PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102 ie0 Localis Uradno glasilo slovenskih občin Št. 37 Maribor, petek 20.7.2018 OBČINA GORNJI GRAD 640. Odlok o turistični in pomocijski taksi v Občini Gornji Grad Na podlagi 13., 17. in 50. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 13/18), 29. in 65. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 11/18 - ZSPDSLS-1) in 16. člena Statuta Občine Gornji Grad (Uradne glasilo slovenskih občin, št. 8/16) je Občinski svet Občine Gornji Grad na 27. redni seji dne 12. 7. 2018 sprejel naslednji ODLOK O TURISTIČNI IN POMOCIJSKI TAKSI V OBČINI GORNJI GRAD I. Splošne določbe 1. člen (vsebina) (1) Odlok o turistični in promocijski taksi v Občini Gornji Grad (v nadaljevanju: odlok) določa: • zavezance za plačilo, oprostitve ter višino turistične in promocijske takse, • postopke pobiranja in odvajanja turistične in promocijske takse, • način vodenja evidence turistične in promocijske takse, • nadzor in kazenske določbe. (2) Odlok velja na turističnem območju, ki geografsko zaokrožuje celotno območje Občine Gornji Grad. 2. člen (pristojnost) Za izvajanje tega odloka sta pristojna organ občinske uprave, ki opravlja naloge s področja financ in organ občinske uprave, ki opravlja naloge s področja turizma in gospodarske dejavnosti. II. Zavezanci za plačilo, oprostitve ter višina turistične in promocijske takse ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XIII 3. člen (zavezanci) Zavezanci za plačilo turistične in promocijske takse so državljani Republike Slovenije in tujci, ki prenočujejo v nastanitvenem obratu, ki jih določa zakon, na območju Občine Gornji Grad. 4. člen (višina turistične in promocijske takse) (1) Višina turistične taksa za prenočitev na osebo na dan se določi v znesku 1,00 eur, na osnovi katere znaša promocijska taksa 0,25 eur, oziroma 25 odstotkov zneska obračunane turistične takse, skupna višina obeh taks znaša 1,25 eur na osebo na dan. (2) V primeru, ko je zavezanec za plačilo turistične takse upravičen do plačila turistične takse v višini 50 odstotkov, le-ta znaša 0,50 eur za prenočitev na osebo na dan, na osnovi katere znaša promocijska taksa 0,13 eur, oziroma 25 odstotkov zneska obračunane turistične takse, skupna višina obeh taks znaša 0,63 eur na osebo na dan. (3) Višina turistične takse, ki je opredeljena v prvem odstavku tega člena, se spremeni v sorazmerni višini, kot se zviša znesek turistične takse, ki jo uskladi Vlada Republike Slovenije enkrat letno na podlagi gibanja cen življenjskih potrebščin. Spremembo občina objavi na svoji spletni strani, kjer opredeli tudi nov znesek turistične in promocijske takse. 5. člen (oprostitve in delna plačila turistične takse) (1) Plačila turistične takse in posledično promocijske takse so oproščeni: • otroci do sedmega leta starosti, • osebe z zdravniško napotnico v naravnih zdraviliščih, • osebe na podlagi predložitve fotokopije odločbe pristojnega organa, iz katere je razvidno, da je pri zavarovancu ugotovljena invalidnost oziroma telesna okvara, ali fotokopije potrdila oziroma izvedenskega mnenja pristojne komisije o ugotavljanju invalidnosti oziroma telesni okvari, ali na podlagi članske izkaznice invalidske organizacije, Izdajatelj: Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor Smetanova ulica 30, 2000 Maribor T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-localis.info | www.lex-localis.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik Št. 35/10.7.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1571 • otroci in mladostniki na podlagi predložitve fotokopije odločbe, ki zadeva razvrščanje in usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, • učenci, dijaki in študenti ter njihovi vodje oziroma mentorji, ki so udeleženci strokovnih ekskurzij in podobnih oblik dela, ki jih na nepridobitni podlagi izvajajo vzgojno-izobraževalne ustanove in so določene z letnim delovnim načrtom v okviru javno veljavnega vzgojno-izobraževalnega ali študijskega programa, • osebe do 18. leta in njihove vodje oziroma mentorji, ki so udeleženci letovanj, ki jih organizirajo društva, ki jim je bil podeljen status pravne osebe v javnem interesu, • osebe, ki prostovoljno odpravljajo posledice elementarnih nesreč, • pripadniki Slovenske policije v obdobju opravljanja nalog iz svoje pristojnosti, • osebe, ki so na začasnem delu in prebivajo v nastanitvenem obratu neprekinjeno več kot 30 dni, • tuji državljani, ki so po mednarodnih pogodbah oproščeni plačila turistične takse. (2) Poleg zavezancev iz prvega odstavka tega člena, ki so zakonsko oproščeni plačila turistične in promocijske takse za prenočevanje pod pogoji iz 6. člena tega odloka, so dodatno popolno oproščeni plačila turistične takse in posledično promocijske takse tudi: • udeleženci programov in njihovi vodje oziroma mentorji, ki jih izvajajo društva, ki delujejo v javnem interesu na področju kulture, športa, sociale za programe, ki jih izvajajo na nepridobitni podlagi, • udeleženci in mentorji humanitarnih programov in storitev, ki jih za doseganje plemenitih človekoljubnih ciljev, po načelih nepridobitnosti in prostovoljnosti v javnem interesu organizirajo in izvajajo društva in druge humanitarne organizacije kot humanitarno dejavnost skladno z določili zakona, ki ureja humanitarne organizacije, • osebe, ki so člani slovenskih reprezentanc, • udeleženci državnih tekmovanj, • osebe, ki prenočujejo v avtodomih na počivališčih za avtodome, • člani Planinske zveze Slovenije v planinskih postojankah, na podlagi veljavne članske izkaznice. (3) Turistično takso v višini 50 odstotkov plačujejo: • osebe od 7. do 18. leta starosti, • osebe od 18. do 30. leta starosti, ki prenočujejo v nastanitvenih obratih, vključenih v mednarodno mrežo mladinskih prenočišč (IYHF). (4) Oprostitev ali delna oprostitev plačila turistične takse iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se oprosti z odločbo pristojnega organa iz 2. člena tega odloka, kot slednje predpisuje četrti odstavek 6. člena tega odloka. 6. člen (dokazila in vloga za oprostitev) (1) Kot dokazilo za oprostitev plačila turistične takse za učence, dijake in študente ter njihove vodje oziroma mentorje, za udeležbo na strokovnih ekskurzijah in podobnih oblikah dela, ki jih izvajajo na nepridobitni podlagi vzgojno-izobraževalne ustanove, se štejejo tiste vzgojno-izobraževalne ustanove, ki so kot take navedene na seznamu, ki je objavljen na spletni strani ministrstva pristojnega za izobraževanje. Oprostitev plačila turistične takse velja tudi za vzgojno-izobraževalne ustanove iz zamejstva. Nastanitveni obrat pred oprostitvijo plačila preveri ali je vzgojno-izobraževalna ustanove na seznamu oz. iz zamejstva in sledenje vpiše v evidenco iz 8. člena tega odloka. (2) Do oprostitve plačila turistične takse so v skladu s šesto alinejo prvega odstavka 5. člena tega odloka upravičene tiste osebe, ki se udeležijo letovanj, ki jih organizira društvo, ki delujejo v javnem interesu in ima o slednjem ustrezna dokazila, to je sklep pristojnega organa, ki je društvu dodelilo tak status in katerega sklep je veljaven na dan koriščenja prenočitev. Nastanitveni obrat pred oprostitvijo plačila turistične takse, preveri veljavnost takega sklepa, oz. iz javno dostopnih podatkov (npr. spletne strani, uradni list...) preveri ali ima društvo status v javnem interesu in slednje vpiše v evidenco iz 8. člena tega odloka. (3) Do 50 odstotne oprostitve plačila turistične takse so v skladu z tretjim odstavkom 5. člena tega odloka upravičene zgolj tiste osebe, ki so stare od 18. do 30. let, ki prenočijo v nastanitvenih obratih, ki so vključeni v mednarodno mrežo mladinskih prenočišč (IYHF), katerih članstvo za Slovenijo vodi Popotniško združenje Slovenije na svojih spletnih straneh. (4) Odločbo o oprostitvi plačila turistične takse za zavezance iz drugega odstavka 5. člena tega odloka izda občinski organ iz 2. člena tega odloka, na podlagi pisne vloge zavezanca, ki jo slednji predložiti najmanj 30 dni pred prvo prenočitvijo za katero se oprostitev plačila turistične takse nanaša. Vloga mora vsebovati: • podatke o organizatorju programa, • podroben opis programa, • dokazilo, da gre za program, ki se izvaja na nepridobitni podlagi, • število udeležencev, za katere se zaproša oprostitev plačila turistične takse, • podatke o nastanitvenem objektu in številu nočitev za posameznega udeleženca. (5) Odločbo o oprostitvi plačila turistične takse iz prejšnjega odstavka, občina pošlje v vednost tudi nastanitvenemu obratu na katerega se prenočitev nanaša, ki tako oprostitev vpiše v evidenco iz 8. člena tega odloka. III. Način pobiranja in odvajanja turistične takse 7. člen (pobiranje turistične in promocijske takse) (1) Turistično in promocijsko takso iz prvega in drugega odstavka 4. člena tega odloka pobirajo in odvajajo pravne osebe javnega in zasebnega prava, samostojni podjetniki posamezniki, sobodajalci in kmetje, ki sprejemajo goste na prenočevanje. Turistično in promocijsko takso pobirajo v imenu in za račun občine hkrati s plačilom storitev prenočevanja ali najpozneje zadnji dan prenočevanja. (2) Osebe iz prvega odstavka tega člena najkasneje do 25. dne v mesecu za pretekli mesec nakazujejo pobrano turistično in promocijsko takso v skupnem znesku na poseben račun občine. (3) Občina mora prejeto promocijsko takso v osmih dneh po prejemu vseh promocijskih taks za pretekli mesec prenakazati na poseben račun Javne agencije Republike Slovenije za trženje in promocijo turizma- Slovenska turistična agencija. (4) V kolikor ob nastanku taksne obveznosti turistična ali promocijska taksa ni plačana, občina osebi iz prvega člena tega odstavka pošlje plačilni nalog s 15 dnevnim rokom za plačilo dolžne takse. Vsebina plačilnega naloga je določena v prvem odstavku 24. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 13/18). (5) Prisilno izterjavo neplačane turistične in promocijske takse opravlja pristojni davčni organ. IV. Vodenje evidece turistične in promocijske takse Št. 35/10.7.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1571 8. člen (evidenca turistične takse) (1) Pravne osebe javnega in zasebnega prava, samostojni podjetniki posamezniki, sobodajalci in kmetje, ki sprejemajo turiste na prenočevanje morajo voditi evidenco o turistični taksi, ki se lahko vodi na podlagi knjige gostov, ki jo vodijo po zakonu, ki ureja prijavo prebivališča. (2) Evidenca turistične takse poleg podatkov iz knjige gostov vsebuje še: • podatek o številu prenočitev posameznega gosta, • skupno vsoto pobrane turistične takse za posameznega gosta; • skupno vsoto pobrane promocijske takse za posameznega gosta; • če je oseba oproščena plačila celotne ali dela turistične takse, mora biti v evidenci vpisan razlog oprostitve. (3) Podatki v evidenci turistične takse se hranijo enako obdobje kot knjiga gostov. Hranijo se lahko v fizični ali elektronski obliki. (4) Podatki o evidenci turistične takse morajo biti za vsakega posameznega gosta izpolnjeni najkasneje zadnji dan njegovega prenočevanja. (5) Osebe iz prvega odstavka tega člena evidenco turistične takse vodijo elektronsko ali ročno. V. Nadzor in kazenske določbe 9. člen (nadzor) Za nadzor nad izvajanjem tega odloka je pristojna Medobčinska inšpekcija, redarstvo in varstvo okolja Velenje. 10. člen (kazenske določbe) (1) Z globo 2.000 eurov se kaznuje pravna oseba, ki ne vodi evidence turistične takse skladno z 8. členom tega odloka. (2) Z globo 500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost. (3) Z globo 400 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člana kaznuje odgovorna oseba pravne osebe. (4) Z globo 300 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba, sobodajalec in kmet, ki prejema turiste na prenočevanje. VI. Prehodne in končne določbe 11. člen (prenehanje veljavnosti predpisov) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o turistični taksi v Občini Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 12/05). 