevreči v medsebojno prerekanje. Ko so nam zastavljali vprašanja, so se zanimali predvsem za pogoje življenja delavcev v razmerah socialističnih družbenih odnosov. Niso mogli razumeti, zakaj so pri nas še razločki med razvitimi in manj razvitimi pokrajinami. Vendar pa smo opazili, da. so mlajši komunisti bolj razgledani in zato tudi bliže splošni politiki italijanske komunistične partije. Slovo od Italije je bilo ganljivo. Ko smo si z gostitelji iz Rima prijateljsko segli v roko, nas je vse prevzemal občutek, da je bil naš obisk v Kaliji skromen prispevek k razvijanju koristnega sodelovanja. FRANCE MIHALOVĆAN POMENEK NA TRAVNI GORI Iz Zavrča na Dolenjsko 4. julija N MrnjrviM' ornoiuCljc iz /.m>.< |>ri Plujii organizirah ii in.mu i/Iii na buli■nj-kii. Ohiikali mi Zužrnibrrk, K«r i" Buz« Zli tt-r vratu zgodovinskih pa rt i unskih postojank. Na Rok jih je pourljal ti........ m iz Dolrnjakih Toplic l.ujzi" Marin. V Dolenjskih Toplicah so položili miki na triilmiro padlih borcev, za sprejem pa M> hvalrini krajrvni organizaciji It K Dolenjske Toplice, /lasti pred-Biluiri Anici Dragice vir. Naslednjega dne so /avreanl obiskali sc IMclerjr in Kumrovec. Z izleta so odnesli polno lepih vllsov In ne bodu »r dolgo Hponilnjall Dolenjske In njenih ljudi. — Na »liki: Zavrtani pred »pumrnlkum v Žužemberku. Tako se rade »likajo v«e »kupine, kl prihajajo na Dolenjsko i/ najrazličnejših atovenaUh In jugoslovanskih krajev, pa tudi Iz lujine. IVAN KOTOl.KNKO »Dolgčas? Kje pa, saj nimam časa!« Do pomenita z Lojzetom Kordišem, upravnikom doma na Travni gori, je zelo težko pri ta. Prvič zato, ker ga ni tako preprosto dobiti doma, vedno je kje na svoji uprav-niški poti, in pa zato, ker pravi, da bi se raje srečal v gozdu z medvedom kot pa prišel v časopis. Zato je bil tudi tale najin pogovor ubran bolj na to struno ... Lojze je Potočan, s kožo in kostmi. Travnogorec pa je že svojih šest let. Ves ta čas vneto skrbi za razvoj priljubljene turistične in izletniške točke v hribih nad Ribnico in SodiražUco in ima pri tem lepe uspehe. Največ pa je Travna gora, kakor pravi, pridobila z novo cesto Ljubljana-Kočev.ie in pa s cesto od Ribnice do doma, ki je bila dograjena lani. če pa primerja današnji dom z onim izpred šestih let, je razlika taka kot med dnevom in nočjo. Pa še se bo povečala, ko bi bil le »finančni minister« bolj pri sebi! Z avtobusom nad roparje Prisebnost šoferja mestnega avtobusa je rešila plače delavcev in uslužbencev neke icivarne v Dalstonu (v skupnem znesku okrog 10.000 d»-'irjev), ko so blagajnika te tovarne napadli banditi. . Spfer avtobusa Roy Panter Beatlesi navdihujejo bandite Ze nekaj dni išče kanadska policija bandita, ki je pretekli torek dopoldne z masko in :asuljo v slogu beatlesov vdrl v neko banko v Torontu in izginil z 28 tisoč dolarji. V času svoje operaoije po bančnih blagajnah je beatleški bandit ubil bančnega nameščenca. Neka priča je izjavila, da je bandit vdrl v banko s škatlo za kitaro pod pazduho, iz katere je takoj izvlekel avtomatsko orožje. To je za zdaj vse, kar je znanega o tem banditu. je vozil petdeset potnikov in •e videl, kako je pet maskiranih oseb sredi ceste napadlo blagajnika in njegovega š»-?&rja, potem ko so s svojim osebnim avtomobilom pre-stregli in zaustavili tovarniški •.ovorni avtomobil. Panter ni niti za hip pomišljal. S svojim vedikim avtobusom je obrnil proti banditom, ki so že zgrabili vrečo z denarjem ter poskušali obiti avtobus :n pobegniti. Ker je vedel, da ne bo več nobenega upanja, da jih dohiti, če se mu umaknejo, se je Panter s svojim avtobusom povprek postavi' --'z cesto. Predvsem imamo premalo sob, je pobožail. Prostora za vikend hišice imajo dovolj in je vsakomur zastonj na razpolago, kdor bi želel graditi (gospodarske in druge organizacije, društva itd.). S tem pa bo sedanoi vodovodek premajhen in treba bo misliti na vodovod. Z zgraditvijo ceste proti Vagovtki bo dom na Travna gord odprt tudi protii Notranjski. »Kaj pa dolgčas? Mislim pozimi, ko si bolj sam, te rti strah?« — Dolgčas? Kje pa, saj nimam časa za to! No ja, pozimi smo tu res bolj sami, toda ne vedno. Med semestral-nimi počitnicami pridejo na Travno goro šolarji iz Ljubljane (smučanje, sankanje!), pa tudi sicer vedno koga zanese pot semkaj. Vedno moram kam skočiti, pa se mi malo počitka pozimi kar prileze. Sicer pa imamo televizor, radio, telefon ... Za prvomajske praznike se je okrog doma napletlo toliko turistov, kot že zlepa ne, prav tako je ob lepih nede-Ijeh. In tedaj je treba pete kar dobro nabrusiti. Pol ure hoda od doma se nudi čudovit razgled na Snežnik, Ris-njak, Kamniške planine in tja olo Ljubljane in Triglava. Mir in lepota, kot nalašč za utrujene živce. Potem pa lov; divjadi več kot dovolj, vsako leto odstrelijo medveda. Letošnji je tehtal svojih tristo, kg. Na jesen pa, ko bo polhov kot lisbja, bodo spet organizirali polharsko noč. Takole po domače, travnogorsko. Težko ie zamisliti kaj prijetnejšega ... F. GR1VEC »Zlata mrzlica« na Labradorju? Odkar je bil kanadski ministrski predsednik Pearson pred kratkim v Londonu in Parizu, govorijo v Kanadi o esnem gospodarskem sodelovanju vseh treh držav. Pri tem bo predvsem šlo za te- Za trojčke: malo manj kot mm dinarjev! Se vedno prinašajo ljudje v našo pisarno prispevke za Korenetove trojčke. Tako smo v preteklem tednu, prejeli 29.900 din v gotovini in 19.600 din prek banke. Vsega skupaj se je doslej nabralo že 296.883 dinarjev. V upravo lista so prinesli denar: uslužbenci Hotela Metropol Novo mesto — 4.600 din; kolektiv »Železnine« — 10.400 din; uslužbenci Zdravstvenega doma Novo mesto so zbrali še 4.900 din; Dragica Peric iz Novega mesta, Pader-šičeva ulica — 1.000 din; kolektiv Medobčinske zavarovalnice Novo mesto — 6.000 din; neimenovana iz Novega mesta — 1.000 din ter neimenovana iz Ljubljane — 2.000 din. S položnicami pa so nam poslali denar: Anica Šauer iz Metlike — 1.500 din; Alojzij Nagu iz Kočevja, Mestni log 3 — 1.000 din; JožeBižal, Kočevja, Mestni log 3 — 1.000 din; Jože Lavrič, krojač iz Zlebiča 12 pri Ribnici — 1.000 din; A. K. iz Male Lahinje pri Dragatušu — 1.000 din; Marica Golija iz Ribnice 119 — 2.000 din; Ivica Papež iz Ulice Majde šile 13, Novo mesto — 1.000 din;,uslužbenci »Dane« na Mirni — 6.600 din; Martin Gorenc iz Hudega brezja, p. Studenec — 500 din; Ivan Svajger iz Črnomlja, Ulica Mirana Jarca 14 — 4.000 din. Zbirka se še nadaljuje! Vse, ki so doslej prispevali za Korenetove trojčke, hkrati obveščamo, da podatki v novici »POMOČ DOLENJSKIM TROJČKOM« (Ljubljanski dnevnik, sreda, 5. avgusta 1964) niso točni. Neki »žv« poroča 5. avgusta iz Novega mesta, da so »nekateri občani« predlagali, da bi osnovali nekakšen »sklad« za socialno šibko družino oz. za »začetno pomoč« družini. Pisec »žv« pravi 5. avgusta, da je »akcija dobila precejšen razmah, saj se je razen 40 tisočakov zbralo tudi nekaj oblačil, hrane in drugega materiala za dojenčke«. Do 5. avgusta pa so bralci in naročniki Dolenjskega lista poslali naši upravi že skoraj 200.000 dinarjev za Korenetove trojčke! »Žv« bi pač moral imeti pogum, da bi namesto besed »nekateri občani« pošteno povedal, da je dal pobudo za zbirko denarja kot pomoč Koreneto-vi družini Dolenjski list. Kje je dobil podatek o 40.000 din pomoči, ne vemo — vsekakor pa so njegove številke k sreči petkrat prenizke! Pa brez zamere! meljitejše izkoriščanje naravnih zakladov kanadskega polotoka Labradorja, kjer živi na površini 1,3 milijona kvadratnih kilometrov komaj dvajset tisoč ljudi, od katerih so trt četrtine Eskimi in Indijanci. Labrador skriva v svojih nedrjih neprecenljive naravne zaklade, ki ležijo še neizkoriščeno. Leta 1957 so sicer zgradili železniško progo in tudi nekaj jezov na reki Ha miltan, toda to je bilo vse. Zdaj pa je kanadski mdnister-ski predsednik ponudil Franciji labradorski uran in francoska vlada je takoj izrazila pripravOjenost, da sodeluje pni izkoriščanju labradorskih naravnih bogastev. Sončne pege vplivajo na srce Sončne pege in eksplozije na Soncu povzročajo srčne napade. To ugotovitev je objavil na britanskem kongresu zdravnikov francoski zdravnik Marcel Pownail!oux, ki je priznan specialist za srce in sekretar svetovnega zdravniškega kongresa. Svojo trditev utemeljuje s tem, da Je 1500 njegovih pacientov 24 ur po nastalih pegah na Soncu dobilo srčne napade. Znanstvenik je prepričan, da je delovanje srca odvisno od določene vrste sončnih kozmič-nih žarkov. Zvonko Vetje«*: DEČEK DUB V VESOLJI 94. Bolj P«^£V° jJ? blJo mnenje astronavtov, da utegnejo odkriti v ve«5* *aKfen neznan planet. čez kakšno leto, ko se bo »stronjj" ra?vJla m bodo rakete dosegle Pluton, bo marsikaj bol) *°- Mavna naloga astronavtov je razvozlati uganko vesolji • je staro, kako je nastalo, v kakšno smer se razvija, 4fi2£? ZP* odmira, je življenje še na kakšnem drugem plai^J- .številnimi zvedzami in sončnimi sistemi naša Zemlja^ m edina, na katri so se razvila razumna bitja. 95. Na Zemlji je velika svečanost. Brž ko se bo znočilo, bo Zemljo obsijalo sonce, čigar žarke bodo prvič ujeli v vsemir-sko zrcalo. — Vsa mesta, ki jih bo obsijalo sonce, so svečano okrašena. Zvočniki govorijo o najnovejšem uspehu vesoljskih graditeljev. Ljudje so ga lahko dosegli šele takrat, ko so se odpovedali vojnam in nesmiselnemu trošenju denarja za uničevanje. — Potem je sonce zašlo in na nebu je zasijalo drugo, umetno. Zrcalo je ujelo sončne žarke in jih poslalo na Zemljo, kjer so pregnali temo. 96. In Dub? Zopet je na morju, od koder tudi on opazuje uspeh vesoljskega zrcala. Le da ni več sam. Z njim sta žena in štiriletni sinček. Indijka je, tista novinarka, ki ga je spremljala v vesolju. — »Očka, bo vsako noč tako svetlo? Kdaj bomo potem spali?