12. člen (uveljavitev nove turistične takse) (1) Do dne 31. decembra 2018 se zaračunava turistična taksa za prenočevanje v višini, 1,15 eur na osebno na dan, kot jo opredeljuje dosedanji Odlok o turistični taksi v Občini Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 12/05) in Sklep o uskladitvi vrednosti točke turistične takse (Uradni list RS, št. 25/14 in 13/18-ZSRT-1). (2) Od 1. januarja 2019 dalje pa se za višino turistične takse uporablja določila tega odloka, vključno s predpisano promocijsko takso. 13. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 03201-0028/2014-2018-7 Datum: 12.7.2018 Občina Gornji Grad Stanko Ogradi, župan 641. Sprememba Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Gornji Grad Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO), Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popr., 58/03 - ZZK-1, 33/07 - ZPNačrt, 108/09 -ZGO-1C in 80/10 - ZUPUDPP in 61/17 ZUreP-2) ter 16. člena Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo SO 8/16), 59. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (Uradni list RS, št. 80/16 in 33/17 - ZIPRS1718), prve in tretje alineje 41. člena ter določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 - popr. in 33/89 ter Uradni list RS, št. 24/92 - odl. US, 29/95 -ZPDF, 44/97 - ZSZ in 27/98 - odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZSZ), 218. člena, 218.a člena, 218.b člena, 218.c člena, 218.č člena in 218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05 - popr., 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 - odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 - ZRud-1, 20/11 - odl. US in 57/12, 110/13, 101/13 - ZDavNepr, 110/13, 19/15 in 61/17 - GZ) na 27. seji, dne 12. 7. 2018, sprejel SPREMEMBA ODLOKA O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI GORNJI GRAD 1. člen (predmet spremembe) S tem odlokom se spremeni Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradno glasilo SO, št. 57/2017). 2. člen (določitev višine nadomestila) Drugi odstavek 10. člena odloka se spremeni tako, da se po novem glasi: (2) Letna višina nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se določi kot vsota točk, dobljenih iz 7. in 8. člena tega odloka, ki se pomnoži s površino nezazidanega stavbnega zemljišča, z letno višino točke za odmero nadomestila in faktorjem 0,05. 3. člen (prenehanje veljavnosti obstoječega odloka) V 16. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: (3) Z dnem uveljavitve tega odloka se spremeni Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradno glasilo SO, št. 57/2017). 4. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem Št. 35/10.7.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1571 glasilu slovenskih občin, uporabljati se začne z dnem uveljavitve. Številka: 03201-0028-2014-2018-5 Datum: 12.7.2018 Občina Gornji Grad Stanko Ogradi, župan 642. Odlok o podelitvi koncesije za izvajanje storitev obvezne občinske gospodarske javne službe pogrebne dejavnosti v Občini Gornji Grad Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS), Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18-ZSPDSLS-1, 5. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (ZPPDej), Uradni list RS, št. 62/16, 3., 7. in 33. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS), Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 -ZJZP, 38/10 in 57/11-ORZGJS40, 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP), Uradni list RS, št. 127/06, 6. člena Statuta Občine Gornji Grad (UG slovenskih občin št. 08/16) in 6. člena Odloka o pokopališkem redu v Občini Gornji Grad, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/2018, je Občinski svet Občine Gornji Grad, na svoji 27. redni seji, dne 12.7. 2018 sprejel ODLOK O PODELITVI KONCESIJE ZA IZVAJANJE STORITEV OBVEZNE OBČINSKE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE POGREBNE DEJAVNOSTI V OBČINI GORNJI GRAD I. Uvodna določba 1. člen (uvodna določba) S tem odlokom, kot koncesijskim aktom, Občina Gornji Grad (v nadaljevanju: občina, koncedent) določa predmet, način in pogoje zagotavljanja 24-urne dežurne službe, ki se izvaja kot obvezna občinska gospodarska javna služba v koncesijski obliki. Za opravljanje storitev iz prejšnjega odstavka tega člena podeli občina posebno pravico za opravljanje 24-urne dežurne službe na območju Občine Gornji Grad. II. Koncesijsko območje 2. člen (koncesijsko območje) Koncesijsko območje po tem odloku je območje celotne Občine Gornji Grad, na katerem so pokopališča: • Pokopališče Gornji Grad • Pokopališče Bočna in • Pokopališče Nova Štifta. III. Področje uporabe 3. člen (zagotavljanje storitev pogrebne dejavnosti) Pogrebna dejavnost obsega zagotavljanje 24-urne dežurne službe, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba, ter prevoz, pripravo in upepelitev pokojnika ter pripravo in izvedbo pogreba, ki se zagotavljajo na trgu. Koncesija zagotavljanja 24-urne dežurne službe se podeli po postopku iz tega odloka. Z izbranim koncesionarjem se sklene koncesijsko pogodbo, v kateri se podrobneje določi obseg in vrsto del. IV. Koncesijski akt 4. člen Obvezna občinska gospodarska javna služba pogrebne dejavnosti 24-urne dežurne službe se v Občini Gornji Grad zagotavlja v koncesijski obliki. 5. člen (naloge koncesionarja glede 24-urne dežurne službe) 24-urna dežurna služba obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo le-teh oziroma opravila in storitve, kot jih predpiše vsakokrat veljaven zakon in/ali podzakonski akt. Na koncesijskem območju Občine Gornji Grad se 24-urna dežurna služba izvaja kot obvezna občinska gospodarska javna služba s podelitvijo koncesije izvajalcu pogrebne dejavnosti, ki izpolnjuje zakonske pogoje, pogoje, kot so določeni v 6. členu tega odloka ter pogoje, kakor bodo opredeljeni v javnem razpisu. Koncesijo za izvajanje javne službe občina podeli na podlagi javnega razpisa po postopku, določenim s predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije gospodarske javne službe in v skladu s tem odlokom ob smiselni uporabi določb zakon o javnem naročanju. V. Pogoji in merila za izvajanje in podelitev koncesije 6. člen (pogoji in merilo za izvajanje in podelitev koncesije) Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba. V prijavi za pridobitev koncesije mora kandidat dokazati, da izpolnjuje potrebne pogoje za udeležbo, in sicer: • da je registriran za opravljanje pogrebne dejavnosti in ima, če je pravna oseba, dejavnost vpisano v ustanovitveni akt; • da ima zaposleni najmanj dve osebi; • da ima najmanj eno posebno vozilo za prevoz pokojnikov, ki se uporablja izključno v te namene; • da zagotavlja najmanj en hladilni prostor za pokojnika; • da ima najmanj eno transportno krsto; • da zagotovi ustrezno zaščito zaposlenih v zvezi s higienskimi in zaščitnimi postopki pri ravnanju s pokojniki; • da predloži dokazila, da ima potrebna znanja, izkušnje in sredstva za izvajanje razpisane javne službe pogrebne dejavnosti; • da predloži dokazila, da ima ustrezno opremo, delovne priprave in zadostno število delavcev, usposobljenih za izvajanje razpisane javne službe pogrebne dejavnosti, ki so predmet te koncesije; • da predloži ustrezna dokazila, da ima oz. se zaveže, da bo vzpostavil ustrezne poslovne prostore za poslovanje s strankami na območju Občine Gornji Grad ali v njeni bližini; • da predloži ustrezno garancijo za kvalitetno izvajanje gospodarske javne službe in za morebitno povračilo škode koncedentu; • da ima poravnane davke in prispevke ter da ni v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije in Št. 35/10.7.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1571 v zadnjih šestih mesecih ni imel blokiranega transakcijskega računa; • da zagotovi izvajanje razpisane dejavnosti v okviru standardov in normativov; • da poda izjavo o zagotavljanju osnovnega pogreba v skladu s tretjim odstavkom 16. člena ZPPDej; • da izpolnjuje druge pogoje, ki jih zahteva veljavna zakonodaja. Kandidati morajo predložiti ustrezna jamstva, da bo ustrezna oprema, prostori in kader na voljo pred podpisom koncesijske pogodbe, če bodo izbrani na javnem razpisu. Koncedent podrobneje opredeli dokazila v razpisni dokumentaciji za razpis koncesije, v kateri lahko določi še druge pogoje za izbor koncesionarja. Koncesionarji morajo izpolnjevati pogoje za izvajanje javne službe ves čas trajanja pogodbe. Merilo za izbor koncesionarja je cena izvajanja storitev, ki so predmet koncesije na način, da se posebna pravica za izvajanje 24-urne dežurne službe podeli do trem najugodnejšim kandidatom. Podrobneje se merila za izbor koncesionarja opredelijo v javnem razpisu za izbor koncesionarja. VI. Pravice in obveznosti pogodbenih strank in uporabnikov 7. člen (koncesijska pogodba) Z izbranimi koncesionarji se sklene koncesijska pogodba, s katero se uredijo vse medsebojne obveznosti med koncesionarjem in koncedentom. Sklenjena koncesijska pogodba ima naravo javnopravne pogodbe, zato lahko koncedent v njej opredeli določene javnopravne elemente in enostranske ukrepe koncedenta, s katerimi se varuje javni interes. Koncesionar lahko prenese koncesijsko pogodbo ali del storitev po koncesijski pogodbi na drugega koncesionarja v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja koncesije, pod pogoji iz pogodbe in vedno zgolj s privolitvijo koncedenta. 8. člen (dolžnosti koncesionarja) Dolžnosti koncesionarja so: • zagotoviti kontinuirano izvajanje javne gospodarske službe; • pri izvajanju dejavnosti upoštevati vso veljavno zakonodajo, sprejete predpise, standarde in normative ter kodekse za opravljanje predmetnih dejavnosti, kot tudi v okviru teh krajevne običaje; • zagotoviti storitve vsem pod enakimi pogoji; • koncedentu omogočiti in omogočati nadzor nad izvajanjem javne službe; • za koncesionirano dejavnost voditi ločeno poslovne knjige in druge knjigovodske listine ter obračune. 9. člen (pravice koncedenta) Koncedent ima pravico: • nadzirati cene pogodbenih storitev, ki so predmet koncesije in opravljati regulacijo teh cen v okviru pooblastil internih in državnih aktov; • nadzora nad izvajanjem gospodarske javne službe in finančnega nadzora; • druge pravice določene z zakonom, občinskimi predpisi in koncesijsko pogodbo. 10. člen (uporabniki storitev) Uporabniki storitev gospodarske javne službe imajo zlasti naslednje pravice in obveznosti: • pravico do uporabe storitev javne službe pod enakimi pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi; • pravico do pritožbe na pristojne organe, če so kršene pravice uporabnikov (inšpekcijske službe, svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin ...); • pravico opozoriti na nepravilno ali neustrezno izvajanje javne službe ter oblikovati pobude in predloge za boljše izvajanje; • obveznost spoštovanja pokopališkega reda in navodil, ki jih izdata skladno s tem odlokom in koncesijsko pogodbo koncedent ali koncesionar ob soglasju koncedenta; • obveznost upoštevanja predpisov, ki urejajo področje varnosti, reda in miru, zdravstvenega in sanitarnega varstva in druge predpise. VII. Prenehanje in enostranski ukrepi v javnem interesu 11. člen (prenehanje koncesijskega razmerja) Koncesijsko razmerje redno preneha z izpolnitvijo vseh pogodbenih obveznosti pogodbenih strank oziroma s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena. Koncesijsko razmerje predčasno preneha na načine in pod pogoji, kakor so opredeljeni v tem odloku in v koncesijski pogodbi na sledeče načine: s sporazumno razvezo, z razdrtjem, z odvzemom koncesije. 12. člen (sporazumna razveza) Koncesijska pogodba lahko predčasno preneha na podlagi sporazumne razveze. Koncedent in koncesionar se lahko sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, če ugotovita, da nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe ni smotrno ali mogoče oz. je kako drugače oteženo do te mere, da z izvajanjem pogodbenih določb ni mogoče ali smiselno nadaljevati. Pogodbena stranka, ki predlaga sporazumno razvezo pogodbe, posreduje drugi stranki pisno pobudo, ki vsebuje najmanj predlog pogojev in rok za prenehanje pogodbe z obrazložitvijo. 13. člen (razdrtje koncesijske pogodbe) Če bodisi koncedent bodisi koncesionar ne izpolnita svoje obveznosti, lahko druga stranka zahteva izpolnitev obveznosti ali pa pod pogoji, določenimi z zakonom, tem odlokom in s koncesijsko pogodbo, odstopi od pogodbe z navadno izjavo. Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) razdrtjem oziroma odpovedjo koncedenta preneha predvsem: • če koncesionar storitev ne izvaja redno, strokovno, pravočasno ter zato povzroča motnje v izvajanju nalog iz tega odloka ali koncedentu povzroča škodo; • zaradi ponavljajočih in dokumentiranih kršitev predpisov ali koncesijske pogodbe s strani koncesionarja; • če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja ali bi lahko nastala večja materialna ali nematerialna škoda uporabnikom njegovih storitev, koncedentu ali tretjim osebam; Št. 35/10.7.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1571 • če koncesionar kljub pismenemu opozorilu koncedenta ne izpolnjuje prevzetih obveznosti na način, določen s tem odlokom in koncesijsko pogodbo; • v drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo. V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prejšnjega odstavka lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe tako, da to koncesionarju ne omogoča izvajanje koncesijske pogodbe. Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. S koncesijsko pogodbo se lahko podrobneje opredeli način in pogoje, pod katerimi je dopustno enostransko razdrtje koncesijske pogodbe s strani koncedenta. Za razdrtje koncesijske pogodbe po tem členu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja glede odstopa od pogodbe zaradi neizpolnitve. 14. člen (odvzem koncesije) Koncesijska pogodba lahko zaradi odvzema koncesije s strani koncedenta predčasno preneha: • če koncesionar ne začne z opravljanjem nalog iz tega odloka in s koncesijsko pogodbo v določenem roku; • zaradi izvajanja gospodarske javne službe v nasprotju s koncesijsko pogodbo; • če je v javnem interesu, da se opravljanje nalog iz tega odloka preneha izvajati v koncesijski obliki; • če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave ali stečaja ali drug postopek, ki ima za posledico prenehanje obstoja koncesionarja ali drugo obliko ugotovljene insolventnosti koncesionarja, • če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije; • če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil prevzetih obveznosti; • če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije; • če se uveljavlja protikorupcijska klavzula iz koncesijske pogodbe; • v primerih podrobneje določenih v koncesijski pogodbi. Postopek in obstoj razlogov iz prejšnjega odstavka se podrobneje opredelijo v koncesijski pogodbi. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati upravno odločbo, ki jo izda občinska uprava koncedenta. Koncesijsko razmerje preneha z dnem dokončnosti odločbe o odvzemu koncesije. 15. člen (enostranski ukrepi v javnem interesu) Koncedent ima pravico, ko je to nujno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene koncesijske pogodbe, da z enostranskim ukrepom poseže v vzpostavljeno koncesijsko razmerje in zavaruje javni interes. Kot enostranski ukrep v javnem interesu lahko koncedent uporabi: • uvedbo izrednega nadzora nad izvajanjem koncesijske pogodbe; • izdajo izrednih obveznih navodil koncesionarju; • odvzem koncesije. Ukrep koncedenta mora biti skladen z načelom sorazmernosti in ne sme prekomerno obremenjevati koncesionarja. Način in pogoji uveljavitve enostranskih ukrepov v javnem interesu se podrobneje opredelijo s koncesijsko pogodbo. 16. člen (višja sila, izredne razmere) Izvajalec 24-urne dežurne službe je tudi v primeru izrednih razmer (vojna, naravne nesreče ...) dolžan zagotavljati storitve, ki so predmet koncesije. Na zahtevo koncedenta je koncesionar v primeru izrednih razmer dolžan zagotavljati vse storitve pogrebne dejavnosti. 17. člen (zavarovanje odgovornosti za škodo) Koncesionar mora v roku 15 dni po podpisu koncesijske pogodbe in pred pričetkom opravljanja dejavnosti zavarovati odgovornost za škodo, ki bi jo povzročil z nevestnim opravljanjem javne službe in za škodo, ki bi jo povzročile pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali drugim osebam in predložiti koncedentu v vednost kopijo zavarovalne police v višini, ki se opredeli s koncesijsko pogodbo. 18. člen (sredstva koncesionarja) Za izvajanje dejavnosti koncesionar pridobiva sredstva iz: • prihodkov iz naslova 24-urne dežurne službe za pogrebno dejavnost; • prihodkov iz naslova dotacij, donacij ter drugih virov. VIII. Začetek in čas trajanja konceisje 19. člen (nastanek koncesijskega razmerja) Koncesijsko razmerje je vzpostavljeno z dnem podpisa koncesijske pogodbe, s katero se podrobneje uredijo medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem. V primeru neskladja med tem odlokom in koncesijsko pogodbo veljajo določbe tega odloka. 20. člen (trajanje koncesijskega razmerja) Opravljanje koncesijske dejavnosti po tem odloku se podeli na podlagi javnega razpisa za koncesijsko obdobje do 10 (deset) let. 21. člen (pričetek izvajanja koncesije) Koncesionar mora pričeti izvajati javno službo z dnem, ki je določen v koncesijski pogodbi. IX. Način podelitve koncesije 22. člen (način podelitve koncesije) Koncedent izbere koncesionarja na osnovi izvedenega javnega razpisa, ki se objavi na portalu javnih naročil v Republiki Sloveniji. Sklep o začetku postopka izvedbe javnega razpisa sprejme župan. Št. 35/10.7.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1571 V postopku izvedbe javnega razpisa koncedent zagotovi transparentno in enakopravno obravnavanje ponudnikov. Za objavo javnega razpisa in izvedbo postopka izbire koncesionarja se pooblasti občinsko upravo koncedenta. Za izbor koncesionarja in podpis koncesijske pogodbe ter ostala dejanja v postopku sklenitve in izvajanja koncesije se pooblasti župana. Za pripravo in izvedbo javnega razpisa, pregled in oceno prispelih vlog oziroma prijav ter za pripravo strokovnega poročila župan imenuje strokovno komisijo. X. Nadzor 23. člen (nadzor nad izvajanjem koncesije) Nadzor nad izvajanjem koncesije opravlja občinska uprava občine - koncedenta. Koncesionar je dolžan na zahtevo nadzornega organa (nadzornika ali pooblaščene fizične ali pravne osebe) kadarkoli in brez neupravičenih ugovorov in posebnih pogojev ter brez nadomestila posredovati informacije o poslovanju, izvajanju storitev in omogočiti vpogled v poslovne knjige in dokumentacijo ter evidence v zvezi z izvajanjem koncesije ali posredovati izpiske in poročila o predmetu nadzorovanega področja ali segmenta koncesije. Nadzor je stalen in je lahko napovedan ali nenapovedan. Izvajalec nadzora se mora izkazati s pooblastilom koncedenta. Nadzor se praviloma vrši v delovnem času koncesionarja. O nadzoru se sestavi zapisnik, ki ga morata podpisati pooblaščenca koncedenta in koncesionarja. XI. Prehodne in končne določbe 24. člen (začetek veljavnosti koncesijskega razmerja) Koncesija začne veljati z dnem podpisa koncesijske pogodbe. V primeru, da koncesijska pogodba ni skladna s tem odlokom, veljajo določila tega odloka. 25. člen Za vprašanja v zvezi z izvajanjem pogrebne dejavnosti, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo določbe vsakokratnih predpisov, ki urejajo pogrebno in pokopališko dejavnost. 26. člen (objava in uveljavitev) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in prične veljati petnajsti dan po objavi. Številka: 03201-0028/2014-2018-6 Datum: 12.7.2018 Občina Gornji Grad Stanko Ogradi, župan 643. Sklep o ukinitvi javnega dobra Na podlagi 16. člena Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin št. 08/16) je Občinski svet Občine Gornji Grad na svoji 27. redni seji, dne 12.7.2018 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA 1. člen Iz javnega dobra se izvzamejo naslednja zemljišča: 1. zemljišče, parc. št. 864/19 (ID 6166624, v izmeri 20 m2), k.o. 942 - Gornji Grad, 2. zemljišče, parc. št. 864/20 (ID 6166625, v izmeri 61 m2), k.o. 942 - Gornji Grad, 3. zemljišče, parc. št. 864/21 (ID 6166626, v izmeri 66 m2), k.o. 942 - Gornji Grad, 4. zemljišče, parc. št. 864/23 (ID 6847620, v izmeri 512 m2), k.o. 942 - Gornji Grad, 5. zemljišče, parc. št. 864/24 (ID 6847619, v izmeri 991 m2), k.o. 942 - Gornji Grad. 2. člen S tem sklepom zgoraj navedene parcele prenehajo biti javno dobro in se vpišejo v ustrezni zemljiškoknjižni vložek, ki je last Občine Gornji Grad. 3. člen Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 03201-0028/2014-2018-8 Datum: 12.07.2018 Občina Gornji Grad Stanko Ogradi, župan OBČINA KOBILJE 644. Zaključni račun proračuna Občine Kobilje za leto 2017 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi ( Uradni list RS, št. 72/93 in dopolnitve ) in 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 - ZJU in 110/02 - ZTB-B) in 14. člena Statuta Občine Kobilje ( Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/2016 ) je Občinski svet Občine Kobilje na 24. redni seji dne 11.7.2018 sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE KOBILJE ZA LETO 2017 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Kobilje za leto 2017. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Kobilje za leto 2017 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Kobilje za leto 2017. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah tekom leta 2017 ter o njihovi realizaciji v tem letu. Št. 35/10.7.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1571 Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: KONTO OPIS Realizacija: 2017 v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78) 511.637 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 435.340 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 362.972 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 347.928 7000 Dohodnina 347.928 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 12.778 7030 Davki na nepremičnine 9.857 7032 Davki na dediščine in darila 324 7033 Davki na promet nepremičnin in na finančno premoženje 2.597 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 2.266 7047 Drugi davki na uporabo blaga in storitev 2.266 706 DRUGI DAVKI 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 72.368 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 30.156 7100 Prihodki od udeležbe na dobičku in dividend ter presežkov prihodkov nad odhodki 9.360 7103 Prihodki od premoženja 20.796 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 0 7111 Upravne takse in pristojbine 0 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 718 7120 Globe in druge denarne kazni 718 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 0 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 41.494 7141 Drugi nedavčni prihodki 41.494 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 0 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 0 7200 Prihodki od prodaje zgradb in prostorov 0 721 PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG 0 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIHSREDSTEV 0 7220 Prihodki od prodaje kmetijskih zemljišč in gozdov 0 7221 Prihodki od prodaje stavbnih zemljišč 0 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 0 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 0 731 PREJETE DONACIJE IZ TUJINE 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) 76.297 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 76.297 7400 Prejeta sredstva iz državnega proračuna 76.297 7401 Prejeta sredstva iz občinskih proračunov 0 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 0 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (786+787) 0 786 OSTALA PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 0 787 PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ 0 II. S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43) 598.568 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 257.939 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 68.089 4000 Plače in dodatki 58.933 4001 Regres za letni dopust 3.939 4002 Povračila in nadomestila 5.217 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 10.153 4010 Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 5.539 4011 Prispevek za zdravstveno zavarovanje 4.326 4012 Prispevek za zaposlovanje 36 4013 Prispevek za starševsko varstvo 59 4015 Premije kolektivnega dodatnega in pokojninskega zavarovanja, na podlagi ZKDPZJU 193 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 175.659 4020 Pisarniški in splošni material in storitve 14.135 4021 Posebni material in storitve 1.391 Št. 35/10.7.