« sprašuje sinko. — »Ne, to je samo nocoj, ker je svečanost. Sedaj pa pojdi v posteljo,« pravi Duh. — »Pripoveduj mi o Mesecu,« je poprosil otrok. — »Drugič,« je obljubil Duh in pobožal sinka, ki je že zaprl trudne očke. KONEC Če se vda izneveri človeku. Ze nekaj časa poročamo o f ?™ raden- umazaniji, ki se je začela le- jjj JJu"nn kroži več tos pojavljata v izviru Rade- (Jm^.V2roll£'h umazanije, šce in po vsakem deževju P« da Je umazana onesnažuje Radešco in Krko. J pa™^TS*ega rudnika, Najbolj so prizadeta prebi- *J um J°V?re' ^ povzro- valci Topliške doline, ker se jjL pj^^0 Premogove njihov vodovod napaja na "L,^ p-j,?"111' izviru Rađešce. Voda iz vo- ftm. ^Dol. Toplic dovoda je po vsakem dežev- ' frovdjo, da je ju najmanj teden dni neuždt- ffmazar?0^ VS6mu kriv. na, pa tudi za kuho in pra- * a P° Je res tako, Kapševo kopnica rešuje TopKčane Anton Strniša iz Dol. Toplic: — Predvsem potrebujemo nov vodovod. Po mojem je vsemu kriva separacija v kočevskem rudniku. V kraških kotanjah se nabira premogov prah, ki ob nalivih skupaj z vodo priteče v dolino in Radešco popolnoma zamaže. V ^ '".«J*đešca w "* ■ Tukajle priteče izpod . jf 'azbuV 2ao"nie mesece povzročila vsej Dolenjski toliko skrbi, ugib^in ak0v!?nia! v ozadju: črpališče krajevnega vodovoda za Dolenjske W' i,JS*e Vas>; voda je zdaj že tedne in tedne • ne«zitna! nje je ne morejo uporabi J8' M. Obiskali smo Dol. TopMce, Piodtum, Sela Jn Meniško vas in povpraševali. Ljudje ugibajo, kaj je skalilo Radešco Nada Unetič, natakarice v Zdravilišču v Dol. Toplica)* je povedala: — Voda je od februarja lf tos po vsakem deževju izre«' no umazana. Ob takih dne" DOLENJSKI LIST v vsofcO hišo Bele krajine, Spod Posovja In Dolenjske! „ f nevenjetoc. Saj je k»T j^c v vodi, tako da se ne ■£#A piti niti- ni za kun° umivanje', (f^va. iz Podturna ie jjiMom pri izvitu Rade-L prala perilo: - Od l««1 ^flesca močno umaza^ ]^ vodovod pa se nap«a V kratkem nova slikanica! Mladim bralcem našega tednika sporočamo, da bomo v kratkem začeli objavljati novo, zanimivo slikanico: zgodbe o A r g o rt a v t i h in njihovem iskanju zlatega runa. NE POZABITE: v kratkem NOVA SLIKANICA v Dolenjskem listu! -f/ tančic iz PodtUT-nn ft^M "•viru! Nekateri j» ,Jl*«a rudruka. Ali se )»., i^Prio v zemlji ali 10. u\*Mto5em deiju v ju-*W>a» tako crna, po fcfr\vua;, kadar 3e de' ^v«ia iz vodovoda Je v ^ Minerth 6ina in go- takšnih dneh nas rešuje edino Kape s svojo kapnico. Marija Strniša iz Dol. Toplic: — Naš France vedno pravi, da vse to pride iz kočevskega rudnika. Voda je velikokrat neužitna, saj ni niti za umivanje! Ko bo Kapša ne bilo ... Jože Kapš iz Dol. Toplic je menil: — Tod okoli je precej kraških jam, iz katerih Izpira voda razne umazanije. Ne bi dvakrat rekel, da tudi kočevski rudnik nima kaj zraven. Meni ni hudo, kadar je umazana, ker imam kapnico. Tudi ostalim je ne odre-čem: ljudje imajo otroke, ponekod so bolniki, brez vode pa nihče in more biti! Rade volje dajem vaščanom kapnico, čeprav črpalka trpi in je treba vodnjak večkrat izpirati. No, pa tista tesnila f« sam naredim, ker voda, kakršna je včasih, res ni užit-nal »že pred 4 ali 5 leti se je začelo«, trdijo mlinarji — Voda je po dežju čma kot šmir. Ni za pitje in tudi za kuho ni! Jaz sem tu mlinar že od 1934. Poleti Radeš-ca rada presahne za toOJko, da se ne da mleti. Včasih smo imeli 3 kamne, zv«s v nedeljo, 16 avgusta, ooi-Ičlts Drasiče! , „ „ PicMlovolJnu gasil«*« dnrttv«- PrslHi || DOLENJSKI LIST St.32 (750) »AVTO KOČEVJE« je po prilivu deviz rta posamezno vozilo Na prvem mestu v republiki »AVTO« Kočevje se s hitro opravljenimi in solidnimi uslugami v cestnem prometu vedno bolj uveljavlja tako na domačem kakor tudi na mednarodnem trgu. | Po posebni oceni o upravičenosti do delitve novih vozil je namreč Avto v Sloveniji v cestnem prometu KOČEVSKE NOVICE na drugem mestu, v mednarodnem pa po deviznem prilivu na rjoSamezno vozilo celo na prvem mestu. Podjetje se je v prvem polletju letošnjega leta borilo s precejšnjimi težavami. Tako vo šele konec prvega trome-Bečja dobili nove kamione, namesto v začetku leta, v tem času je bilo osemnajst starih vozil v generalnem popravilu, pri delu pa jih je močno ovirala tudi huda zima. Kljub vsem težavam pa so z vztrajnim delom dosegu v prvih šestih mesecih v tovornem prometu 363 milijonov din realizacije t50,4 odstotka letnega plana), mehanična delavnica celo 60 odstotkov (138 milijonov), plačana realizacija pa znaša 54,9 odstot. (450,382.000 din). V mednarodnem prometu so dosegli v tem času 155.279 dolarjev oziroma 44,4 odstotka plana. Zastoj je nastal predvsem zaradi sezonskega poslovanja v prvem polletju In pričakujejo, da bodo v naslednjih mesecih z lahkoto ustvarili predvideni plan v višini 350.000 dolarjev, kar predstavlja za 20 odstotkov večji učinek mednarodnega NAŠ OBISK - Pri 76-letnem kiparjevem očetu Dolgo sem želel spoznati 1 oteta Jarma, očeta ki-Vanja Staneta iz Kočevja, sicer daleč naokrog dobro znanega reebarja-podobarja. Zmotil sem ga sredi vnetega fela, kateremu se ni odrekel W;ub pjsofcim letom, ki se "lu jih je nabralo že 76. V tvetli delavnici, sredi razno-Ustnih dlet, kladiv in druge-0« orodja ter številnih kipcev to podob sva malo poklepetajo ter te posprehodila po nje-tovi Sivljenski poti. Le-ta ni °tta lahka niti prijetna ... Z Dolenjskega doma, se je 'e obrti izučil v Ljubljani, de- lal v Avstriji in se 1909 dokončno naselil v Osilnici, nekoč zelo živahnem kraju ob sotočju Kolpe , in čabranke. Kiparil in rezbaril je vse življenje, razen dvakrat po nekaj let, ko sta ga od dela odtrgali svetovni vojni. »Zakaj sem se odločil za ta poklic?« je pomislil, »veselilo me je, potem pa, ko sem se naučil, sem delal. Ja, to sem zares dobro znal, pa nisem nikdar pomislil, da bi menjal. Tako Se sedaj počasi rezbarim, v glavnem nabožne kipe ali kar mi naročijo... Dela imam pa dovolj.. ,P Kočevje čim prej đMtwi izčrpno analizo o gospodarjenju obratov v ribniški občini, ker se svet nI mogel zadovoljiti z dosedanjimi informacijami. Obe zadrugi v občini pa naj čimprej pričneta izvajali jasno koope-racijsko politiko. Sodelovanje naj bo tako osnovano, da bo vsak kmet-kooperant videl zase koristi ln ja-Mio perspektivo. Sodelovanje naj bo enakopravno to ekonomsko preštudirano. poslovanja kot v preteklem letu. Kljub temu pa je v primerjavi z lanskim prvim polletjem realizacija v inozem--skem tovornem prometu večja za 23 odstotkov. V drugem polletju se je v promet vključilo še sedem novih vozil, prav tako pa so uporabna vsa stara vozila, ki so bila prejšnje mesece v popravilu. Doseženi dohodek je od lanskega višji za 49 odstotkov, prav tako čisti dohodek, osebni dohodki so se povečali za 39 odstotkov, ostanek čistega dohodka za sklade pa se je povečal za 3.116 odstotka aH od 209.000 na 6,535.000 din. Letos je podjetju odstopljen prispevek iz dohodka v višini skoro osemnajst milijonov, ki predstavlja precejšen prispevek k možnostim podjetja za ustvarjanje skladov. Najvažnejša in največja investicija Avta Kočevje je nabava novih kamionov, brez katerih sj uspešnega vključevanja v domač, še bolj pa v inozemski cestni promet ni moč zamisliti. V prvem polletju so že realizirali 119 milijonov din investicij, od tega 110 milijonov za kamione in prikolice. Z Gospodarsko banko v Ljubljani so sklenili pogodbo za kreditiranje 24 novih kamionov iz uvoza v vrednosti 251.300 dolarjev. Z nabavo novih vozil OM bo tipizacija voznega parka o-pravljena 96-odstotno. Velike prednosti tipizacije so se pokazale že v enem letu poslovanja. Skladiščne zaloge rezervnih delov so manjše za okrog 20 milijonov, strokovni delavci v mehanični delavnici in vozniki pa so se specializirali in tako veliko lažje dosegajo večje uspehe glede kvalitete in kvantitete opravljenega dela. Po doseženih rezultatih v tovornem prometu, so povedali pri Avtu Kqčevje, pred-njačita voznika Miklič — Djurič, ki sta v prvem polletju dosegla s svojim vozilom 18,541.000 dinarjev realizacije, slede jima pa vozila z vozniki Kos — Vončina, Goršič — Strajnar, Iskra Jože in Franc, Možina — Jordan, Trobec — Hribar ter Stare — Trope. Mehanični servis, ki ima zastopstvo Zastave, Tomosa, Pretisa in splošni servis, se je v novih delavnicah in z izboljšanimi delovnimi sredstvi močno razvil, področje dela se naglo širi. Servis Avto Kočevje ni dobro znan le avtomobilistom iz kočevske — ribniškega območja, pač pa tudi iz Gorskega Kotara, Črnomlja, Novega mesta, Trebnjega in celo Ljubljane. V servisu so pred pol leta uvedli poseben oddelek za pripravo dela ter posvetili vso skrb zboljšanju delovnega procesa in normiranju del. V tem je strojni oddelek, ki ga vodi Rudi Lavrič, dosegel že odlične uspehe. Po novih predpisih bodo ustvarili več sredstev za izobraževanje. Poslej se bo lahko izobraževalo več njihovih ljudi na zunanjetrgovinskem področju (višja komercialna šola pri DU Kočevje) in na še nekaterih drugih srednjih šolah. V glavnem pa bodo kar največ teh sredstev porabili za ožjo specializacijo ljudi na delovnih mestih, saj jim najbolj primanjkuje strokovnjakov — mehanikov. Novi kamioni, večja nosilnost, več prevoženih kilometrov in blaga in večji uspeh podjetja! TE DNI V KOČEVJU ■ Asfaltni trak v ulici Borisa Kidriča je narejen. Zdaj so vse štiri stolpnice ob Rinži lepo povezane z ostalimi bloki v prav prikupno celoto. Vsekakor je tre-br. čimprej izločiti iz sedanjega okolja zastarelo klavnico. Gradnja in montaža nove klavnice napredujeta prepočasi. ■ Gospodinje so se stalno pritoževale, da je pri hlebčkih in štrucah precejšnja razlika v teži. Zaradi pritožb so zaceli kruh vsakomur tehtati, kar je zelo zamudno. 2e tako dovolj dolgo čakanje v prodajalnah kruha se je s tem še povečalo, gospodinje pa so spet razburjene. Nikdar ni prav . . . ■ Zveza boreev mesta Kočevje bo imela prihodnjo nedeljo pri Rožnem studencu piknik s srečo-lovom in plesom. Za prireditev se pridno pripravljajo. Na voljo bodo na ražnju pečeni janci in odojki ter druge dobrote. Seveda ne ho šlo brez dobre kapljice. 