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1571 4022 Energija, voda, komunalne storitve in komunikacije 63.721 4023 Prevozni stroški in storitve 0 4024 Izdatki za službena potovanja 4.033 4025 Tekoče vzdrževanje 45.443 4026 Poslovne najemnine in zakupnine 519 4027 Kazni in odškodnine 0 4029 Drugi operativni odhodki 46.417 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 0 4031 Plačila obresti od kreditov - poslovnim bankam 0 4033 Plačila obresti od kreditov - drugim domačim kreditodajalcem 0 409 REZERVE 4.038 4090 Splošna proračunska rezervacija 1.008 4093 Sredstva za posebne namene 3.030 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 191.248 410 SUBVENCIJE 698 4102 Subvencije privatnim podjetjem in zasebnikom 698 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 69.583 4111 Družinski prejemki in ostala nadomestila 1.250 4117 Štipendije 2.200 4119 Drugi transferi posameznikom 66.133 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 31.678 4120 Tekoči transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 31.678 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 89.289 4130 Tekoči transferi občinam 0 4131 Tekoči transferi v sklade socialnega zavarovanja 2.945 4132 Tekoči transferi v javne sklade 5.567 4133 Tekoči transferi v javne zavode 78.119 4135 Tekoča plačila drugim izvajalcem javnih služb, ki niso posredni proračunski uporabniki 2.658 4136 Tekoči transferi v javne agencije 0 414 TEKOČI TRANSFERI V TUJINO 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 146.657 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 146.657 4202 Nakup opreme 1.673 4203 Nakup drugih osnovnih sredstev 1.697 4204 Novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije 3.077 4205 Investicijsko vzdrževanje in obnove 140.210 4206 Nakup zemljišč in naravnih bogastev 0 4208 Študije o izvedljivosti projektov, projektna dokumentacija, nadzor in investicijski inženiring 0 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) 2.724 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ.OSEBAM 0 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 2.724 4323 Investicijski transferi javnim zavodom 2.724 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -86.931 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 752 KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE 0 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 0 440 DANA POSOJILA 0 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) 0 C. R A Č U N F I N A N C I R A N J A 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 39.486 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 39.486 5003 Najeti krediti pri drugih domačih kreditodajalcih 39.486 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 0 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 0 5501 Odplačila kreditov poslovnim bankam 0 5503 Odplačila kreditov drugim domačim kreditodajalcem 0 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III+VI+X.) = (I.+IV.+VII.) -(II.+V.+VIII.) -47.445 Št. 35/10.7.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1571 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.) 39.486 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 86.931 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA 38.892 - OD TEGA PRESEŽEK FINANČNE IZRAVNAVE IZ PRETEKLEGA LETA 0 3. člen Zaključni račun proračuna občine Kobilje za leto 2017 začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 256 Datum: 11.7.2018 Občina Kobilje Robert Ščap, župan 645. Pravilnik o dodeljevanju finančnih sredstev za spodbujanje razvoja malega gospodarstva v Občini Kobilje Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi - ZLS-UPB2 (ZLSUPB2), Uradni list RS, št. 94/2007, spremembe: Uradni list RS, št. 14/2010 Odl. US: U-I-267/09-19, 84/2010 Odl. US: U-I-176/08-10) in Statuta občine Kobilje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/2016) je Občinski svet Občine Kobilje na svoji 15. izredni seji dne 28.03.2018 Sprejel PRAVILNIK O DODELJEVANJU FINANČNIH SREDSTEV ZA SPODBUJANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI KOBILJE I. Splošne določbe 1. člen (vsebina in namen pravilnika) S tem pravilnikom se določajo namen, upravičenci, pogoji in postopek dodeljevanja finančnih pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ukrepi za razvoj malega gospodarstva ter nadzor nad porabo dodeljenih sredstev v občini Kobilje. Namen tega pravilnika je vzpostavitev učinkovitega podpornega okolja za razvoj in rast delujočih malih in srednje velikih podjetij, za razvoj novih podjetij in ustvarjanje novih delovnih mest v gospodarstvu. 2. člen (splošna določila pri dodeljevanju pomoči) Sedež podjetja ali enote, poslovni prostori ter lokacija investicije morajo biti na območju Občine Kobilje, Občina Kobilje (dajalec pomoči) mora od prejemnika pomoči pred dodelitvijo sredstev pridobila pisno izjavo o: • vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je prejemnik pomoči prejel na podlagi Uredbe komisije (EU) št. 1407/2013 ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu, • drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške • in zagotoviti, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih, • Občina Kobilje (dajalec pomoči) mora pisno obvestiti prejemnika pomoči: • da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU), št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24. 12. 2013), • o znesku de minimis pomoči, • Občina Kobilje (dajalec pomoči) mora hraniti evidenco o individualni pomoči de minimis 10 let od datuma dodelitve pomoči, • pomoč se dodeli na podlagi vloge (obrazci). Podrobna vsebina in zahtevane priloge se določijo v javnem razpisu. 3. člen (pravna podlaga) Pomoči, ki se dodeljujejo na podlagi tega pravilnika, so državne pomoči. Pomoči se dodeljujejo skladno z Uredbo komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. december 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis. 4. člen (način zagotavljanja sredstev) Finančna sredstva za pospeševanje razvoja malega gospodarstva občine Kobilje se zagotavljajo v proračunu Občine Kobilje, ki ga določi občinski svet z odlokom o proračunu za tekoče leto. Pomoči se dodeljujejo po pravilu de minimis, kar pomeni, da skupni znesek pomoči, dodeljen enotnemu podjetju, ne sme presegati 200.000 EUR v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko ali namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije. Skupna pomoč, dodeljena enotnemu podjetju, ki deluje v komercialnem cestnem tovornem prevozu, pa ne sme presegati 100.000 EUR v obdobju zadnjih treh proračunskih let. »Enotno podjetje« pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij: (a) podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja, (b) podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja, (c) podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu, (d) podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja. Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk (a) do (d) prvega pododstavka preko enega ali več drugih podjetij, prav tako veljajo za enotno podjetje. Podrobno razdelitev sredstev določi Odbor za gospodarske dejavnosti po sprejemu proračuna. 5. člen (instrumenti pomoči) Sredstva za razvoj se dodeljujejo kot nepovratna sredstva v razpisani višini za posamezne namene v naslednjih oblikah: • sofinanciranje - dotacije, • subvencije, • znižanja občinskih dajatev; • na podlagi izvedenega javnega razpisa. Št. 35/10.7.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1571 6. člen (višina pomoči) Skupni znesek pomoči za istega prejemnika na podlagi pravila »de minimis« ne sme presegati 200.000,00 EUR v obdobju zadnjih treh proračunskih let ne glede na obliko ali namen pomoči (v primeru podjetij, ki delujejo v cestnoprometnem sektorju, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000,00 EUR). 7. člen (kumulacija pomoči) Pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči. Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v uredbi 360/2012. Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje (200.000 oziroma 100.000 EUR). 8. člen (razvojni pogoj pomoči) Pomoč za razvoj se lahko dodeli le, če predstavlja spodbudo za izvedbo nameravanega projekta oziroma je zanj nujno potrebna. Pomoči ni mogoče dodeliti za projekte, ki so že izvedeni. II. Področja in nameni pomoči 9. člen (upravičeni nameni) Sredstva za razvoj malega gospodarstva se smejo dodeliti za naslednje namene: a. spodbujanje odpiranja novih delovnih mest in samozaposlovanja na območju Občine Kobilje; b. spodbujanje začetih naložb in naložb v razširjanje dejavnosti in razvoj. 10. člen (z izvozom povezane dejavnosti) Pomoč ne bo namenjena za z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo. 11. člen (nepogojevanje prednosti rabe domačega blaga) Pomoči ne bodo pogojene s prednostjo rabe domačega blaga pred rabo uvoženega. 