9 V šeškovi ulici je na novo odprt prav lično in higiensko urejen vinotoč podjetja »Istra« z Reke. Vino prodajajo čez cesto. Poleg odprtih istrskih vin, ki jih točijo po 200 do 250 din, imajo tudi vsakovrstna vina in žgane pijače v zaprtih steklenicah. Za ta predel mesta je novi vinotoč vsekakor koristna pridobitev. ■ Na avtobusni postaji je začela poslovati informativna pisarna Turističnega društva Kočevje, v kateri prodajajo tudi spominke, razglednice, cigarete itd. Odkar je pisarna odprta, ce promet lz dneva v dan veča, turisti pa posebno radi posegajo po spominkih in raz- Sindikati o nadomestilu za podražitev Pred kratkim je bil pri občinskem sindikalnem svetu v Ribnici posvet, na katerem so razpravljali o zadnji podražitvi in v zvezi s tem o dodatku, ki ga bodo izplačale gospodarske organizacije svojim članom kolektiva. Govorili so tudi o rekreaciji - telesno-kulturni in športni dejavnosti RESETO v delovnih organizacijah in izobraževalnem programu delavske univerze v Ribnici. Občinski sindikalni svet je priporočil gospodarskim organizacijam, naj bi kompenziranje povišanih življenjskih stroškov slonelo na realnih računih, ki naj pokažejo, kolikšen vpliv imajo spremembe, povzročene s temi ukrepi, na realni standard. Posebno pozornost pa je potrebno posvetiti delavcem z nižjimi osebnimi dohodki. ObSS je mnenja, naj bi nadomestilo za povečanje žJv-ljenskdh strošov izplačali v vseh delovnih organizacijah vsaj od dneva podražitve, če ni možnosti izplačila za ves julij. Prav tako priporočajo, naj bi nadomestila znašala 2 do 3 tisoč na osebo, in sicer tako, da bi osebe z nižjimi prejemki prejele več. tiste z višjimi pa manj. Nadalje je bilo v razpravi načeto vprašanje povečanja produktivnosti ter uvajanja dveh oziroma tretje izmene. SOS ZA OTROŠKI VRTEC Otroški vrtec v Ribnici gostuje ir vrsto let v osnovni šoli. Na m>>i ili -u iv tako na tesnem s prostori. /..:-! so sklenili, da si mora vrtec poiskali prostor dru-rje- Prostori, kjer naj bi bilo dnevno v dobrem varstvu pod nadzorstvom vzgojiteljic 30 in več predšolskih otrok, stanovanjska skupnost Ribnica, v čigar sestav spada vrtec, ne more najti. Vsi dosedanji poizkusi da bi za malčke dobili prostor, so spodleteli. Ce m ne bo našla kaka rešitev aH če ne bo upravni odbor osnovne šole odložil izvršitev sklepa, se bo vrtec znašel v kritičnem položaju. Upravičeno lahko zapišemo, da Imajo pristojni krogi premalo po-za potrebe otroškega varstva. Kaj nam bodo pomagale k-pr besede o otroškem varstvu In skrbi za otroke v statutu krajevne ukupnosti, če ne bo niti osnovnih pogojev za razvijanje otroškrga varstva! Menimo, da Je treba vprašanje otroškega varstva v Ribnici odločneje postaviti na dnevni red. Naša družba posveča otrokom, katerih starši so zaposleni, vedno večjo 'kili. prav tako tudi podjetja, kjer ko starši zaposleni. Otroški vrtec Je postal v Ribnici nujna potreba, zato si niti misliti ne moremo, da bi zaradi pomanjkanja prostorov vrtec ukinili. Nasprotno, vrtec naj bi sprejel vse vrč otrok. Sprejel pa bi Jih, ce bi Imel prostor. Mrnimo, da hi se morala najti rešitev x» ribniški vrtec. Storit in Usti, ki so odgovorni za delo vrtca, to upravičeno pričakujejo. 'r Podjetja, ki uporabljajo za redno obratovanje izključno električno energijo, so zaradi štednje z elektriko prisiljene ne samo, da ostanejo na istem nivoju proizvodnje, ampak jo morajo celo zmanjšati. To je posebno prizadelo Sukno Jurjevica, kjer so nameravali uvesti tretjo izmeno, zdaj pa morajo še celo sedanjo proizvodnjo zmanjšati. V delovnih organizacijah so skupine, ki se ukvarjajo s športom, a ne delajo organizirano. Izvoljena Je bila 7 članska komisija, ki bo imela nadzor nad delom teh športnikov, jih usmerjala in skušala športno dejavnost v podjetjih organizirati, da bi bili sposobni nastopiti na tekmovanjh. Najbolj priljubljeni športi so odbojka, kegljanje, šah itd. Pogovorili so se tudi o programu delavske univerze za jesensko sezono. -r glednicah. Obiskovalci so zaželeli bolj pestro izbiro spominkov, poleg črno-belih tudi barvne razglednice in podobno. Turistično društvo se bo moralo čez zimo temeljito pripraviti in založiti z vsem potrebnim, da bo v prihodnji sezoni željam turistov laže ustreglo. Delavske športne igre v Kočevju Končan je prvi del delavskih športnih iger sindikalnih podružnic delovnih kolektivov za leto 1964. V treh panogah je nastopilo 191 tekmovalcev. Streljanje — moški ekipno (12 ekip): I. skuščina občine Kočevje I. 772 krogov, 2. SGP »Zidar« (Kočevje) 685 , 3. Rudnik rjavega premoga 669; posamezno: 1. Hočevar (skupščina občine) 162, 2. Hiti (Rudnik) 161, 3. Jare (LM Kočevje) 157 krogov. Ženske ekipno: (3 ekipe): 1. Tekstilana (Kočevje) 479, 2. Prosvetni delavci 359, 3. SGP »Zidar« 338 krogov; posamezno: Trpin (Tekstilana) 110, Bešalj 110, Lampe (obe Tekstilana) 99 krogov. Kegljanje — (16 ekip): 1. Skupščina občine Kočevje I 2213 kegljev, 2. SGP »Zidar« 2140, 3. »Itase (Kočevje) 2120. Namizni tenis — moški (8 ekip): 1.—2. Skupščina, Kemična tovarna, 3.—4. Prosvetni delavci, Tekstilana. Ženske (2 ekipi): 1. Prosvetni delavci, 2. Trgopromet. V borbi za prehodni pokal vodi Skupščina občine z 80 točkami, sledi SGP »Zidar« z 58 in Kemična tovarna s 55 točkami. Drugi del se prične v drugi polovici avgusta. Zborovanje interni-rancev na Grmadi Ob sobotah in nedeljah se na Grmadi, znani turistični postojanki zbirajo mnogi turisti. Odločitev občinskega odbora ZZB Ribnica, naj bo osrednja proslava internirancev iz ribniške občine in Dobrepoljske doline na Grmadi, je torej razumljiva. Zborovanje internirancev bi moralo biti prvotno v nedeljo, 9. avgusta, pa je bilo za-radi slabega vremena preloženo na 16. avgust. Interni-rancl se bodo tega dne zbrali ob 10. uri dopoldne na Grmadi nad Ortnekom. Brezplačen prevoz z ribniške in so-draške' strani je zagotovljen. Združenje borcev NOV iz Rib. nlce vabi vse nekdanje inter-nirance ln zapornike, ki so trpeli po italijanskih in nem-škh zaporih in taboriščih, naj se zborovanja udeležijo. Zavzemati se za javnost planiranja V vrsti predkongresnih po svetovanj so se pred krat kim sestali v Ribnici komunisti, ki delajo v krajevnih organizacijah Socialistične zveze. Razgovora, ki je naka zal vrsto konkretnih problemov, s katerimi se bodo morala spopasti vodstva orga nizacJj SZDL, se je, žal ude ležilo malo vabljenih. Razprava se je kljub vrsti problemov zasukala pred vsem na delo zborov volivcev, odnos občinskih organov do predlogov volivcev ter na javnost v planiranju. Poudarili so nujnost pri planiranju ln širšo demokratičnost pri sprejemanju raznih aktov (npr. družbenega plana in proračuna). Pri tem je bilo doslej veliko formalizma; občani so na zborih volivcev o tem lahko le glasovali, akta pa bistveno niso mogli spreminjati, ker ga zaradi često formalističnega tolmačenja tudi niso razumeli. 2e pri sprejemanju sedemletnega plana bo treba s staro prakso prekiniti. Posamezne določbe, teze plana, naj 'ihi-ins.Ua skupščina da že pred dokončno formulacijo v razpravo občanom prek javnih tribun. In pa, kar je najvažnejše, dogovoriti se je treba, kako obravnavati ta vprašanja, namreč brez formalizma, z ljudmi, občani. Zbor volivcev naj postanei široka ljMd-ska tribuna razpravljajoči!) občanov in ne sestanek, razdeljen na vprašujoče (obča- ne) in odgovarjajoče predstavnike skupščine. Skupčinski organi morajo dosledne odgovarjati na željo občanov, ki so jih postavili na zboru volivcev; ne smejo se zadovoljita z ugotovitvijo, da želje presegajo finančne zmožnosti občine in potem ndč ukreniti. Na posvetovanju so veliko govorili tudi o razvoju kmetijstva in gozdarstva ter o skrbi za kmete v hribovskih krajih. To naj v prihodnje postane ena glavnih skrbi ne le organizacij SZDL, temveč vse nase družbene skupnosti, predkongresne smernice 6. plenuma CK ZK, pa naj postanejo vodilo in politika Socialistične zveze in vseh samoupravnih organov, (fg) **«32 (750) DOLENJSKI LIST 9 Stanovanj ni - in vendar: stanovanja so! Dobici stanovanje v Novem mestu je problem, ki se rešuje na različne načine. Dobita stanovanje po uradni ps-ti. z odločbo stanovanjskega urada, pa je skoro nemogoče. Tisti, ki že leta in leta čakajo, da bi dobili vsaj malo boljše in bivališču podobno stanovanje, ,vsaj malce podobno stanovanjem someščanov v sodobnih blokih, pa so še vedno tam, kjer so bili. V Novem mestu res veliko zidajo, predvsem podjetja za svoje strokovnjake. Zidajo stanov&nja tudi za trg, vendar s te plati še ni rešitve. Koliko pa je ljudi, ki zmorejo plačati milijone za stanova-moono dvignile cene in vsak nje? In to danes, ko so se dan slišimo, da se bodo podražile tudi najosnovnejše žtvljenske potrebščine! Ka- ko naj potemtakem do stanovanja pride delavec ali pa upokojenec z mesečnim dohodkom med dvajset in trideset tisoč dinarji? Stanovanja pa kljub temu - »rt! Niso pa dostopna ni- NOVOMEŠKA KOMUNA komur, kei so v zase oni lasti. Kdor ima svojo hišo, komaj čaka, da se stranka izseli, potem stanovanja več ne odda, četudi stoji prazno. V eni sami ulici našega mesta so kar tri hiše, kjer stojijo stanovanjski prostori že dalj časa popolnoma neizrabljeni. Sobe so prazne, kvečjemu na- trpa« s starim pohištvom, ki nikomur nic ne koristi. Na Glavnem trgu stoji prazna hiša, katere sedanji lastnik stanuje v Ljubljani! Prav tak primer je na Cesti komandanta Staneta! V obeh primerih slabemu materialnemu stanju gre menda za prodajo, vendar kupcev ni, v obeh hišah pa bi lahko stanovali vsaj dve družini Ti primeri najbrž niso osamljeni, zato predstavljajo veliko krivioo proti vsem, ki se potikajo po podstrešnih luknjah ali po kleteh, še hujša pa se zdi vsa zadeva, če pomislimo, da so nekateri teh ljudi jami delavci, ki prispevajo družbi svoj delež ali pa so ji dali že vse svoje moči. P. Pestnerjev salon je dobrodošel V bivši Tomicevi gostilni v Kandiji je mladi mojster Jurij Pestner 4. avgusta odprl brivsko-frizerski salon. Lokal ;e najsodobneje urejen, v obnovo prostorov pa je vloženih 2 milijona dinar-, jev. Trenutno strežejo strankam tri moči, in sicer pomočnica ter vajenka v frizerskem odideta in mojster Pestner v brivsfcam. V kratkem dobi lotoal še eno pomočnico za friaarsko Stroko, kasneje pa bosta prišla še dva brivca. Novi brivako-frizerski salon je na zelo ugodnem prostoru, nedaleč od kandijskega križišča, pri mostu. Odprt je vsak dan, razen ob nedeljah. Prve stranke so zelo zadovoljne, kar je vsekakor dober anak. V ŠKOCJANU SO ODKRILI SPOMENIK PADLIM Neprijetno deževno vreme v nedeljo, 9. avgusta dopoldne, ni odvrnilo Škocjancev in okoličanov, da bi se ne zbrali v lepem številu okoli spomenika, ki so ga za kra-. jevni praznik Škocjana odkrili v spomin na 92 žrtev revolucije. Na svečanosti sta govorila predsednik KO ZB Karel Duljava in Jože Zam-Ijen-Drejče, v kulturnem programu pa so sodelovali domači pevski zbor, recitatorji, pevski zbor Svtobode »Dušan Jereb« iz Novega mesta in godba na pihala iz Zagorja. Predsednik KO ZB škocjan Karel Duljava je nato. ko je odkril spomenik, predal le-tega v varstvo škocjanski osnovni šoli. Družbene organizacije in svojci padlih so vznožje spomenika prekrili z venci in cvetjem. Slavnosti so se udeležili tudi Stane Bobnar, predsednik spomeniške komisije pri OO ZB Ljubljana, predsednik ObS Novo mesto Sergej Thoržev-skij, tajnik ObS Novo mesto Franci Kuhar ter predstavniki borčevskih organizacij novomeške občine in krajevni predstavniki. POPRAVEK V mojem članku* »škocjan odkriva spomenik« v 31. številki Dolenjskega lista z dne 6. avgusta 1964 sta pri prepisovanju nastali naslednji napaki: Nace Majcen, ni Tarzan, temveč Taras. Povsod, kjer piše Zahodnodolenjski odred, bi moralo biti Vzhod-nodolenjski odred. Jpže Zamijeti Živimo v nevarnosti Smo v dobi naraščajoče motorizacije, ki tudi našega Novega mesta ni pustila ob strani. Vse pa bi bilo prav, če bi poskrbeli tudi za večjo varnost na naših cestah. Posebno sedaj v poletnih mesecih smo priča nevarnostim, kajti pešci morajo neprestano paziti na vozila, ki drve z nezmanjšano naglico skozi mesto. Vozniki se ne ozirajo ne na prometne znake ne na prehode za pešce. Večkrat opazimo, da tujec vozi počasi ali se celo usta- pred prehodi in da pešcu prednost, ki jo ima po vse' predpisih motornega prometa. Zdi pa se, da ti predpisi ne veljajo za naše voznike, najsi gre za amaterje ali poklicne šoferje. Ti drve večinoma z nezmanjšano hitrostjo skozi mesto, ne ozirajoč se na pešce na prehodih. Vprašamo se: zakaj vozniki ne upoštevajo predpisov, ki so se jih naučili na tečaju, in s tem ogrožajo varnost na naših cestah? Prav bi bilo, da bi prometni organi nadzorovali promet na prehodih in kršilce tudi kaznovali. Posebno so nevarni prehodi pri mostu, na ovinku pri trgovini Astra, pri Metropolu in Tovarni obutve. Ali bomo res čakali, da bo prišlo do nesreče? Ukrepajmo že zdaj in kaznujmo kršilce! MARJAN TRATAR Novomeška kronika ■ Kdor nima denarja, pa bt v miru kje posedel, naj gre kar na vrt hotela Kandija. Tam morajo gostje včasih Čakati tudi po 20 minut, da se prikaže natakar, s tem pa še ni rečeno, da bo gosta tudi postregel. Takega Čakanja so bili v letošnji sezoni deležni Je mnogi NovomešCani . . . ■ Poleg muzeja že dalj Časa gradijo stavbo nenavadnih oblik, v kateri bo Dolenjska galerija. V zadnjem Času so dela toliko napredovala, da se ie bližajo koncu. Kot amo Izvedeli, bo nova galerija odprta za letošnji občinski praz ntk 29. oktobra. O Mnoge ; i../mi in ■■ M pritožujejo, da ne vedo kam s steklenicami, ki se v vsaki hisi nabero v toku let. Ker po drugi strani berejo v časopisih, da v Industriji manjka steklenic, sa jim čudno adi. da Jih ne morejo spraviti v promet. Res je, da jih v trgovinah odkupujejo, vendar samo tiste, ki »o bile tam kupljene in samo ne katere stektenle. Pa tudi Bisove, ki imajo zamaske, bt se morda dale kje porabiti, tako pa potros nlkom ne preostane drugega, kot da Jih amečejo v smet!. Ce je kje kaka odkupita postaja za stekleno embalažo, bi morali trgovci to ob javiti, da bt ljudje zanjo vedeli! ■ V zadnjem Času Je novomeški trg obiskan vsak dan Iti ne samo dvakrat v tednu, kot I« sk->*r obl čaj. V ponedeljek pa je bilo dobiti vsega In tudi izbira je bila precejšnja. Prodajali so jajca po 35 din, hruške so veljale 100 din kilogram, breskve 160 din, krompir 60 din, kumare za vlaganje 120 din, navadne 40 din, solata 160—250 din, paradižnik 60—100 din, dinje 100 din, paprika 180 din, zelje 60 din, pesa 100 din, buče 50 din. česen 220 din In čebula 120 din kilogram. Tokrat so bili naprodaj tudi piščanci (par 1.500 din) ter papige po 1.500 din Gneča Je bila največja okoli prodajalca Čistilnih sredstev za made že. ki Je glasno hvalil svoje blago, pa tud! prodajalci obutve, kosar in okraskov so Imeli dovolj proni • ■ dihanje prelmalstva: rodile so: Olga Osolnik z Zagrebške, stolpič B — Barbaro, Bosiljka Zupančič. Nad mlini 22 — Tatjano, Marija Prislan z Mestnih njiv - Ti-neta, Antonija Nagelj s Kidričevega trga 2 - Srečka. - Poročili so se: Peter Martlndič, strojni ključavničar !z Dilanceve t. in Jožefa OrlOir, krojnčica iz Valan-tičeve 9: Boris Rems, avtomeha-nllc iz Jerebove 18, !n Ana Oblak, uslužbenka z Mestnih njiv. — Smrti ta teden v mestu nt bilo. — Ponesrečil se Je Vlado Ban,. uslužbenec s Partizanske 2. ki je "padel z motorla in si ooAkodoval desno no«o. Slovo priljubljene učiteljice (J Ob koncu šolskega leta se je v Novo mesto preselila Tea Bajec, ki je več let poučevala v osnovni šoli v Dolenjskih Toplicah. Tamkajšnji učenci, učiteljski zbor in prebivalci jo bodo prav gotovo pogrešali, saj je bila Tea Bajec vsestransko delovna v šoli in izven nje. Sodelovala je v dramski sekciji, vodila knjižnico in šolski pevski zbor, ki je vrsto let uspešno nastopaj na nairaziličnejSih prireditvah. Lepo odhadinico jI je priredilo Društvo prijateljev mladine, v katerem je bita ena naijlbolij marljivih članic. fj V dogovoru z upravo zdravilišča je Turistično društvo v Dolenjskih Toplicah izvolilo stari člane, ki bodo vplivali na turistični raavoj kraja. S takim sodelovanjem bo prav gotovo dosežen večji napredek kraja. D. G. V veliko veselje novomeških gospodinj so z velikih oken preurejene mesnice št. 4 na Glavnem trgu v soboto le sneli zelene zavese in lokal odprli. Bivšo Koncllijevo mesnico so več mesecev preurejali, zdaj pa je nedvomno najsodobnejša prodajalna te vrste v Novem mestu. Mesnica je bita' prvi dan dobro založena, razveseljivo pa je tudi to, da je poleg blagajne razobešen cenik vseh izdelkov in da so blagajno prestavili na tako mesto, da čakajoči ne bodo ovirali vstopa kupcev v lokal kot prej. Poslovodja Rangus in ostali dve osebi, ki strežeta kupcem, s« imeli že prvi dan dosti dela. Kot smo izvedeli, bodo po potrebi, posebno ob sobotah in pred prazniki, stregli potrošnikom trije mesarji, tako da ne bo več tolikšne gneče. Osebju v novi mesnici pod arkadami želimo še mnogo poslovnih uspehov z željo, da bi skušali čimbolj zadovoljiti novomeške gospodinje in ostale odjemalce. Za hitrejše ustanavljanje krajevnih skupnosti Dopusti ne bi smeli zavirati političnega in družbenega dela — Leto gre h kraju, krajevnih skupnosti pa še ni — V trebanjski občini: Mokronog in Mirna »da«, Trebnje »ne« Poletje je čas dopustov in mnogi menijo, da ni škode, če v teh mesecih tempo življenja malo zastane. Morda bi bilo brez večje škode, če ne bi ponehalo delo tam, kjer je treba imeti vedno napete vajeti. Brezizjeme pride do škfede lahko na vseh področjih, če temu vprašanju ne posvetimo večjo pozornost. Področje, ki ga pri tem predvsem mislimo, je delovanje družbeno političnih organizacij oziroma sil pri uresničevanju ustavnih določil in navodil. Ustanavljanje krajevnih skupnosti je le majhen izrez iz splošne družbene dejavnosti v luči ustavne zakonitosti. Občinski statuti so to vprašanje še konkretneje predočili hkrati s potrebami po ustanovitvi teritorialnih samoupravnih skupnosti občanov, medtem ko so iniciativo za oblikovanje teh prepustili družbeno političnim silam in občanom. . v Mokronogu osnutek že imajo, v Trebnjem pa je iniciativni odbor zadremal. Prene-kateri opravičujejo tako .stanje s tem, da bodo zamujeno nadoknadili, ko pridejo z dopustov. Verjamemo jim, da bodo hiteli, ker bodo morali, vprašanje pa je, kaj bo nastalo v naglici. Tako pa se ne bi bilo treba spraševati, ko bi stvar krajevne skupno- TREBANJSKE NOVICE V trebanjski občini so precej zgodaj začeli obravnavati vprašanje krajevnih skupnosti. V razpravah so predvsem podčrtovali, da je več možnosti, ki kažejo, da bi take skupnosti lahko ustanovili. Glede na to, kakšna območja naj te zajamejo in kje naj bodo njihovi sedeži, so si bili edini v vseh razpravah. Tako so ustanovili iniciativne odbore, ki so začeli pripravljati vse potrebno za ustanovitev krajevnih skupnosti v Trebnjem, na Mirni in v Mokronogu. Najvažnejše napotilo k taki odločitvi je bilo prav gotovo zagotovilo, da bi take samoupravne skupnosti obča nov najuspešneje živele v teh krajih, ki so ekonomsko najmočnejši. Teža naloge in odgovornost sta narekovali, da so iniciativni odbori zares delavni in pri delu vztrajni. Zadnji podatki o krajevnih skupnostih v trebanjski občini pa niso kdo ve kako razveseljivi. Vsaj iz poročil, s katerimi razpolagajo občinski politični organi, razberemo, da rezultati niso takt, kot smo jih upravičeni pričakovati v času, ko marsikje v Sloveniji