12. člen (namen in upravičeni stroški) Sredstva za razvoj in upravičeni stroški za dodelitev te pomoči majhnim in srednje velikim podjetjem so namenjeni za: a. Odpiranje novih delovnih mest in samozaposlovanja na območju Občine Kobilje Namen ukrepa je: • odpiranje novih delovnih mest, • pospeševanje samozaposlovanja, • zaposlovanje mladih. Pogoji: Brezposelna oseba oziroma oseba, ki se samozaposluje, mora izpolnjevati naslednje: • je državljan Republike Slovenije, • ima stalno prebivališče na območju Občine Kobilje, • ni imela zadnje zaposlitve pri delodajalcu, ki uveljavlja subvencijo. Samozaposlitev mora biti realizirana v tekočem koledarskem letu oziroma v obdobju, določenem v javnem razpisu. Oseba mora ostati samozaposlena vsaj dve leti po prejeti pomoči za ta namen. V primeru, da oseba, ki se je samozaposlila, ne ostane samozaposlena vsaj dve leti po prejeti pomoči za ta namen, mora prejemnik dodeljenih sredstev le-te vrniti, in sicer v sorazmernem delu glede na trajanje samozaposlitve, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Zaposlitev brezposelne osebe mora biti sklenjena v tekočem koledarskem letu oziroma v obdobju, določenem v javnem razpisu. Sprememba zaposlitve osebe iz določenega v nedoločen čas (velja za osebe, ki so bile pred zaposlitvijo za določen čas brezposelne oziroma je bila to njihova prva zaposlitev) mora biti realizirana v tekočem koledarskem letu oziroma v obdobju, določenem v javnem razpisu. Delovno mesto, za katerega se dodeli finančna pomoč, se mora ohraniti vsaj dve leto po prejeti pomoči za ta namen. V primeru, da novo zaposlena oseba postane brezposelna iz kateregakoli razloga pred potekom dveh let, mora prejemnik sredstev v roku treh mesecev od prenehanja zaposlitve zaposliti novo osebo, ki ustreza v tem pravilniku opredeljenim pogojem. V nasprotnem primeru mora prejemnik dodeljenih sredstev le-ta vrniti, in sicer v sorazmernem delu glede na trajanje zaposlitve, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Višina: • pomoč brezposelni osebi za samozaposlitev znaša do 500 EUR, • pomoč osebi za samozaposlitev znaša do 500 EUR, • pomoč delodajalcu za zaposlitev brezposelne osebe za nedoločen čas znaša do 500 EUR, • pomoč delodajalcu za zaposlitev osebe za nedoločen čas, ki ji je to prva zaposlitev, znaša do 500 EUR, • pomoč delodajalcu za zaposlitev osebe iz določenega v nedoločen čas znaša do 100 EUR. Upravičeni stroški za nove zaposlitve so stroški bruto plač za obdobje največ dveh let. b. Spodbujanje začetih naložb in naložb v razširjanje dejavnosti in razvoj Namen: spodbujanje investicijskih vlaganj v nakup nove proizvajalne in storitvene opreme za opravljanje dejavnosti, za katero je upravičenec registriran in katero tudi dejansko opravlja ter nakup nematerialnih pravic (patenti, licence, tehnološko znanje, računalniška programska oprema). Investicijska vlaganja se nanašajo na ustanovitev novega podjetja, razširitev obstoječega podjetja ali uvajanje novega proizvodnega oziroma storitvenega programa (bolj produktivne, racionalnejše, energetsko varčne in ekološko varnejše tehnologije, izboljševanje kakovosti proizvodov in storitev). Investicijska vlaganja se nanašajo na dejavnosti, ki nimajo trgovinskega značaja. V primeru, da ima Št. 35/10.7.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1571 upravičenec registriranih več dejavnosti, ni upravičen do sofinanciranja vlaganj za dejavnosti na področju trgovine. Pogoji: • investicija, ki je predmet subvencije, se mora ohraniti v Občini Kobilje vsaj 5 let po njenem zaključku oziroma se lahko pred iztekom obdobja nadomesti z novo sodobnejšo opremo za enako dejavnost, • investicijska vlaganja se nanašajo na dejavnosti, ki nimajo trgovinskega značaja, • podrobnejši pogoji in merila se definirajo v javnem razpisu. • Višina: • do 50 % upravičenih stroškov posamezne investicije oziroma maksimalno 2.000 EUR na vlagatelja, • višina pomoči ne sme presegati 50 % upravičenih stroškov posamezne investicije. Upravičeni stroški: • stroški materialnih investicij: zemljišča, zgradbe, oprema, stroji; • stroški nematerialnih investicij: • pridobitev standarda kakovosti, • stroški nakupa in pridobitve patentov, licenc, izumov, tehničnih izboljšav, nepatentiranega tehničnega znanja, blagovnih znamk, • stroški izdelave projektne dokumentacije, Med upravičene stroške ne spadajo izdatki za nakup transportnih sredstev in opreme ter izdatki za nakup drobnega inventarja. Pri začetih investicijah mora prejemnik pomoči prispevati najmanj 25% vrednosti investicije. Investicijski projekti morajo ostati v občini najmanj 5 let. 13. člen (cestnoprometni sektor) Pomoči, dodeljene podjetjem, ki delujejo v cestnoprometnem sektorju, ne bodo namenjene za nabavo vozil za cestni prevoz tovora. III. Upravičenci 14. člen (upravičeni prejemniki) Upravičenci po tem pravilniku so samostojni podjetniki ter mikro, male in srednje velike gospodarske družbe registrirane po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1): • ki imajo sedež ali enoto na območju občine Kobilje in • katerih investicija poteka na območju občine Kobilje. Kot upravičenci za dodelitev finančne spodbude so lahko opredeljeni tudi drugi prejemniki sredstev (potencialni podjetniki, fizične osebe, društva ...), če so posebej navedeni v okviru posameznega ukrepa. 15. člen (neupravičeni prejemniki) Do pomoči niso upravičena podjetja iz sektorjev: 1. ribištva in ribogojstva; 2. premogovništva; 3. primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti; 4. za z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo 5. pomoči, dodeljene podjetjem, ki delujejo na področju predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi v naslednjih primerih: a. če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg, b. če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce 6. podjetjem, dejavnim na področju cestnih prevozov blaga za najem ali plačilo 7. podjetja v težavah. IV. Javni razpis 16. člen Sredstva za razvoj se dodelijo na podlagi javnega razpisa. Župan Občine Kobilje sprejme sklep o razpisu, ki se objavi v sredstvih javnega obveščanja. 17. člen Javni razpis mora poleg podatkov razpisovalca vsebovati: • skupni znesek sredstev, namenjenih razvoju malega gospodarstva, • namene, za katere se dodeljujejo sredstva za razvoj, • navedbo upravičencev, ki lahko zaprosijo za sredstva, • pogoje, ki jih morajo upravičenci izpolnjevati, • pogoje, pod katerimi se sredstva dodeljujejo, • navedbo dokumentacije, ki jo mora prosilec priložiti k vlogi, • rok za vložitev vlog, ki ne sme biti krajši od 15 dni od dneva objave razpisa, • naslov, na katerega se pošiljajo vloge, • rok, v katerem bo sprejet sklep o dodelitvi sredstev za razvoj. Podrobnejšo opredelitev ukrepov za razvoj malega gospodarstva in pogoje za razpis odbor predlaga županu pred pričetkom postopka. 18. člen Prijavo na razpis s potrebnimi prilogami se vloži na sedežu Občine Kobilje v roku, ki je določen v razpisu. 19. člen Prijave na razpis obravnava tričlanska komisija za dodelitev sredstev za razvoj malega gospodarstva, ki jo imenuje župan na predlog Odbor za gospodarske dejavnosti Občine Kobilje. Komisijo za dodelitev sredstev za razvoj malega gospodarstva sestavljajo: • predstavnik občinske uprave, • dva predstavnika Odbor za gospodarske dejavnosti Občine Kobilje. 20. člen Komisija najprej opravi pregled pravočasnosti in popolnosti prispelih vlog. Prispele vloge se ocenijo na podlagi pogojev in meril, ki so bili navedeni v razpisu. Komisija mora o opravljanju strokovnega pregleda vlog in o njihovem ocenjevanju voditi zapisnik. Na podlagi rezultatov ocenjevanja vlog komisija pripravi predlog prejemnikov sredstev in razdelitve sredstev. Višina sredstev, ki se dodeli posameznemu upravičencu, se določi na podlagi določb tega pravilnika in objavljenega javnega razpisa, rezultatov ocenjevanja Št. 35/10.7.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1571 vseh vlog, višine zaprošenih sredstev s strani upravičenca ter višine razpoložljivih sredstev. Predlog komisija posreduje občinski upravi. 21. člen (izjava) Občinska uprava od prejemnika pomoči, v izogib morebitni preseženi zgornji meji »de minimis« pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih, pred dodelitvijo sredstev pridobi pisno izjavo o: • že prejetih »de minimis« pomočeh, vključno z navedbo pri katerih dajalcih in v kakšnem znesku je v relevantnem obdobju še kandidiral za »de minimis« pomoč; • drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške. 22. člen Občinska uprava na podlagi predloga komisije izda odločbe, s katerimi se določi razporeditev razpisanih sredstev. Zoper odločbo je dopustna pritožba pri županu Občine Kobilje v roku petnajstih dni od dneva prejete odločbe. Vložena pritožba ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi prejemniki sredstev. 23. člen Na podlagi odločb o dodeljenih sredstvih občina z upravičenci sklene pogodbo, s katero se podrobneje uredijo način in pogoji koriščenja dodeljenih sredstev. Pogodba mora vsebovati: • navedbo podatkov občine in prejemnika sredstev, • namen, za katerega se sredstva dodeljujejo, • višino dodeljenih sredstev, • rok za porabo sredstev, • navedbo pravic in obveznosti pogodbenih strank, • način nadzora nad namensko porabo sredstev, • razloge, ki bi povzročili razvezo pogodbe, • razloge za vračilo dodeljenih sredstev. Pogodba lahko poleg določb iz prejšnjega odstavka tega člena vsebuje tudi druge določbe. Če se izbrani upravičenec v petnajstih dneh od prejema poziva za podpis pogodbe nanj ne odzove, se šteje, da je vlogo na razpis umaknil. 24. člen (nadzor) Nadzor nad porabo sredstev izvaja komisija za dodelitev sredstev najmanj enkrat letno. V primerih: a. da prejemnik pomoči projekta ne bi izvedel, b. da prejemnik pomoči nima poravnanih vseh obveznosti zaradi sklepa Komisije o razglasitvi pomoči za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom, c. da prejemnik pomoči ob sklenitvi pogodbe ni dal pravih podatkov oz. zavajajoče izjave ter drugih kršitev in nepravilnosti, je prejemnik sredstev dolžan takoj vrniti dodeljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obresti. Upravičenec, za katerega se ugotovijo kršitve iz drugega odstavka tega člena, ne more zaprositi in pridobiti novih sredstev na podlagi tega pravilnika še 3 leta po ugotovitvi kršitve iz drugega odstavka tega člena. Prejemniki pomoči morajo ob sklenitvi pogodbe in ob vsaki izdaji zahtevka za izplačilo sredstev zagotoviti, da redno izplačuje plače/socialne prispevke in niso davčni dolžniki. Če prejemnik pomoči redno ne izplačuje plač/socialnih prispevkov in / ali da je davčni dolžnik, občina prekine/zadrži izplačilo pomoči, dokler prejemnik ne dostavi potrdila pristojnega organa, da v njegovem poslovanju ni več navedenih nepravilnosti. 25. člen V primeru, da je v okviru posameznega ukrepa upravičencem dodeljenih manj sredstev od razpoložljivih, se na predlog komisije le-ta lahko prerazporedijo na druge ukrepe znotraj okvira javnega razpisa. V. Končne določbe 26. člen Ta pravilnik začne veljati dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 245 Datum: 28.3.2018 Občina Kobilje Robert Ščap, župan OBČINA KRIŽEVCI 646. Odlok o spremembah Odloka o proračunu Občine Križevci za leto 2018 Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in dopolnitve), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99,124/00,79/01,30/02,56/02-ZJU,110/02-ZDT-B in 127/06-ZJZp) ter 15. člena Statuta občine Križevci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 10/2018) je občinski svet občine Križevci na 26. redni seji dne 18.07.2018 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE KRIŽEVCI ZA LETO 2018 Odlok o proračunu občine Križevci za leto 2018 (Uradni list RS. št. 11/2018,UGSO 17/2018) se spremeni: 1. člen V 2. členu se spremeni, tako da se glasi: Splošni del proračuna občine Križevci za leto 2018 se na ravni podskupin določa v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 3.119.458 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2.854.713 70 DAVČNI PRIHODKI 2.154.873 700 Davki na dohodek in dobiček 1.997.753 703 Davki na premoženje 122.920 704 Domači davki na blago in storitve 34.200 706 Drugi davki 0 Št. 35/10.7.