krajevne skupnosti že delajo. Stanje je namreč naslednje: na Mirni so tako daleč, da bodo te dni pripravili osnutek statuta KS, sti pojmovali kot nujnost m ne modo, ki jo lahko prevza-meš od soseda. Zastoj nehote sili k razmišljanju: ali so iniciativni odbori pravilno razumeli svojo vlogo in nalogo ali so dovolj sposobni in imajo tudi od družbeno političnih sil dovolj močno podporo? Nujna bi bila nenehna konkretna (ne samo splošna) pomoč tako občinskih kot krajevnih organov in organizacij. Zdi pa se, da Je dopustniška sezona bolj zavrla kot pospešila zastavljena prizadevanja za oblikovanje krajevnih skupnosti. Očitno je. da bo spričo takega stanja pomoč še kako potrebna, tie naj bi bili ob koncu septembra zbori občanov, ki bodo odločili, ali krajevna skupnost tu in tu bo ali je ne bo. Kajti na te zbore bo treba priti pripravljen, »oborožen« z vso dokumentacijo o nujnosti in koristnosti takih skupnosti, če hočemo, da se zbori ne bodo izjalovili. Ko smo že navedli dosedanja prizadevanja za ustanovitev 'krajevnih skupnosti v Trebnjem, na Mirni in v Mokronogu, je prav, da omenimo tudi predlog za območja, ki naj bi jih te skupnosti pokrile. Potrebe in ekonomske možnosti dovoljujejo, da se krajevne skupnosti v omenjenih krajih oblikujejo v mejah sedanjih krajevnih odborov. Cas bo povedal, ali bo potrebno take skupnosti ustanoviti tudi v drugih predelih Člani SZ0L so postali na Velikem Gabru V soboto, 8. avgusta, je bila v taboru predvojaške vzgoje v Velikem Gabru nevsakdanja slovesnost. Na krajiii kjer so imele vse izmene obveznikov predvojaške vzgoje vsak dan politična in druga predavanja, je bilo 55 mladincev iz novomeške občine sprejetih v Socialistično zvezo. Ob navzočnosti načelnika za narodno obrambo Vinka Vitkoviča in komandnega kadra v taboru je novim članom izročil knjižice ter jim prisrčno čestital k sprejemu član izvršnega odbora občio-, skega odbora SZDL iz Novega mesta Avgust Avbar. Tovariš Avbar je, ko je govoril o pomenu in vlogi SZDL, ž#-lel, naj se mladinci po P*" vratku domov čim prej vklJu" či.jo v delo organizacij svojega kraja. Elizabeti Župančič v slovo Stanov anjsko-poslovna stavba na Mirni, ki jo gradi gradbeno podjetje Grosuplje, bo kmalu dokončana. Mircnčani upajo, da bo s tem rešeno vsaj vprašanje trgovine. V spodnjih prostorih novega bloka (na sliki) bo namreč najsodobneje urejen trgovski lokal kot poslovalnica trgovskega podjetja Mercator iz l.jiiblkm- V nedeljo, 9. avgusta, smo spremili na zadnji poti naio neutrudno upokojenko, prosvetno delavko Elco Zupančičevo z Mirne. Čeprav je bilo vreme slabo, se je skozi Mirno na poti k Elcinemu zadnjemu domu pomikal dolg sprevod znancev in prijateljev. Za krsto so stćpali njeni nekdanji sodelavci, mladina, katero je tako le/K) vzgajala, prijatelji in znanci, saj pokoijna Elaa ni imela so-vrainrkov. Za vsakogar je bilo njem srce vetfno na Široko odprto. Ob grobu se je od nje poslovil in se H zahvalil tov. Vladimir Berce. Povedal i> nekaj toplih besed o pokoj**-činem vzornem in neutrudnem delu, s katerim je domala ves svoj čas posvetila vzgoji mladega rodu Bila ie ;"'<*' va ljudska učiteljica, najlepS* zgled mladim pedagogom. Več let je vodila knjižnico na M'r' nI, pa ludi društvo upokojencev ji ostaja dolinik za njeno vestni) blagajniško delo. Pevski zbor ji je v slovo zapel njeno nailjubso pesem »Wl pn zelenela je«, 1 Tov. Elca. z delom, ki ste ga opravili na naiem koncu, boste Se dolgo Uveli v spominu Miren^"""" M. J- „Hej brigade, hitite, vodovode gradite..." PISMO IZ SEVNICE: »Lepo je bilo v Rovinju« Mokronog, 5. avgusta Avgustovski dan je brez vetra in oblaka na nebu. Sonce stoji visoko in bo kmalu doseglo zenit. Vroče je, malce soparno. Gledam s ceste proti pobočju, na katerega je naslonjena Marti-nja vas. Kakor globoka raza se vleče jarek proti vrhu grička, kjer 60 hiše. Jarek je sveže izkopan, ilovnat in ima mestoma lapornate stene. Ob njem leži r.ekaj betonskih cevi. »čudimo se, koliko naredijo!« »Garajo kot črna živina,« pravi delovodja Avgust Mežnaršič in pokaže z roko preti jarku. »Nikoli ne bi verjel, da ti fantje in dekleta, da ta mladina toliko zmore. Neverjetno Je, kako hitro so se rose, vajene le svinčnikov in peres, privadile krampom in lopatam. Vsi se čudimo, da morejo napraviti toliko v enem dnevu. Jaz tu sploh nisem potreben, ker razumejo, kaj in kako je treba delati. Le od časa do časa pridem in pogledam, če je jarek dovolj globok in širok.« Alojz Zupančič, gradbeni tehnik, pa meni: »Teren Je zelo težak, največ v III. kategoriji, zato so toliko bolj razveseljivi rezultati, ki jih dosegajo brigadirji. Vsi so pridni. Brigadi med seboj tekmujeta, kar je samo v korist kvaliteti.« Do zdaj so brigadirji MDB Milana Majcna in MDB Matije "Ubca (iz trebanjske, novomeške, metliške ter brežiške občine) izko-J?u že približno 1 km jarka za mokronoški vodovod. Skozi Marti-g0 ras bo šel cevovod za pitall-Ef■ « ga pod vasjo gradi kmetijska zadruga iz Trebnjega. Glavni rezervoar bo na Belem griču, rezervoar za Mokronog pa na Žalostni gori. »Zdaj smo se komaj privadili,« Pripomni komandant mladinskega Naselja Franc Vovk. »Delovni čas 5 ugoden, brigadirji pa so si ga ™lo«U sami. Delamo šest ur: od J*™ do enajstih. Prepričan sem, r3 bomo do konca meseca dosegli se večje uspehe.« Dela na delovišču je kmalu konec. Med 12. ln 13. uro je kosilo, potem pa od 14. do 16. ure obvezno spanje. Brigadirjem se počitek prileze. Stanujejo v soli v Mokronogu, v enem razredu oziroma spalnici pa jih je tudi po 17 in več. Zatem je popoldansko delo po dnevnem programu: šport, krožki, vaje za kulturne prireditve. Ob 21. uri je spet počitek. Po delu sta na vrsti Sport in razvedrilo „Pangs je končana prva dekada. Jjpe brigadi sta udarni. TJdarni-stvo bodo razglasili zvečer ob tabornem ognju. Potem bo brigadir-jSko veselje s prireditvami, na katero so povabili tudi domačine. Tako se jim hočejo oddolžiti za Pnsrčen sprejem, ki so ga Mokro-Oožani pripravili ob prihodu bngad. Zdajle, popoldne, Se nihče ne »"ori o udarniStvu, saj razen štaba nihče nič ne ve o ^j^Brigadi spita, le v Štabu je Pripoveduje Dragica Zupančič, f«erent za kulturo, sicer učite-Uiščnica iz Trebnjega: »Ste videli naš stenčas? Na njem je vse, kar delamo kulturniki v prostem času: od pesmic do humorja. No, vsega ravno ne, saj sle gotovo videli v spalnicah na deskah: Hej, brigade, hitite, vodovode zgradite ... Borovo partizansko »Hej brigade . . .« je priredil naš komandant Vovk, ki ga humoristična stran na stenčasu ime- sti, ki imajo v šoli popravne izpite. Spada tudi smeh h kulturi? Radi se smejemo dovtipom, ki jih sami delamo pri delu.« Janez Kramer, četni komandir v »Nrigidi Milana Majcna, pripoveduje o športnem življenju: »Imamo igrišča in vadimo mali nogomet, rokomet, odbojko. Na- Prizorček z izkopa jarka nuje »veliki diktator«. (Podobnih vzdevkov je precej, skoraj za vsakega bi kaj našli, predvsem pa za štabovce.) V klubu imamo televizor, radio, gramofon, knjige, revije in časopise. Včasih nas obiščejo filmi o brigadirskem življenju. V krožkih se pripravljajo ti- mizni tenis in šah igramo v klubu. Kopamo se v Mirni. Kraju se reče Terus. Vofla je globoka tri metre. Hočemo, da bi se naučili plavati vsi neplavalci. Do konca bomo imeli več tekmovanj med brigadama ter z ostalimi športnimi skupinami.« Žulji prvih dni so se zacelili Marija Cesar, namestnik komandirja I. čete v brigadi Matije Gubca, je bila za delo na trasi že štirikrat pohvaljena. »V moji skupini so: Pavel,' Jelka, Anica, Slavka in Stane. Skupaj delava s Pavlom. Prve dni sem dobila petnajst žuljev in psevdinom Stella švedska.« Franc Jevnikar iz brigade Matije Gubca je med najboljšimi brigadirji v naselju. O delu pravi takole: »Sprva je kazalo bolj slabo, kajti žuljev je bilo toliko, da je bila ena bolničarka skoraj premalo. Brigadi tekmujeta med seboj za prehodno zastavico, ki jo prinese in odnese z delovišča najboljši brigadir enega dne. Trenutno smo malce slabši od brigade Milana Majcna, si bomo pa prizadevali in rezultate popravili.« Za Štefko Kozlevčar, učiteljišč-nico IV. letnika, pravijo, da se bo v brigadi naučila dobro gospodinjiti. »V kuhinji pomagava z Mimi-co, da brigadi prej dobita obrok. Lupiva krompir, dvigava lonce in pomivava posodo. Včasih pridejo pomagat fantje. Nagradiva jih s hruškami.« Sicer pa, kar se tiče hrane, intendant Stane že poskrbi, da so brigadirji zadovoljni. še so mi pred očmi modre obleke, ki jih nosijo brigadirji, njihovi zagoreli obrazi in svetlikajoče se oči v mirnem avgustovem dnevu. Delo teče, življenje pa je vsak dan bolj razgibano. Toda ko se malo bolj poglobiš v obraze teh mladih srednješolcev, ki so za mesec dni zamenjali peresnike s krampi in lopatami, ugotoviš, da sije neka tiha sreča iz njih. Je to ponos, je to od zavesti, da pomagajo družbi? Poslušaj, brigadi ti odgovarjata z brigadirskim pozdravom: Horuk, ho-ruk, ho-ruk-bum . . .! Ivan Zoran Celjski okraj ima v Rovinju le po pionirsko, letovišče. Vsaka izmena lahko šteje po 150 otrok. Občinska društva prijateljev mladine pod zdravniškim vodstvom odbero učence, potrebne počitniškega življenja. Tako smo v tretji -.zmeni (od 14 do 28. julija) prišli na vrsto sevniški pionirji in pionirke. Bilo nas je 56 iz vseh razredov osnovnih, šol v Sevnici, Krmelju, Tržišču, šen'janžu, Kalu in Tevčah. Ta čas je prišlo v Rovinj tudi 124 pionirjev iz krških šol, s katerimi smo se prvi-; videli. Ko so nas razdelili. po hišicah in je dobil vsak svoje ležišče, se je začelo resnično življenje v taboru. Tabor je nosil ,me Bohor. 