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1571 71 NEDAVCNI PRIHODKI 699.840 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 485.870 711 Takse in pristojbine 3.000 712 Globe in druge denarne kazni 4.100 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 5.000 714 Drugi nedavčni prihodki 201.870 72 KAPITALSKI PRIHODKI 30.000 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 30.000 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 234.745 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 171.833 741 Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU 62.912 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 3.995.644 40 TEKOČI ODHODKI 701.158 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 124.978 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 19.475 402 Izdatki za blago in storitve 517.805 403 Plačila domačih obresti 2.900 409 Rezerve 36.000 41 TEKOČI TRANSFERI 1.268.826 410 Subvencije 175.000 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 785.500 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 120.654 413 Drugi tekoči domači transferi 187.672 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.902.905 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.902.905 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 122.755 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 71.280 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 51.475 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -876.186 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 57.154 50 ZADOLŽEVANJE 57.154 500 Domače zadolževanje 57.154 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 43.383 55 ODPLAČILA DOLGA 43.383 550 Odplačila domačega dolga 43.383 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -862.415 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 13.771 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 876.186 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 862.415 2.člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1.1.2018 dalje. Številka: 410-0003/2017-24 Datum: 18.07.2018 Občina Križevci Branko Belec, župan Št. 35/10.7.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1571 OBČINA MISLINJA 647. Razpis rednih volitev v svete vaških skupnosti na območju Občine Mislinja Na podlagi 110. in 111. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12 in 68/17), RAZPISUJEM REDNE VOLITVE V SVETE VAŠKIH SKUPNOSTI NA OBMOČJU OBČINE MISLINJA I. Redne volitve v svete vaških skupnosti Dovže, Završe in Dolič, bodo v nedeljo, 18. novembra 2018. II. Za dan razpisa volitev, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila, se šteje ponedeljek, 3. september 2018. III. Za izvedbo volitev skrbi občinska volilna komisija. Številka: 041-1/2018 Datum: 16.7.2018 Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan OBČINA RADENCI 648. Sklep o spremembi Sklepa o imenovanju občinske volilne komisije Občine Radenci Na podlagi 35. in 38. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur.l. RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 83/12 in 68/17) in 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 2/11 in 67/15) je Občinski svet Občine Radenci na svoji 5. dopisni seji, dne 20.07.2018 sprejel naslednji SKLEP O SPREMEMBI SKLEPA O IMENOVANJU OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE OBČINE RADENCI I. Zaradi napake pri imenovanju nadomestnega člana Občinske volilne komisije Občine Radenci, Zlatka Hercega, Korotanska 9, 9252 Radenci, se le ta razreši in se za novega nadomestnega člana iste komisije za preostanek mandata imenuje • Ela Ketiš, stanujoča Mladinska ulica 18a, 9252 Radenci. II. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0414-0001/2018-21 Datum: 20.07.2018 Občina Radenci Aleš Kaučič, podžupan OBČINA ROGAŠOVCI 649. Sklep o imenovanju Občinske volilne komisije Občine Rogašovci Na podlagi 33. in 38. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12, 68/17) in 17. člena Statuta Občine Rogašovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 29/18) je Občinski svet občine Rogašovci na 10. dopisni seji dne 13. 7. 2018 sprejel SKLEP O IMENOVANJU OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE OBČINE ROGAŠOVCI I. V Občinsko volilno komisijo se imenujejo: 1. Martina Recek, roj. 6. 10. 1981, Rogašovci 8, 9262 Rogašovci - predsednica 2. Leon Rogan, roj. 12. 11. 1987, Nuskova 70, 9262 Rogašovci- namestnik predsednice 3. Simona Geder, roj. 27. 1. 1993, Pertoča 39a, 9262 Rogašovci- članica 4. Anita Fartek, roj. 27. 6. 1981, Serdica 116, 9262 Rogašovci- namestnica članice 5. Ficko Alojz, roj. 14. 7. 1945, Večeslavci 87, 9262 Rogašovci - član 6. Bernarda Recek, roj. 10. 1. 1978, Pertoča 58, 9262 Rogašovci- namestnica člana 7. Niki Tomovič, roj. 15. 4. 1992, Sveti Jurij 29, 9262 Rogašovci- član 8. Suzana Kuzmič, roj. 19. 5. 1977, Nuskova 76, 9262 Rogašovci- namestnica člana. II. Mandatna doba Občinske volilne komisije Občine Rogašovci traja štiri leta. III. Sedež Občinske volilne komisije je na sedežu občinske uprave Občine Rogašovci, Sveti Jurij 13, 9262 Rogašovci. IV. Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 040-1/2018-9 Datum: 13. 7. 2018 Občina Rogašovci Edvard Mihalič, župan 650. Sklep o imenovanju Posebne občinske volilne komisije Občine Rogašovci Na podlagi 33., 36. in 38. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12, 68/17) in 17. člena Statuta Občine Rogašovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 29/18) je Občinski svet občine Rogašovci na 10. dopisni seji dne 13. 7. 2018 sprejel SKLEP O IMENOVANJU POSEBNE OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE OBČINE ROGAŠOVCI Št. 35/10.7.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1571 I. V Občinsko volilno komisijo se imenujejo: 1. Maja Frčko, roj. 10. 8. 1985, Serdica 63, 9262 Rogašovci - predsednica 2. Tadeja Gider, roj. 31. 12. 1987, Rogašovci 33, 9262 Rogašovci-namestnica predsednice 3. Gabrijela Vogrinčič, roj. 15. 10. 1982, Sveti Jurij 85, 9262 Rogašovci- članica 4. Štefan Vouri, roj. 8. 6. 1963, Sveti Jurij 17d, 9262 Rogašovci - namestnik članice 5. Slavko Nemec, roj. 8. 10. 1959, Pertoča 57, 9262 Rogašovci- član 6. Franc Bunderla, roj. 26. 9. 1950, Fikšinci 33, 9262 Rogašovci - namestnik člana 7. Anita Cener, roj. 12. 3. 1975, Serdica 112, 9262 Rogašovci - članica 8. Mario Cener, roj. 9. 4. 1988, Sotina 114a, 9262 Rogašovci - namestnik članice II. Mandatna doba Posebne občinske volilne komisije Občine Rogašovci traja štiri leta. III. Sedež Posebne občinske volilne komisije je na sedežu občinske uprave Občine Rogašovci, Sveti Jurij 13, 9262 Rogašovci. IV. Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 040-1/2018-10 Datum: 13. 7. 2018 Občina Rogašovci Edvard Mihalič, župan OBČINA RUŠE 651. Poslovnik Nadzornega odbora Občine Ruše Na podlagi 32. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18-ZSPDSLS-1), 31. člena Statuta Občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/2018) je Nadzorni odbor Občine Ruše na svoji 28. seji dne 12. 7. 2018 sprejel POSLOVNIK NADZORNEGA ODBORA OBČINE RUŠE 1. Splošne določbe 1. člen (vsebina poslovnika) Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela Nadzornega odbora Občine Ruše (v nadaljevanju: nadzorni odbor) ter status članov nadzornega odbora. 2. člen (samostojnost in neodvisnost) Nadzorni odbor kot najvišji organ nadzora javne porabe v občini je pri svojem delu samostojen in neodvisen. Svoje naloge opravlja strokovno, pošteno in nepristransko ter v skladu z veljavnim pravnim redom RS, s Statutom Občine Ruše in tem poslovnikom. 3. člen (javnost dela) (1) Delo nadzornega odbora je javno. (2) Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. (3) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. 4. člen (žig) Nadzorni odbor pri svojem delu uporablja žig Občine Ruše (v nadaljevanju: občina), ki ima v sredini grb občine, ob zunanjem robu pa napis »OBČINA RUŠE -NADZORNI ODBOR« 5. člen (sedež) Sedež nadzornega odbora je Trg vstaje 11, 2342 Ruše. 2. Organizacija nadzornega odbora 6. člen (sestava in članstvo) (1) Nadzorni odbor ima pet (5) članov, ki jih v skladu z zakonom imenuje občinski svet. Člani nadzornega odbora opravljajo svoje delo nepoklicno. (2) Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandatne dobe članov občinskega sveta ali z odstopom člana nadzornega odbora. (3) Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu z aktom občinskega sveta, pravilnikom o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov volilnih in drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov, ki ga je sprejel občinski svet. Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi s podjemno pogodbo ali avtorsko pogodbo, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence. 7. člen (razrešitev) Člana nadzornega odbora razreši občinski svet na predlog nadzornega odbora zaradi z zakonom določenih razlogov. Nadzorni odbor predlaga razrešitev člana tudi, če je ta bil odsoten na treh zaporednih sejah ali če je bil odsoten na treh od petih zaporednih sej. 8. člen (nezdružljivost funkcije) Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine, tajnik občine oz. direktor občinske uprave, javni uslužbenci občinske uprave in člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. 9. člen (predstavljanje) Nadzorni odbor predstavlja in zastopa predsednik, v njegovi odsotnosti pa namestnik. Predsednika in namestnika predsednika izmed svojih članov izvoli nadzorni odbor. Št. 35/10.7.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1571 10. člen (naloge predsednika) Predsednik nadzornega odbora: • vodi in organizira delo nadzornega odbora, • predlaga dnevni red, sklicuje in vodi seje; • podpisuje poročila, sklepe, zapisnike in druge akte nadzornega odbora, • skrbi za izvajanje sklepov nadzornega odbora, • pripravi program dela nadzornega odbora in predlog sredstev za posamezno proračunsko leto • spremlja izvajanje priporočil in predlogov nadzornega odbora, • skrbi za javnost dela nadzornega odbora, • sodeluje z občinskim svetom, županom in občinsko upravo, • se po potrebi udeležuje sej občinskega sveta, mora pa se jih udeležiti, ali pa za to pooblastiti drugega člana, kadar občinski svet obravnava predlog proračuna in zaključnega računa proračuna občine. 11. člen (strokovna in administrativna pomoč) (1) Strokovno in administrativno pomoč nadzornemu odboru zagotavljata župan in občinska uprava. (2) Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi (v nadaljnjem besedilu: tajnik nadzornega odbora), ki nudi nadzornemu odboru administrativno pomoč. Administrativna pomoč zajema predvsem: • obveščanje članov nadzornega odbora o sprejemu in spremembah občinskih aktov, • obveščanje članov nadzornega odbora o sprejemu in spremembah zakonodaje, ki zadeva delo nadzornega odbora • posredovanje mnenj in gradiva državnih organov članom nadzornega odbora, • pripravo vabil in tehnično-organizacijska dela za sklic seje, • pripravo gradiv za seje nadzornega odbora, • pisanje zapisnikov sej nadzornega odbora, • vodenje evidence o opravljenem delu, • sprejemanje in urejanje pošte, • opravljanje drugih strokovnih oziroma administrativnih del, ki so potrebna za nemoteno delo nadzornega odbora (3) Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci, zaposleni v občinski upravi ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji in drugi. Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. 3. Pristojnosti nadzornega odbora 12. člen (pristojnosti) (1) Nadzorni odbor ima naslednje pristojnosti: • opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, • nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev, • nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev in • opravlja druge naloge določene z zakonom ali drugim predpisom (2) Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja občinskih organov, župana, svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb, ki razpolagajo z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih proračunskih sredstev. 4. Postopek nadzora 13. člen (nadzor) (1) Nadzorni odbor vodi postopek nadzora v skladu s tem poslovnikom in predpisih, ki urejajo javne finance v občini. (2) Stranka v postopku (v nadaljevanju: nadzorovana oseba) je uporabnik ali upravljavec občinskih sredstev oziroma premoženja občine. 14. člen (program) (1) Nadzorni odbor določi svoj letni program dela z letnim programom nadzora in predlogom finančnega načrta, ki ju v mesecu oktobru predloži županu. (2) Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v programu nadzora. Če želi nadzorni odbor izvesti nadzor, ki ni vključen v program nadzora, mora najprej dopolniti program nadzora. Dopolnitev programa nadzora nadzorni odbor posreduje županu in občinskemu svetu. Dopolnitev in sprememba programa nadzora mora biti obrazložena. (3) Nadzorni odbor mora vsako proračunsko leto obvezno izvesti nadzor nad zaključnim računom proračuna občine in finančnimi načrti in zaključnimi računi uporabnikov proračunskih sredstev. (4) Pri sprejemanju programa nadzora mora nadzorni odbor obravnavati tudi predloge občinskega sveta ali župana. V predlogu vključitve nadzora v program nadzora morajo biti navedeni: nadzorovana oseba, obseg nadzora in cilji nadzora. (5) Nadzornemu odboru lahko med letom predlagajo obravnavo zadev tudi občinski svet ali župan ali najmanj pet (5) odstotkov volivcev v občini. Pobudo za izvedbo nadzora in spremembo programa nadzora lahko poda tudi vsak član nadzornega odbora. O svoji odločitvi glede izvedbe nadzora nadzorni odbor obvesti predlagatelja in po potrebi predlaga tudi spremembo programa nadzora. 15. člen (vrste nadzora) (1) Nadzorni odbor opravlja redne in izredne nadzore. (2) Redni nadzori se opravijo v skladu z letnim programom nadzora. (3) Izredni nadzori se opravijo na podlagi sprememb oziroma dopolnitev letnega programa nadzora iz petega odstavka prejšnjega člena. 16. člen (začetek postopka nadzora) (1) Postopek nadzora se začne s sprejemom sklepa o izvedbi nadzora, ki vsebuje osnovne podatke o nadzorovani osebi, vsebini nadzora, čas nadzora ter članih nadzornega odbora, ki bodo nadzor izvedli. (2) Pisni odpravek sklepa o izvedbi nadzora se pošlje nadzorovani osebi. O začetku postopka nadzora nadzorni odbor obvesti župana. 17. člen (izvajanje nadzora) (1) Nadzor se izvaja na sedežu nadzorovane osebe in na sedežu nadzornega odbora, kamor je bila poslana dokumentacija nadzorovane osebe. (2) Postopek nadzora izvaja član nadzornega odbora, ki mora biti določen z programom nadzora iz 15. člena tega poslovnika (v nadaljevanju: nadzornik). (3) Nadzornik uvodoma opravi razgovor z odgovorno Št. 35/10.7.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1571 osebo nadzorovane osebe, v katerem ji pojasni namen in vsebino nadzora ter mu postavi rok, ki ne sme biti daljši od osmih (8) dni, za pripravo dokumentacije in podatkov, ki so potrebni za izvedbo nadzora. (4) Nadzorovana oseba je dolžna nadzorniku omogočiti neoviran dostop do dokumentacije in drugih podatkov, ki jih ta potrebuje za uspešno izvedbo nadzora ter primerno sodelovati v postopku nadzora. (5) Nadzorovana oseba mora v roku, ki ji je bil določen, nadzorniku posredovati potrebno dokumentacijo in podatke. (6) Odgovorna oseba nadzorovane osebe ima pravico biti prisotna pri izvajanju posameznih dejanj nadzora, ki se izvajajo na sedežu nadzorovane osebe. (7) Vsak član nadzornega odbora ima pravico zahtevati in dobiti podatke od občine, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor. 18. člen (izločitev) (1) Član nadzornega odbora se izloči iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Šteje se, da so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti, če je član nadzornega odbora: • odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali zunajzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost prenehala, • skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe, • udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora. (2) O izločitvi odloča nadzorni odbor z večino glasov vseh članov. O izločitvi izda nadzorni odbor poseben sklep, s katerim tudi določi drugega člana nadzornega odbora, ki bo izvajal nadzor. (3) Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahtevata tudi nadzorovana oseba ali sam član nadzornega odbora. (4) Zahteva za izločitev se vloži pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. 19. člen (osnutek poročila o nadzoru) (1) Nadzornik po opravljenem pregledu dokumentacije in drugih podatkov v skladu s pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine, ki ga izda pristojni minister, pripravi osnutek poročila o nadzoru, ki vsebuje: • naslov, • kratek povzetek, • osnovne podatke o nadzoru: • ime nadzornega odbora, • ime organa, v katerem se opravlja nadzor, • kaj se nadzoruje, • datum nadzora, • uvod: • osnovne podatke o nadzorovanem organu: • organi in organiziranost ter število zaposlenih, • kratek opis področij dela, pristojnosti in odgovornosti z navedbo odgovorne osebe med opravljanjem nadzora ter odgovorne osebe v času, na katerega se nadzor nanaša, • sodelovanje med odborom in nadzorovanim organom med opravljanjem nadzora; • pravno podlago za izvedbo nadzora, • datum in številko sklepa o izvedbi nadzora, • namen in cilje nadzora; • ugotovitveni del o razkritih napakah oziroma nepravilnostih pri nadzoru z navedbo predpisov, ki so bili kršeni; • standardi, metode in druga pravila, če so bili uporabljeni pri opravljanju nadzora, morajo pa biti navedeni, kadar je v postopku nadzora sodeloval izvedenec. (2) Osnutek poročila o nadzoru nadzornik posreduje predsedniku nadzornega odbora, ki lahko v roku treh (3) dni poda pripombe na osnutek poročila. Če pripomb nadzornik ne upošteva, predsednik nadzornega odbora pošlje osnutek poročila o nadzoru, skupaj s pripombami, ostalim članom nadzornega odbora in skliče sejo najpozneje v roku 8 dni od posredovanega osnutka poročila o nadzoru. (3) Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek poročila o nadzoru. (4) Če osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti. (5) Osnutek poročila o nadzoru podpišeta predsednik nadzornega odbora in nadzornik. 20. člen (odzivno poročilo) (1) Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi osnutek poročila o nadzoru najpozneje v roku osmih (8) dni po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajstih (15) dni od prejema osnutka poročila o nadzoru odgovoriti na posamezne navedbe (odzivno poročilo). Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila nadzorovanega organa za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če nadzorovani organ razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu poročilu. (2) Nadzorni odbor odzivno poročilo obravnava in o njem odloči najkasneje v petnajstih (15) dneh od prejema. Če se nadzorni odbor strinja z navedbami v odzivnem poročilu, po potrebi ponovno opravi nadzor v delih, kjer je to potrebno, sicer pa mnenje nadzorovane osebe upošteva v poročilu o nadzoru. 21. člen (poročilo o nadzoru) (1) Po obravnavi odzivnega poročila oziroma po poteku roka za predložitev odzivnega poročila iz prvega odstavka prejšnjega člena, pripravi nadzorni odbor dokončno poročilo o nadzoru v skladu s pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine, ki ga izda pristojni minister. (2) Poročilo o nadzoru se pripravi na podlagi osnutka poročila in odzivnega poročila in vsebuje tudi priporočila in predloge. Poročilo je dokončni akt nadzornega odbora in mora biti v naslovu kot tako navedeno. (3) Pri opisu posamezne ugotovitve o nepravilnostih je treba navesti odgovore nadzorovanega organa iz odzivnega poročila. (4) V poročilu mora biti razvidno, katera pojasnila iz odzivnega poročila nadzorovanega organa je odbor upošteval v posameznem ugotovitvenem delu. (5) Priporočila in predlogi so namenjeni kakovostnejšemu poslovanju nadzorovanega organa. Priporočila in predlogi morajo biti jasno izraženi, izvedljivi in preverljivi. (6) V priporočilih in predlogih mora biti naveden rok, v katerem mora odgovorna oseba nadzorovanega organa Št. 35/10.7.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1571 poročati odboru o njihovem izvajanju oziroma o razlogih, če priporočil in predlogov ne upošteva. (7) Poročilo o nadzoru se pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu. 22. člen (dolžnost upoštevanja) Nadzorovane osebe ter njihovi organi so dolžni obravnavati poročilo nadzornega odbora ter upoštevati njegova mnenja, priporočila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi. 23. člen (prekrški oziroma kazniva dejanja) (1) Če nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. (2) Nadzorni odbor v petnajstih (15) dneh od sprejema poročila o nadzoru obvesti Računsko sodišče in pristojno ministrstvo, če pri poslovanju občine ugotovi naslednje hujše kršitve predpisov ali nepravilnosti: • prevzemanje obveznosti oziroma izplačila sredstev občinskega proračuna za namene, ki niso predvideni v proračunu, • prevzemanje obveznosti ali izplačila sredstev občinskega proračuna v višini, ki presega v proračunu zagotovljena sredstva, • nezakonito ravnanje s stvarnim ali finančnim premoženjem občine, • oddaja javnega naročila brez javnega razpisa, razen v primerih, ko zakon to dopušča. 24. člen (dvom v ugotovitve nadzornega odbora) (1) V primeru, da obstaja utemeljen dvom v ugotovitve in priporočila nadzornega odbora, ki so vsebovana v poročilu o nadzoru, ima nadzorovana oseba pravico pridobiti mnenje neodvisne strokovne službe (neodvisni strokovnjak) ali mnenje pristojnega ministrstva o ugotovitvah nadzornega odbora. (2) V primeru, da pristojno ministrstvo, ki izvaja nadzor nad zakonitostjo dela organov občine na svojem področju, ali neodvisna strokovna služba (neodvisni strokovnjak) potrdi nepravilnost ugotovitev nadzornega odbora, jih nadzorovana oseba ni dolžna upoštevati. 5. Način dela 25. člen (seje) (1) Nadzorni odbor sprejema odločitve na svojih sejah. Seje sklicuje predsednik nadzornega odbora na lastno pobudo, v skladu z letnim programom dela ali na zahtevo najmanj treh (3) članov nadzornega odbora. Zahtevi za sklic seje mora biti priložen predlog dnevnega reda. (2) Če predsednik v petnajstih (15) dneh po prejemu zahteve članov nadzornega sveta ne skliče seje, jo skliče namestnik predsednika. Če tudi namestenik predsednika ne skliče seje v petih (5) dneh od poteka petnajstdnevnega roka za sklic seje, lahko sejo skliče tudi skupina predlagateljev. 26. člen (korespondenčna seja) (1) Predsednik lahko v izjemnih primerih ali če se s tem strinja večina članov nadzornega odbora skliče korespondenčno sejo. (2) Korespondenčna seja se izvede po videokonferenci, elektronski pošti ali s pomočjo drugih tehničnih sredstev, ki vsem članom omogoča enakopravno sodelovanje na takšni seji. (3) Pri dostavi gradiva za takšno sejo mora biti posebej navedeno, da gre za korespondenčno sejo. 27. člen (izredna seja) (1) Predsednik lahko v nujnih primerih, kadar ni pogojev za sklic redne seje, skliče izredno sejo nadzornega odbora. Za sklic izredne seje ne velja rok iz 30. člena tega poslovnika. Gradivo za izredno sejo lahko člani prejmejo tudi na sami seji. (2) Sklic izredne seje je lahko v nujnih primerih tudi na zahtevo 3 članov. Če predsednik ne skliče izredne seje v petih (5) dneh od prejema zahteva, jo skliče namestnik predsednika. Če tudi namestnik predsednika ne skliče izredne seje v treh (3) dneh od poteka petdnevnega roka za sklic izredne seje, lahko izredno sejo skliče tudi skupina predlagateljev. 28. člen (vodenje seje) (1) Seje vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika nadzornega odbora. Če tudi namestnik predsednika ne more voditi seje, jo vodi najstarejši član nadzornega odbora. (2) Predsednik skrbi za red na sejah. Prisotnim daje besedo in jim jo odvzame, če presegajo časovni okvir ali se ne držijo obravnavne zadeve. V skrajnih primerih, ko prisotni tudi po večkratnem opominu moti potek seje, je žaljiv do drugih in v ostalih podobnih primerih, lahko predsednik prisotnega tudi izključi s seje in mu odredi, da zapusti prostor. 