2ivljenje je potekalo po ustaljenem dnevnem redu vsake skupine: Galebov, Morskih zvezd, Jastogov, Hobotnic, Gusarjev, Škržatov in drugih. štirinajst lepih dni, polnih sonca in kopanja so bili krona našega letovanja. Mnogi so se naučili plavati (ali so vsaj poskusili) in se tako izpopolnili za življenje ob morju. Og.edali smo si Istro, vioeli nešteto zanimivosti v Rovinju in si z visokega stolpa rovinjske cerkve razgledali okolico. Prenekate-rim je bil lep obisk na otoku Katarina, predvsem pa smo se navduševali za vožnjo s čolni in dol. go pot k Srebrni obali. Sama sem bila prvič v taki koloniji Zapomnila si bom proslavo ob 22. juliju, kjer smo sodelovali tudi pionirji in mladina iz vseh campov v tamkajšnjih borovih gozdičkih. Iz našega tabora smo nastopili z recitacijami in folklornimi točkami, pevski zbor pa je pel šeie na poslovilnem večeru Kolo smo plesali vsi pionirji z vzgojnim osebjem. Seveda je bila ves čas nenadomestljiva tudi žoga. Rad: smo šli v kolonijo. Marsikdo je sklenil novo prijateljstvo ki ga bomo nadaljevali z dopisovanjem in medsebojnimi obiski. Tudi na vzgojno in tehnično osebje ne bomo pozabili, saj so nas vsi imeli zelo radi. Sklenili smo, da se bomo prihodnje leto spet videli. JELKA DROBNE, učenka 7. c razreda Ob nedeljah je vroče tudi y bazenu Ritterju etapa, Valenčiču dirka! Odprti bazen v Dolenjskih Toplicah je bil privlačnost za novomeške kopalce le prvo leto. Zdaj kljub poletni vročini tu ne srečamo skoraj nobenega Novome-ščana. Morda je eden od najvažnejših vzrokov ta, da je cena vstopnicam naravnost astronomska: 200 dinarjev. To pa je le nekoliko preveč, zlasti za tiste, ki nimajo lastnega prevoznega sredstva. Toda ob vhodu v kopališče sem vendar zagledal znan obraz: Novomeščanka Nuška Fister, dijakinja ekonomske šole, je prodajala karte, pobirala po 200 dinarjev in brala Pavlino. Takoj je bila pripravljena za kratek razgovor. — Koliko kopalcev je navadno — ob lepem vremenu seveda — v bazenu? Etapa od Ivančne gorice do Novega mesta je bila zadnja, ki bi še lahko spremenila vrstni red na vrhu te najbolj elitne kolesarske dirke pri nas. Ko pa smo zagledali v ovinku Ilijeva, škerlja in rumeno majico, ni bilo nobenega dvoma več, da je zmagovalec jubilejnega »Toura«» Rudi Valenčič. Tako je tudi bilo; v anale dirke po Jugoslaviji je šip: Valenčič med posamezniki in Jugoslavija med ekipami sta zmagovalca za leto 1964. 17. etapa na kronometer, ki je imela cilj v Novem mestu, je postregla s pravo senzacijo! Valenčič je v kratkih enainštiridesetih Dinamo (Pančevo) : BREŽICE 16:14 (4:11) V prijateljskem srečanju je ekipa zveznega ligaša iz Pančeva premagala domačine, ki so vodili ves čas tekme. Gostje so izenačili šest minut pred koncem, potem ko je bil izključen domači igralec Knežević pa jim je uspelo tudi zmagati. Domačim je bila ta igra dober pouk, saj so kljub visokemu vodstvu izgubili, kajti v zadnjih minutah so jim pošle moči, ker niso bili fizično dobro pripravljeni. O. (i. tole so vadili v novem kočevskem domu telesne kulture (Foto: A. Arko) zvezno eksperimentalna šola v Kočevju noJ^f'^Oteo.tska zveza Jugoslavijo Je organizirala v Kočevju T tulnoVEmu telesno kulturo od 5. do 31. julija zvezno oksporimen bilo ivSi? a mlade perspektivno namiznotenlške igralce. V Solo Je «0 h,rr"lconih 14 igralcev: a mladink ln 6 mladincev. Iz Slovenije dlnkn i"* Popravah 4 mladinko ln 1 mladinec, lz Hrvatske 3 mla Btkt,„ « 2 mladinca, Iz Srbijo 2 mladinki In 2 mladinca ter ii 2 mladinca. Da Mo**}" 8010 J* 011 zvezni trener Viljem Harangoeo, mlade Igrale« rozruT lT?nl,''u* se GruJIč ln Tripkovič. Igralci so vestno trenirali Voli r> 1 , naPada ln obrambe. Med mladinci so najbolj napredc-glav, "d zagrebškega Poštarja in Klevišar od kranjskega Tri- Ha i ^ mladinkami pa JoAmenica (Nori sad) in Kraljeva (01ym-Soca ^"'J"™4'- Tečajniki 90 se vrnili v svoje klube, čez dva mo-pa bodo igrali na p/i-izkusnem izbirnem turnirju. so uvri2iL,nl 1,110 m>adega SUpančičn ter brata ln sestre Roth, kor tudiLiJiHSLJ7 trcnln bodo v Kočevju tudi priprave za namizno-, M«ra svetovno prvenstvo, ki bo v LJubljani lota 1805. kilometrih peklenskega tempa ujel Bolgara Ilijeva in kolego iz ekipe škerlja, ki sta startala štiri oziroma dve minuti pred njim! To je bil podvig, ki mu ni para v dosedanjih dirkah po jugoslovanskih cestah. Drugoplasirani škerlj je zaostal za slabih pet minut, tretje-plasirani Ilijev pa skoraj za sedem! Sploh so se Jugoslovani tokrat odlično odrezali, saj je bil TJkmar peti, Bilič šesti in Boltežar deveti. Med prvo desetorico je torej kar pet naših kolesarjev. Etapo v Novem mestu in 50.000 dinarjev pa je nepričakovano pobral Danec Ole Ritter, ki je bil pred dvema letoma drugi na svetovnem prvenstvu. Valenčič si je prislužil 40.000, bivši svetovni prvak Nemec Eckstein pa je za tretje mesto dobil 30.000 dinarjev. Gledalci v Novem mestu so bili navdušeni nad rumeno majico zagrebške Astre — Rudijem Valen-čičem, nad ostalimi fanti v majicah z državnim grbom in znakom IMV (to je kajpak odlična reklama!) ter nad vsemi 61 kolesarji od začetnih 114, ki so zdržali ta napor. Po besedah vozačev je ta dirka za amaterje občutno pretežka: zmaga Jugoslovanov tehta torej še toliko več! Ljubitelji kolesarskega športa pa so bili tudi razočarani: organizacija Je bila na cilju v Novem mestu izredno slaba. Nihče ni vedel, kje bo cilj (bil je pred IMV), nikjer ni bilo nobenega plakata, ki bi obvestil ljudi o tem, da bo cilj etape v Novem mestu, na cilju pa tudi ni bilo ozvočenja, tako da gledalci niso vedeli, kdo je privozil v cilj, niti niso vedeli vsaj približnih časov. To so sicer drobne stvari, ki pa lahko odločno pokvarijo vtis o celotni dirki. Novo mesto torej ni obrnilo vrstnega reda. Vse je ostalo po starem, zadnja etapa do Zagreba je bila prav tako formalnost, ta-' ko da se je letošnja dirka po Jugoslaviji končala s pravim zmagoslavjem našega kolesarskega športa. -Al, Petdnevni pohod v Trnovec 20. avgusta bo v Trnovcu pri Glini, kjer je bilo pomembno središče narodnoosvobodilnega boja, tradicionalni petdnevni pohod bratstva ln enotnosti, združen z vrsto kulturnih in športnih prireditev. Svojo odelcžbo bodo na ta pohod poslale tudi črnomaljska, metliška, trebanjska in novomeška občina, tako da bo Iz tega dela ljubljanskega okraja odšlo v Trnovec 30 mladincev in mladink. V Trnovcu je bil že pni pohod te vrste. To Je bilo 20. avgusta 1914, ko so po naši domovini so divjali hudi boji za osvoboditev. Takrat se je v tem hrvaškem kraju zbralo okoli 15.000 udelciencev, predvsem Iz osvobojenih predelov jugoslovanskega ozemlja, . kot so Hanlja, Kordun In Bosanska Krajina. Medtem ko potekajo pospešene priprave na pohod v Trnovec, pa mnogi ic mislijo na prihodnje leto, ko bo organiziran tak pohod v Karlovce. V Sloveniji bo v ta namen poskusni štiridnevni pohod Iz LJubljane na Triglav, udeležilo {»a se ga bo po šest predstavnikov z občin, ki bodo poslale svoje predstavnike T Trnovec. Triglavski pohod bosta v tvgnstu organizirala oheimki komite ZMS In občinska zveza za telesno kultu- Nasmejani Valenčič na cilju v Novem mestu, potem ko je spoznal, da mu rumene majice, ki jo je nosil neprenehoma od tretje etape naprej, in prvega mesta ne more ogroziti prav nihče iz pisane karavane kolesti'Vv RADIO. LJUBLJANA — Približno 100 odraslih in 50 otrok. Ob nedeljah in praznikih je številka seveda veliko večja. Takrat se povzpne na 800 ali 900, vendar pa tudi tisoč kopalcev ni nobena redkost. 1 — In kdo se predvsem koplje? — Novomeščanov je malo, skoraj nič. Stalnih gostov je prav tako malo. Ti so navadno tujci: Nemci, Belgijci in Nizozemci. Pacientov imamo okrog 200. Najbolj so Dolenjske Toplice pri srcu Zagrebčanom. Mirne duše lahko rečem, da je vsaj ob nedeljah dobra polovica kopalcev iz Zagreba. — Kako je z vodo? — Ce je zunaj toplo in sončno, Ima tudi 30 stopinj. Spodnja meja pa je 26 ali 27 stopinj. Vsak ponedeljek je bazen zaprt, ker ga čistimo, vodo pa zamenjamo se v četrtek. (To verjetno ne bo držalo, saj je imel bazen v sredo, 5. avgusta, kar lep rob alg, mahu in umazane vode.) — V kopališču je tudi bife. Kaj gre najbolj v promet? — Predvsem lučke. Teh prodamo 150 in več na dan.. Sicer pa: od brezalkoholnih pijač malino-vec, oranžada in sokovi, od alkoholnih pa pivo. Ljudje radi kupujejo tudi sadje. Sonce je neusmiljeno pripekalo. Zastavil sem še zadnje vprašanje: »Kolikokrat si se že kopala, kar si v službi?« »Nobenkrat«. Poslovil sem se s tolažbo, da je vroče tudi tistim, ki se kopljejo, če med tednom ne, pa ob nedeljah! «1 AMD Trebnje dobilo delavnico V hiši Jožeta Ribica v Trebnjem so 1. avgusta odprli mehanično delavnico Avto-moto društva. V njej bodo popravljali motorna vozila članov AMD, po potrebi na bodo prišli na vrsto tudi ostali vozniki in lastniki motornih vozil, ki niso člaru društva. wummmmmmmmmmmmmm 9 Prek Jajca in zahodnega dela Bosne vozijo v sezoni že vrsto Jet številni avtobusi, Id v glavnem vzdržujejo zveze z Zagrebom, Beogradom, Sarajevom in Splitom. Te dni so uvedli nove proge in sicer: Novi Sad—Split, Kraguje-vac—Split in Valjevo—Split, največjo pozornost je vzbudila linija Zagreb—Dubrovnik prek Banje Luke, Jajca, Bugonje in Mostar-Ja. 9 Za obnovo in nove gradnje v Skopju bodo do leta 1963 namenili več kot .621 milijard dinarjev. Tako predvideva program obnove, o katerem je nedavno razpravljala mestna skupščina Skcpja. - VSAK oan: poročila ob 5 10 6.00, 7.00. 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00. PETEK, 14. AVGUSTA: 8.35 Glasbeni sprehod po Jugoslaviji. 10.15 Igra pihalni orkester ameriške mornarice. 11.15 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — Jože Kre-gar: Rastlinski biseri v skalnjaku. 14.05 Glasbeni avtomat. 15.45 Pojo noši mladinski zbori. 18.10 Prome-nadnl koncert. 20.50 Arena za virtuoze. 21.15 Oddaja o morju ln pomorščakih. SOBOTA, 15. AVGUSTA: 8.25 Iz koncertov in simfonij. 9.30 Zabavna glasba lz Sovjetske zveze. 11.15 Pozor, nlmnš prednosti! 12.15 KN — dr. Janez Banič: Kako je z našim podkovstvom. 14.35 Noši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 17.05 Gremo v kino. 18.45 Novo v znanosti. 20.00 V podvečer. . . 20.30 Sobotni večeri v naših krajih. 22.10 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 16. AVUl-MA B.O0 Mladinska radijska igra »Zajčja reportaža«. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 10.00 Se pomnite, tovariši . . . 11.15 Vedre melodije z zabavnimi orkestri. 12.05 Noši poslušalci čestitajo In pozdravljajo. 14.15 S poti po Španiji. 16.00 Humoreska tega tedna. 20.00 Igor Stravlnski: Petruška. 21.00 Melodije v izložbenem oknu. 22.10 Godala v noči. PONEDEIJEK, 17. AVGUSTA: 9.00 Za mlade radovedneže. 9.30 S slovitimi interpreti v preteklost. 11.15 Pozor, nimaš prednosti: 12.15 KN — inž. Mira Puc: Odblra plemen jakov. 14 05 Glasbeni avtomat. 15.15 Zabavna glasba. 17.05 Poletni sprehodi. 18.45 Na mednarodnih križpotjih. 20.55 Simfonični koncert Orkestra Slovenske filharmo-nile. 22.10 S popevkami po svetu. TOREK. 18. AVGUSTA: 8.05 Jugoslovanski pevci popevk. 10.15 Z domačih opernih odrov. 11.15 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN - inž. Tone Zore: Hitrejši razvoj kooperacije v živinoreji. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 17.05 Poletni sprehodi z orkestri zabavne glasbe. 18.10 Koncert po željah poslušalcev. 20.00 18. stoletje v češki glasbi. 23.05 Nočni koncert SREDA, 19. AVGUSTA: 8.30 V ritmu koračnice . . 9.00 Svet skozi sončna očala. 11.15 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — inž. Milan Rovan: Uspeh varstvene službe v sadnih plantažah. 14.05 Glasbeni avtomat. 17.05 Poletni sprehodi z našimi solisti. 18.45 Kulturna transverzala. 20.15 Leo Dclibes: Lak-me — opera v 3 dejanjih. 23.05 Plesna glasba. ČETRTEK, «0. AVGUSTA: 8.05 Ccške narodne v izvedbi ruskega narodnega ansambla. 9.15 Vesele počitnice. 11.15 Pozor, nlmnš prednosti! 12.15 Emil Gabrovsek: Žaganje lesa za zasebnike. 14.05 Koroške narodne poje Mnrlborski komorni zbor 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 1R.10 Turistična oddaja. 20 00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 2? 10 Jnzz s plošč. 6t-32 (750) DOLENJSKI LIST II V TEM TEDNU VAS ZANIMA Petek, 14. avgusta — Demetrij Sobota, 15. avgusta — Marija Nedelja, 16. avgusta — Rok ponedeljek, 17. avgusta — RadlvoJ Torek, 16. avgusta — Helena Sreda, 19. avgusta — Ljudevit Oetrtek, 20. avgusta — Bernard Ob izgubi našega dragega moža tn očeta JOŽETA LENARTA iz Smolenje vasi se zahvaljujemo vsem, kt so mu darovali ovetje in vence, nam izrazili sožalje ln ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gasilskemu društvu Smolenja vas in občinski gasilski zvezi Novo mesto za izkazano čast Iskrena hvala tudi kolektivoma trgovskega podjetja »Zelez-ninan in »Dolenjka« v Novem mestu ter Zvezi borcev Mali Slatnik. žalujoči: žena in sinovi t družinami Oa bridki ln nenadni smrti moje drage in nepozabne žene, mamim ANICE KLEMENCIC rojene Zupovec iz Regerče vasi pri Novem mestu se najiskreneje zahvaljujem vsem darovalcem venoev in cvetja, vsem, ki so mi izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujem podjetju »Gorjanci« iz Novega mesta za vso pomoč pri pogrebu. Lepa hvala podjetju »Krojač«, godbi in pevcem iz Novega mesta ter govorniku za poslovilne besede, kakor tudi vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili do njenega preranega groba. • Žalujoči: mož Drago, sinova Drago in Sandi ter ostalo sorodstvo dobra. Ponudbe na dr. Drnovšek, odvetnik v Brežicah. IŠČEMO pošteno dekle, veščo gospodinjstva, k štiričlanski družini. Plača dobra. Andrej Levtč. nlk, Kranj, Levstikova 1. ZDRAVILIŠČE Rogaška Slatina -materialni in časovni pogoji vam morda ne dopuščajo zdravljenja v zdravilišču. Z majhnimi stroški lahko doma zdravite bolezni jeter, žolča in črevesja, č-ire, zaprtja in hemoroide z rogašklir. DONAT vrelcem. Zahtevajte ga v svoji trgovini, te pa ga dobe v Novem mestu pri podjetju — »Hmeljnik«, telefon 21-129, in »Standardu, telefon 21-158. PRODAM malo rabljeno spalnioo z vzmetnicama in volnenima zimnicama. Naslov v upravi lista. (476-64). JSLZlUkZ, Brežice: 14. in 15. 8. ameriški film »Fra Dlavolo«. 16. In 17. 8. mehiški barvni film »črni orel«. 18. in 19. 8. jugoslovanski film »Dobra usoda«. Brod na Kolpi: 15. In 16. 8. jugoslovanski film »Sreča v torbi«. Črnomelj: 14. in 16. 8. ameriški film »Avanture malega človeka«. 18. ln 19. 8. nemški film »Danes se ženi moj mož«. Dol Toplice: 15 in 16 K amerišic film »Sedmo Simbadovo potovanje«. Kostanjevica: 16. 8. ameriški barvni film »Traper Kelly«. 19. 8. italijanski film »Kam s truplom«. Metlika: 15. ln 16. 8. ameriški film »človek z zlato pištolo«. 17. in 18. 8. ameriški film »Uragan«. 19. 8. angleški film »Lepi Anto-nto«. Mokronog: 19. in 20. 8. sovjetski film »Deklica išče očeta«. Novo mesto — »Krka«: od 15. do 17. 8. madžarski barvni tlim »Zlati človek«, 18. ta 19. 8. Ju-goslovansko-češkl film »Tretja želja«. Osllnica: 16. 8. nemški film »Zvezda Ria«. Predgrad: 16. 8. mehiški barvni film »Jaz pustolovec«. Kočevje-»Jadran«: od 14. do 16.8. italijanski barvni film »Auster-litz«. 17. ta 18, 8. jugoslovanski film »Signali nad mestom«. 19. in 20. 8. francoski film »Jules in Jim«. Ribnica na Dol.: 15. in 16. 8. češki film »Ko pride maček«. Sevnica: 15. ta 15. 8. angleški film »Doktor ta ljubezen«; Sodražica: 15. ta 16. 8. ameriški film »Tarzanov boj za življenje«. Stara cerkev: 15. in 16. 8. ameriški barvni film »Nuna«. Straža: 15. ta 16. 8. francoski film »Ogledalo z dvema licema«. Trebnje: 15. In 16. 8. ruskMjarvni film »Vedro nebo« ŽENSKI, ki dela v izmeni tn bi dopoldan pazila na otroka, oddam sobo, Naslov v uoravi lista (478-64). DVOSOBNO stanovanje v bližini Novega mesta zamenjam ali prodam Naslov v upravi lista (477-64). PRODAM piščance, težke nad en kilogram. Naslov v upravi Usta. (475-64). POCENI prodam vzidljiv štedilnik ta kuhinjsko kredenco. — Bršlin 1, Novo mesto. UGODNO prodam hišo z vrtom. Miha Erban, Skopice 30 pri Brežicah. UGODNO prodam čistilnik za žito (pajki) v zelo dobrem stanju. Jožo Gazvoda, Sentjošt 8, pošta Stopiče, PRODAM ali zamenjam petsobno moderno hišo z velikim sadnim vrtom v Mokronogu, vseljivo v enem mesecu, za hišo v Novem mestu. Naslov v upravi lista. (465-64) IŠČEM gospodinjsko pomočnico / Naslov v upravi lista. (468-64). ODDAM dve opremljeni sobi trem moškim. Naslov v upravi lista. (473-64). FRIZERSKO vajenko - sprejme brivnioa Novak, Trebnje 18. — Hrana in stanovanje priskrbljena 27-LETEN Slovenec, ki živi v Zahodni Nemčiji, želi zaradi ženl-tve spoznati dekle iz domačih krajev. Ponudbe s fotografijo na upravo lista pod »Tajno« (474-64). GOSPODINJSKA pomočnica, lahko začetnica, dobi takoj zaposlitev pri družini brez otrok. Plača Takoj sprejememo v honorarno zaposlitev FAKTURISTA z znanjem strojepisja, za dobo 6 mesecev. Interesenti naj se zglasijo pri splošnem oddelku ELEKTRO. Ljubljana, enota NOVO MESTO - Ljubljanska 3. MAliCM L'K Al) NUVU MESTO V ča3u od 3. do 10. avgusta je bilo rojenih 18 dečkov ta 19 deklic. — Poročila sta se: Peter Brulc. trgovski pomočnik, in Marija Avsenik, gospodinjska pomočnica, oba iz Gor. Straže. Umrli so: Marija Ravbar, gospodinja z Ljubna, 83 let; Janez Rodlč, delavec iz Stranj, 60 let; Mujo Burme", delavec iz Metlike, 57 let; Alojz Furar, upokojenec iz Do!. Brezovice, 42 let; Helena Rugelj, gospodinja Iz Zabu-kovja, 75 let; Franc Zur, zidar ia Smolenje vasi, 65 let. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Pavla Znldar-Šlč iz Loga — Jelko, Terezija Gazvoda lz Gornje Težite vode — Boruta, Vida Kosecj' iz Breske vas: — Antona, Marija Vidmar iz Rožič vrha — Vido, Angelca Bašelj iz Obrha — Mileno, Marija šentca iz Gabrja — Ivana, Milena Planin iz Zdinje vasi — Tatjano, Olga La puh iz Kočevja — Ireno, Marga reta Kraševec iz Loke — Marjeto, Jelka Marolt Iz Praproč — Gabri jelo, Danica Kočevar iz Črnomlja — Andreja, Marija Dreni tz Jabla na — Jožeta, Stanka Nemanič iz Metlike — Vesno, Marija Vidmat iz Velikega Lipja — Marijo, Jelka Tršelič iz Velikega Podloga — Igorja, Rozalija Kafo'. iz Trebnjega — Igorja. Danica Gerden iz Dobrniča — Marka, Marija Simo-nič iz Vinje vasi — Jelko, Jožica Zorman iz Kronovega — Ernesta, Slavka Berden z Dobličke gore — Darinko, Štefka Perše tz Družinske vasi — deklico, Marija Hočevar lz Šmarjeških Toplic — dečka, Štefka Repar iz Podturna — deklico, Vera Vidmar lz Sadinje vas! — dečka, Jožefa Krevs iz Cei-njic — deklico, Marija Merita lz Irce vasi — dečka, Ana Vidmar z Lužo — deklico, Marija Piletič z Gornjega Gradišča — deklico. Vida Tramte tz Dobruške vasi — deklico, Jožefa Mastnak iz Gornjih Orel — dečka, Rozalija Ov-Ačak iz Gotne vasi — dečka, Anica Rauh iz Rožnega dola — deklico, Jožefa Dragan iz Statenberga — Marjana, Iz brežiSke porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Steflca Horva-tlč iz Gabrja — Nenada, Ivanka Plahuta iz Tržišča — Marjanco, Branka Sluga lz Presladola — dečka, MarijarBaškovlč iz Skopic -Jožeta, Terezija Marlnč lz Cerlno — deklico, Terezija Vodoplvec lz Skopic — Darjo, Terezija Lapuh iz Starega grada — Jožeta, Julija na Slovenc iz Vldma-Krškega — Sladjano, Angela Kline Iz Oreho vega — Marjeto, Milena Kozole iz Goleka — Leopolda, Amalija Černelič iz Bistrice ob Sotli - Ma rlno, Ivanka Tomše Iz Malene — Jožeta, Marija Pešec t Vlnjega vrha — Justl, Ivanka Vizjak lz Bre žic — Andreja. Jožefa znldoriiič le Crnca Lnvro MEHANIK, Jtar 30 let. trenutno na iopustu v Jugoslaviji, Iščem dekle, ki bi ho tela iti z mer.oj v Kanado Interesentka, ki se hkrat! zanima za glasbo, naj se Javi na naslov: FRANC K.OI.KNC, Novo mesto, poštno ležeče. Pretekli teden so se ponesrečili ln Iskali pomoči v novomeški bol nlšnlcl: Jože Zoran, delavec Iz Vr be, s« Jo t motorjem zaletel v avtomobil In al poškodoval glavo: Anic« Vir.inl, hči rudarju d Pokle ka, Je vtaknila levu nogo v lonec vrele \octe; .luna 1'elniel. hči avto mehaniku li Kranja, Jo p.idt i ; vo za In si poškodovala prml koš; iti i ■■■ i Itarinun, delavka iz Do bllč. Je p.