29. člen (odločanje) Na svojih sejah nadzorni odbor odloča z večino opredeljenih glasov navzočih članov nadzornega odbora, razen če je z zakonom, statutom ali tem poslovnikom določeno drugače. Vsak član nadzornega odbora ima en glas. 30. člen (vabilo in gradivo za seje) Člani nadzornega odbora morajo prejeti vabilo na sejo in gradivo za sejo najamanj pet (5) dni pred sejo. Vabilo in gradivo za sejo sta lahko posredovana pisno ali v elektronski obliki. 31. člen (udeležba na sejah in evidenca prisotnosti) (1) Udeležba in sodelovanje na sejah je pravica in dolžnost članov nadzornega odbora. (2) Tajnik nadzornega odbora vodi evidenco priostnosti na sejah nadzornega odbora. 32. člen (prisotne osebe) Na sejah nadzornega odbora so lahko priostni le člani nadzornega odbora, tajnik nadzornega odbora in osebe, ki jih je na sejo povabil predsednik. 33. člen (sklepčnost) Predsednik na začetku seje ugotovi sklepčnost. Nadzorni odbor lahko veljavno odloča (je sklepčen), če je prisotna večina vseh članov nadzornega odbora. Če nadzorni odbor ni sklepčen se ugotavljanje sklepčnosti ponovi čez trideset (30) minut. Če nadzorni odbor tudi po tridesetih (30) minutah ni sklepčen predsednik zaključi sejo. Št. 35/10.7.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1571 34. člen (dnevni red) Po ugotovitvi sklepčnosti predsednik predlaga dnevni red seje, potrdi pa ga nadzorni odbor. Vsak član nadzornega odbora lahko predlaga umik, spremembo vrstnega reda ali razširitev točk dnevnega reda. Predsednik da na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. Potem, ko je dnevni red sprejet, ga med sejo ni več mogoče spreminjati. 35. člen (pregled sklepov in potrditev zapisnika) Nadzorni odbor pod prvo točko dnevnega reda pregleda uresničevanje preteklih sklepov in potrdi zapisnik prejšnje seje. Vsak član nadzornega odbora lahko na zapisnik prejšnje seje poda pripombe in predloge za spremembo in dopolnitev. Zapisnik je potrjen, če nanj ni pripomb ali je bil potrjen s spremembami in dopolnitvami. 36. člen (obravnava točk) (1) Dnevni red se obravnava po vrstnem redu posameznih točk. Vsak član nadzornega odbora lahko zahteva uvodno obrazložitev pri posamezni točki dnevnega reda. Uvodno obrazložitev poda predsednik oziroma predlagatelj točke dnevnega reda. (2) Po končani uvodni obrazložitvi predsednik pozove prisotne, da se z dvigom rok prijavijo k razpravi. Predsednik daje besedo prisotnim. Razpravljanje posameznika mora potekati v razumnem časovnem okvirju in se nanašati na obravnavano zadevo. Predsednik odvzame besedo, če posameznik preseže razumni časovni okvir ali če se tudi po opominu ne naveže na obravnavano zadevo. (3) Posameznik lahko ugovarja, če mu predsednik odvzame besedo. O ugovoru odloči nadzorni odbor z večino glasov navzočih članov nadzornega odbora, pri čemer nima pravice glasovati posameznik, ki mu je predsedujoči vzel besedo. 37. člen (predlogi sklepov) Predsednik oblikuje predloge sklepov k posamezni točki dnevnega reda, potem ko ugotovi, da je razprava pri posamezni točki zaključena. 38. člen (način glasovanja) (1) Nadzorni odbor glasuje o vsakem sklepu posebej, po vrsti kot so bili oblikovani. (2) Glasuje se javno, z dvigovanjem rok. Predsednik po vsakem glasovanju prešteje glasove in objavi izid glasovanja. (3) Glasovanje se lahko največ enkrat ponovi, če izidu ali poteku glasovanja oporeka vsaj en član. (4) Nadzorni odbor lahko odloči, da se glasuje tajno. Za izvedbo tajnega glasovanja se pripravi pet enakih glasovnic, na katerih so: žig nadzornega odbora, besedilo predloga sklepa in besedi »ZA« in »PROTI«. Glasuje se tako, da se obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«. O tajnem glasovanju se vodi poseben zapisnik, ki vsebuje podatke o vodenju tajnega glasovanja, predlogih sklepov ter ugotovitvah izida glasovanja. Zapisnik podpišeta predsedujoči in tajnik nadzornega odbora. Rezultate glasovanja takoj po končanem glasovanju ugotovi in objavi predsednik. 39. člen (zaključek in prekinitev seje) Predsednik zaključi sejo, ko so obravnavane vse točke dnevnega reda. Sejo lahko predsednik prekine, če s tem soglaša nadzorni odbor, vendar se mora seja nadaljevati najkasneje v petnajstih (15) dneh. 40. člen (odložitev obravnave) Predsednik lahko odloži obravnavanje posamezne točke, če ugotovi, da je za odločitev o njej treba pridobiti še dodatno gradivo. 41. člen (zapisnik) (1) O poteku seje nadzornega odbora tajnik nadzornega odbora piše zapisnik, v katerega se zapišejo glavni podatki o dogajanju in odločanju na seji. Zapisnik vsebuje: • zaporedno številko seje, datum in kraj seje ter čas začetka in zaključka seje, • evidenco prisotnosti oziroma odsotnosti članov nadzornega odbora in vabljenih na sejo, • ugotovitev sklepčnosti in sprejeti dnevni red, • potek seje z navedbo poročevalcev ter kratkim povzetkom razprave, • izjave članov nadzornega odbora, za katere so zahtevali, da se vnesejo v zapisnik, • morebitna ločena mnenja pri glasovanju o predlaganih sklepih, • sklepe in stališča nadzornega odbora, • druge podatke, za katere se nadzorni odbor odloči, da se vnesejo v zapisnik. (2) Sprejeti zapisnik podpiše predsednik nadzornega odbora in oseba, ki je pisala zapisnik. (3) K zapisniku se priloži gradivo, ki je bilo obravnavano na seji, v originalu ali fotokopiji, razen če je gradivo v elektronski obliki, potem se ga kot priponko doda v bazo podatkov skupaj z zapisnikom v elektronski obliki, kar se navede na zapisniku. (4) Sprejeti sklepi se na posameznih sejah označijo z zaporednimi številkami. 42. člen (hramba gradiva) (1) Celotno gradivo, ki zajema zapisnike sej, sprejete sklepe, osnutke poročil o nadzoru, odzivna poročila in poročila o nadzoru ter druge akte nadzornega odbora se hrani v arhivih občinske uprave. (2) Z gradivom zaupne narave se ravna skladno s predpisi s področja upravnega poslovanja in arhiviranja dokumentarnega gradiva. 6. Javnost dela 43. člen (zagotavljanje javnosti dela) (1) Javnost dela nadzornega odbora se zagotavlja: • z javno objavo dokončnih poročil o nadzoru, • z javno objavo letnega poročila o delu, • z obveščanjem javnosti o zaključkih posameznih zadev po končani obravnavi in dokončni odločitvi nadzornega odbora, • s poročanjem županu in občinskemu svetu, • z drugimi oblikami predstavitve dela nadzornega odbora javnosti. (2) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh članov odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna Št. 35/10.7.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1571 tajnost. (3) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh članov odloči, da se iz letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja. (4) O nadzoru, ki je še v postopku izvajanja, se lahko javno navaja le v kateri fazi izvajanja je nadzor in kdaj bo predvidoma končan. (5) Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo predsednik pooblasti. 7. Sredstva za delo in letno poročilo o delu 44. člen (sredstva za delo) Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na posebni proračunski postavki. V ta namen nadzorni odbor v postopku priprave proračuna sprejme letni program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta, s katerim se opredeli višina potrebnih sredstev za izvedbo letnega programa dela. 45. člen (letno poročilo) (1) Nadzorni odbor do konca meseca januarja za preteklo leto izdela in občinskemu svetu ter županu predloži letno poročilo o svojem delu, s katerim ju seznani o pomembnih ugotovitvah s področja svojega dela ter predloženimi rešitvami za izboljšanje poslovanja. (2) Nadzorni odbor do konca meseca februarja izdela poročilo o porabi sredstev za preteklo leto ter ju predloži županu in občinskemu svetu. 8. Prehodne in končne določbe 46. člen (sprejem poslovnika) Ta poslovnik ter njegove spremembe in dopolnitve sprejme nadzorni odbor z večino glasov vseh članov. 47. člen (smiselna uporaba) Za vprašanja, ki jih ta poslovnik ne ureja se smiselno uporabljata Statut Občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/2018) in Poslovnik Občinskega sveta Občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/2018). 48. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Nadzornega odbora Občine Ruše ( Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/2014). 49. člen (objava in začetek veljavnosti) Ta poslovnik začne veljati petnajsti (15) dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-0030/2014-28 Datum: 12. 7. 2018 Nadzorni odbor Občine Ruše Robert Leva, predsednik OBČINA ŠKOFJA LOKA 652. Razpis rednih volitev v svete krajevnih skupnosti na območju Občine Škofja Loka Na podlagi prvega odstavka 110. in prvega odstavka 111. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12 in 68/17)) in tretjega odstavka 28. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 11/2013 - uradno prečiščeno besedilo, 35/2016 in 26/2017) RAZPISUJEM REDNE VOLITVE V SVETE KRAJEVNIH SKUPNOSTI NA OBMOČJU OBČINE ŠKOFJA LOKA 1. Redne volitve v svete krajevnih skupnosti Bukovica -Bukovščica, Godešič, Kamnitnik, Sv. Lenart - Luša, Log, Reteče - Gorenja vas, Stara Loka - Podlubnik, Sv. Duh, Škofja Loka Mesto, Trata in Zminec se opravijo v nedeljo, 18. novembra 2018. 2. Za dan razpisa volitev, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila, se šteje ponedeljek, 03. septembra 2018. 3. Za izvedbo volitev skrbi občinska volilna komisija. 4. Akt o razpisu volitev začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 041-0001/2018 Datum: 16.07.2018 Občina Škofja Loka Miha Ješe, župan OBČINA ZREČE 653. Razpis rednih volitev v svete krajevnih skupnosti na območju Občine Zreče Na podlagi prvega odstavka 111. člena Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-UPB-3; Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12 in 68/17) in drugega odstavka 56. člena Statuta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16 in 26/18) RAZPISUJEM REDNE VOLITVE V SVETE KRAJEVNIH SKUPNOSTI NA OBMOČJU OBČINE ZREČE 1. Redne volitve v svete krajevnih skupnosti Zreče, Gorenje pri Zrečah, Resnik, Skomarje, Stranice in Dobrovlje se opravijo v nedeljo, 18. novembra 2018. 2. Za dan razpisa volitev, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila, se šteje ponedeljek, 3. september 2018. 3. Volitve vodi in izvede Občinska volilna komisija Občine Zreče. Številka: 040-9/2018-2 Datum: 16.7.2018 Št. 35/10.7.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Občina Zreče Boris Podvršnik, župan Stran 1571 OBČINA GORNJI GRAD 640. Odlok o turistični in pomocijski taksi v Občini Gornji Grad 641. Sprememba odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Gornji Grad 642. Odlok o podelitvi koncesije za izvajanje storitev obvezne občinske gospodarske javne službe pogrebne dejavnosti v Občini Gornji Grad 643. Sklep o ukinitvi javnega dobra OBČINA KOBILJE 644. Zaključni račun proračuna Občine Kobilje za leto 2017 645. Pravilnik o dodeljevanju finančnih sredstev za spodbujanje razvoja malega gospodarstva v Občini Kobilje Stran 1610 1612 1613 1616 Stran 1616 1619 OBČINA KRIZEVCI Stran 646. Odlok o spremembah Odloka o 1622 proračunu Občine Križevci za leto 2018 OBČINA MISLINJA Stran 647. Razpis rednih volitev v svete vaških 1624 skupnosti na območju Občine Mislinja OBČINA RADENCI 648. Sklep o spremembi Sklepa o imenovanju občinske volilne komisije Občine Radenci Stran 1624 OBČINA ROGASOVCI 649. Sklep o imenovanju Občinske volilne komisije Občine Rogašovci 650. Sklep o imenovanju Posebne občinske volilne komisije Občine Rogašovci OBČINA RUŠE 651. Poslovnik Nadzornega odbora Občine Ruše Stran 1624 1624 Stran 1625 OBČINA ŠKOFJA LOKA 652. Razpis rednih volitev v svete krajevnih skupnosti na območju Občine Škofja Loka OBČINA ZREČE 653. Razpis rednih volitev v svete krajevnih skupnosti na območju Občine Zreče Stran 1630 Stran 1630