-iilit tn si po'kodovul« palei- leve nogu: Anionu Jcleiiiču, delaven \r Dolu. Je kolo od vozu pritisnilo levi palec, Jane/ (olarlč aln posestnika Iz Ziibjekn. je pa del r mosta v vodo "T m globoko in si poškodoval glavo; Jofc BfM. uslužbenec t7 Ljubljane. Je nude' t motorja In si poškodoval desno rokit ln nune mmffiimfMffl BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrediL! In iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Alojzija Lahne, gospodinja iz Otavnika, se Je s srpom urezala v levo roko; Ivan Vučanjk, mehanik iz Dobove, si je pri padcu i motorjem poškodoval levo nogo; Marija Petan, gospodinja lz Cur-novca, je padia s kolesom ln si poškodovala desno nogo; Anico Smajgel, gospodinjo iz Bukovja, je nekdo napadel ter Ji prizadejal poškodbe z nožem; Ivan Dain-janovič, delavec iz Vidma-Krškega, se je pri kopanju ranil v glavo; Bernard Hlede, delavec lz Pisec, je padel s hleva in si poškodaval glavo; Katarina Skrbet, upokojen ka iz Globokega, je padla na dvorišču tn si zlomila desno nogo; Martin Baje, kmet z Gmajne, je padel na dvorišču ln si zlomil desno nogo; Anton Ložar, sin kmeta iz Mrčnih sel. si je na cirkularkl poškodoval levo roko; Mihael Strgar, kmet ia Slogonskega, si je pri delu v gozdu zlomil levo nogo neki neznani kolesar, ki je kmalu po nesreči pobegnil. Kolesarja sta vozila brez luči. Skrbeč Je iskat pomoč v novomeški bolnišnici. NEPAZLJIVI MOTORIST s Na cesti pri Gotal vasi se j« t. avgusta ob 14,50 motorist Stavko Femec zaradi nepazljivosti zaletel v osebni avtomobil, ki ga Je vozil Dušan Gerdenc. Gerdeno j« preizkušal zavora na popravljenem avtomobilu. Motorist ta sopotnik sta pri trčenju padla ln se laže poškodovala, popravilo voaU pa bo veljalo 20 tisoč dinarjev. Motorist v bolniSnico Na priključku avtomobilske ceste v Trebnjem se Je 9. avgust« zjutraj prevrnU s svojim motorjem Ivan Lombar, ki je s preve-liko hitrostjo zapeljal z glavne ceste. Motorist se je hudo ranil in so ga odpeljati v ljubljansko bol- CUŠPJOO. Nesrečo poljskega državljana na avtomobilski cesti Poljski državljan Henrik Maru-soak se je 6. avgusta z osebnim avtomobilom prevrnil na avtomobilski cesti pri vasi Ribnica pri Jesenicah na Dolenjskem. Voznik je ostal nepoškodovan. Do nesreče je prišlo zaradi prevelike hitrosti ta se je avtomobil večkrat prevrnil po cesti. Pri nesreči se je laže poškodovala voznikova žena, škodo na avtomobilu so ocenili na 400.000 dinarjev. Po sredi ceste je vozil V Krški vasi sta 7. avgusta trčila dva tovorna avtomobila. Ne. srečo je povzročil vojak Radomir Bojič, ki je vozil preveč po sredini ceste in se zaletel v nasproti prihajajoči tovornjak. To vozilo je upravljal Franc Gazvoda. Voznikoma se pri trčenju ni nič pripetilo, pa tudi škoda na voziUh le neznatna »AVTO« - KOČEVJE POTREBUJE 60 VOZNIKOV MOTORNIH VOZIL C E kategorije ZA DELO NA TEŽKIH VOZILIH S PRIKLOPNIKI V TUZEMSKEM IN MEDNARODNEM PROMETU. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe komisiji za delovna razmerja »Avto« — Kočevje. Informacije rta telefon 86-030. PODJETJE ZA PTT PROMET V NOVEM MESTU razpisuje za šolsko leto 1064/65 5 S t i p e n d i I za šolo s praktičnim poukom za telekomunikacije v Ljubljani, oddelek za TT monterje — I. letnik. Pogoj: končana osemletka. Prošnje za štipendije naj interesenti pošljejo upravi podjetja v Novem mestu. Pekovske pomočnike ali priučene peke ter vajence SPREJME v DELOVNO RAZMERJE PEKARNA IN SLAŠČIČARNA - NOVO MESTO NESREČE Karleljevski oacep premaguje voznike Nesreče, ki se dan za dnem ponavljajo na karteljevskem odcepu, so resno opozorilo pristojnim organom, da naposled poskrtte za varno vožnjo na tem delu avtomobilske ceste. Vzroki nesreč jasno kažejo, da odcep ni speljan pravilno, saj celo izkušenim voznikom naganja strah v kosti in vozijo v Novo mesto raje skozi Mačkovec. Pretekle dni je na tem odcepu prišle do večjega šterila nesreč, od katerih so značilno zlasti naslednje: 8. avgusta ob 11. url Je na tem mestu zdrsnil s ceste motorist Niko Jadrič iz LJubljane. Najprej ga je zanašalo, nakar Je pade! Huje se Je poškodoval po glavi in levi roki. Popravilo vozila bo veljalo 15 tisoč dinarjev. — 10 avgusta ob 16,10 pa Je z odcepa zdrsnil osebni avtomobil KA EY 452. ki ga Je proti Novemu mestu vozli Jože Pecnlk lz Nemčije. — Ob 18,30 istega dne Je s cestišča na karteljevskem odcepu zdrsnil ln ss prevrnil tudi nemški trgovec Alfred Belnhoff, kt Jo vozil osobni avtomobil FH ZA 85. Voznik Je med močnim deževjem premočno zavrl, zato ga Je vrglo z mokre ceste. Škode Je za 20 tisoč dinarjev, Inhko pa bi bila še večja # Avto po zraku na njivo Precej vratolomno vožnjo Je imel 8 avgusta ob 10.10 v kartel IJevskem klancu na avtomobilski cesti Turok Mehmed [Tnal lz Nem čile. ki Je » osebnim avtomobilom AA N 228 najprej zapell.il na lian kino In na nasip od toni pa ga |o vrglo na njivo Lnžle Je bil po Skodovan le sopotnik Halll Ounje so Škodo na vozilu "o ocenili na i-e' \»ni» dlnnrlev. Med vožnjo lovil oso Zelo nepreviden je oll voznik osebnega avtomobila Fl 181712 Ne nula Posgul. ki le 7 avgusta po poldne potoval po ivtoniooilskl ep-.t proti Zagrebu Ko je vozli mimo Poljan, je voznik uvtomobi 1» odganjal oso. vendar iako ne mei.dno. da Je zapeljat s ceste In se prevrni' r,- ■-.- .11 • ».-» 35 01X1 dlna"»v Z qlavo ob qlavo v temi Na cest' tU rod.i mod f!ulel?m n Mokrim poljem »la se 10 avgusta ob 20,30 zaletela m trčila z glavami krlesar Fmnc Skiitoc In OBJAVE - RAZPISI Razpis štipendij občinske skupščine v Kočevju ZA ŠOLSKO LETO 1964/65i Komisija za kadre skupščine občine Kočevje razpisuje naslednje štipendije: 1 štipendijo na pravni fakulteti 1 štipendijo na visoki šoU za telesno vzgojo (ženske) I. stopnje 1 štipendijo na ekonomski fakulteti 2 štipendiji na višji šoli ali fakulteti I. stopnje za matematiko in fiziko 3 štipendiji na višji upravni šoli I štipendijo na višji soli za socialne delavce Prednost pri razpisu imajo otro- 01 padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja, prosilci višjih letnikov, tisti, ki so prejemali socialno .podporo, in oni, ki stanujejo na območju občine Kočevje. Stipendije se bodo delile za čas, ki je po predpisih določen za dokončanje študija. Višina štipendije se bo določila po pravilniku o štipendiranju skupščine občine Kočevje. Prosilci morajo vložiti prošnje pri skupščini občine Kočevje ln Jih kolko-vatl z 250 din državne takse. PROŠNJAM JE TREBA PRILOŽITI: 1. podroben življenjepis 2 zadnje šolsko spričevalo 3. potrdilo o imovinskem stanju prosilca ta staršev 4 potrdilo podjetja, ustanove ali zavoda, v katerem sta zaposlena roditelja prosilca, glede višine osebnih dohodkov ln otroškega dodatka. Otroci padlUi borcev ln žrtev fašističnega nasilja naj priložijo potrdilo ZB Vsako prilogo k prošnji Je treba kolkovuti s 30 din državne takso. Rok za vlaganje prošenj je 20. avgust 1964 Komisija z* kodre skupščine iilifine Kočevje Obvestilo Doma DuSana Remiha v Kočevju ('prava doma »DuAano Remiha«, Kočevje, sporoča, da jc rok za vpis gojencev t učencev osnovno šole In dijakov gimnazije) do 20 avgusta letos Enodnevni izlet društva upokojencev Druš'vo .ipoknjencev v Novem meniti i.ijveVu svojo plane, da bo oi-ganirlraln 25 avgus'a enodnevni Izlet na morje Oglodali U bomo Ki>w. Piran. Portorož ln po motnosti »udi Postojnsko tamo Prljave tn predplačilu bomo sprejemal; 14 . 15 ln 17. avgusta v dopoldanskih urah. Razpis obrtnega podjetja ELA V delovno razmerje sprejmemo več vojaščine prostih moških. — Interesenti naj se javijo v upravi obrtnega podjetja ELA, Novo mesto Razpis Dijaškega doma v Novem mestu Združeni dijaški dom Majde Silo, Smihel pri Novem mestu, razpisuje sprejem gojencev za šolsko leto 1964—«5. Za sprejem lahko zaprosijo: 1. dijaki gimnazije, pedagoške gimnazije, EŠ9, šole aa zdravstvene delavce, gostinske ln vajeniške šolo v Novem mestu; 2. vajeno! vseh strok, ki so aU bodo sklenili učno razmerje pri delovnih organizacijah r Novem mestu. Prošnja mora biti kolleovana s kolekom m 50 dinarjev, priložiti pa je treba dopisnico za odgovor. V dom bo sprejeto le omejeno stavili kandidatov. Prošnje sprejemamo do vključno 25. avgusta 1964. »T E t M E R« - servis za popravilo- tehtnic, težnih in merilnih naprav, Ljubljana, Gornji trg 44 sprejme VEČ VAJENCEV z dokončano osemletko za. izučitev v tehtničarski stroki. Stanovanje je zagotovljeno. Pismene ali osebne ponudbe pošljite upravi podjetja, LJubljana, Gornji trg 44. Ne tarnajte, da iz vaSo občine ni dovolj člankov v komunskem glasilu! Raje se odločite In napišite primeren prispevek ki bo koristil vsem Trgovsko pojetje P E T R 0 L LJUBLJANA — poslovna enota Novo mesto razpisuje delovno mesto SKLADIŠČNEGA DELAVCA Plača po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prošnje pošljite na naslov: »Petrol«i Novo mesto. DOLENJSKI LIST UUfttiUU iN IZDAJATELJI: Občinski odbori hZDL Bi* «ioo. OrnomolJ, Kočovjo. Metlika. Novo moato. Ribnica. Sov ilca ln Trebnje UREJUJE UKEDNISKI ODBOR; Tono Gosnik tglavnl W odgovorni urednik), Rla Bačor, rrance Grlvec. Miloš Jakopoc. loSlon loppov ln tvan Zoran IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka JO din - ^ ui naročnina 1200 din, polletna 600 din; plačljiva jo viiap™' Ct inozomstvo 2400 din - Tokočl račun pri podr KB T_nV vem mestu- 606-11-808-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN 0WW VE: Novo mesto, Glavni trg S - Poštni predal 33 - nw 21-227 - Rokopisov in fotografij ne vračamo - TO» Časopisno nodletjo nitLO v Ljubllanl