REČICA
LJUBNO
TISKANO NA EKOLOŠKEM - OKOLJU PRIJAZNEM PAPIRJU
aiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiHiiHiiHiiiiiiiiiiiiiUHiiiiiiiiiiHiiiiinmiiiiiiiiiiiHiHniiia
-	konkurenčne cene
-	prodaja na čeke 1+2 brez obresti
-	prodaja na potrošniški kredit 1+4 (5% obresti na ostanek dolga) in 1+6 (10% obresti na ostanek dolga)
-	možen nakup z M - kartico in ACTIVA - kartico

Tehnična trgovina Radmirje Tel. 841-372
Delovni čas: ob delavnikih 8.00 - 15.00 ob sobotah 8.00 - 12.00
Ponudba:
-	gradbeni materiali vseh vrst
-	rezervni deli za kmetijske stroje
-	vse vrste kmetijskega in rokodelskega orodja
-	pribor za vrtičkarje in sadjarje
-	športna kolesa
-	storitve z viličarjem
HE
Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje P.o.
	TERMO SHOP	nasproti Avto Celje	
	SUPER CENIK - kotli na olje litoželezni SIME 25 KW 43.450,00 SIT		GO C “D m TJ O m
	35 KW	49.773,00 SIT	
	40 KW	56.100,00 SIT	Z
	- cisterne za olje 1000 I	18.700,00 SIT	
*2	15001	25.300,00 SIT	
</) o	20001	31.900,00 SIT	(/> C
O o	- oljne garniture	5.660,91 SIT	TJ m
d	- oljni gorilci MINOR 4 19-40 KW	38.280,00 SIT	TJ
iO	- oljni gorilci HANSA 20 - 50 KW	54.600,00 SIT	O
TJ	LIBELA 11 - 40 KW	59.000,00 SIT	m
C	- ekspanzijska posoda ZILMET 25 I	2.372,70 SIT	7^
a	35 I	3.247,30 SIT	
D	- termostat digitalni HONEYWELL	11.500,00 SIT	CO
O c	- termostat sobni navadni	1.572,70 SIT	C TJ
	- ventil radiatorski 1/2"	925,45 SIT	m TJ
J3Ć C	- ventil radiatorski zaporni 3/8"	530,90 SIT	o
>	- cevi črne	93,64 SIT/ kg	m
0	- cevi pocinkane	109,09 SIT/kg	Z
0 OJE	- cevi bakrene plastificirane 010	165,00 SIT/m	T
D	- armature iz uvoza za tuš-kad	7.283,50 SIT	(/>
o<! N	za umivalnik	6.116,40 SIT	C TJ
° O	- toplotne črpalke za sanitarno vodo od 115.200,00 SIT		m TJ
o ö o»	- klimatske naprave že od	2650,00 DEM	O m z
c — ■Ö TJ	Cene so brez davka,		T
S d 0)«O	v primeru naše montaže samo 3%		to
0 O c ‘c o o £ XI	davek, sicer pa 10%.		C TJ m TJ
Ö S! >V	NIZKE CENE - PRODAJA NA ČEKE		
i--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------1
CELJE - TRGOVINA MOZIRJE
Na trgu 7 ( Grabnerjeva hiša ) Tel.: 063/832-636, 832-541
REZERVNI DELI ZASTAVA, GOLF, RENAULT, LADA, OUA CASTROL -VALVOLINE, SEDEŽNE PREVLEKE, AVTO GUME, AKUMULATORJI, DODATNI ASORTIMAN

naslovnica
SEJEM ALPE-ADRIA’93
foto:Franci Kotnik
KAZALO	str.
PES - MOJ PRIJATELJ .............. 4
M -ZKZ: TEŽKI ČASI ZA
KMETIJSTVO ..... ...........  4
POSLOVNE INFORMACIJE ....	.. .5
PROVITA ALPINA .	  .5
STAVKE V LETU 1992 ......... .6
PRVI OBČNI ZBOR ZADRUŽNIKOV .... .6
PREDSTAVLJAMO VAM: PEKARNO IN SLAŠČIČARNO MIŠ - MAŠ . . ... . .. .7
RTC GOLTE: VČERAJ SANJE -
JUTRI RESNIČNOST ............ 7
VLADA NI DOBILA NEZAUPNICE ...8
SEJEM ALPE - ADRIA SVOBODA GIBANJA ..................... 9
PROMOCIJSKI MATERIALI ..... .10
SOLČAVA BREZ SPLOŠNE AMBULANTE? ................. 11
SAMOPRISPEVEK NA LJUBNEM ...... 11
30-LETNIC A DRUŠTVA RAČUNOVODSKIH IN FINANČNIH DELAVCEV MOZIRJE ..... ... .11
GRADBENA PRILOGA ............ 12-17
OBČNI ZBOR ZŠAM MOZIRJE ..	... .18
ZBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA MOZIRJE..... ......... .......18
ZAGOVARJANJE ZA ZVIN IN DRUGE PRIMERE....................  18
SLOVENSKO PLANINSTVO .......... 19
SREČANJE KMEČKIH ŽENSK ....... .20
FRANČIŠKOVI PRIJATELJI V NAŠI DOUNI........................20
EUFRA MED NAMI .. . . .	.	 20
KONČANA MEDOBČINSKA LIGA V KOŠARKI .................... 21
KRONIKA ................  ...21
PISMA BRALCEV ...........    21
NAGRADNA KRIŽANKA .....	..... .26
URBAN KOPITAR: NADLOGA .	.. .25
OBVESTILA .................. 26
MALI OGLASI ............... .26
Spoštovani bralci, pred vami je (tokrat zaradi gradbene priloge) nekoliko zajetnejša številka Savinjskih novic. Upamo, da vam bodo informacije iz omenjene priloge dobrodošla pomoč v začetku gradbene sezone.
Seveda pa vas tako kot običajno tudi v tej izdaji seznanjamo z minulimi dogodki v občini. Na gospodarskem področju sta v ospredju težko stanje v kmetijstvu in začetek velike, če že ne kar ogromne investicije na Golteh, ki naj bi po izjavah investitorja pomenila korenit preobrat pri razvoju (ne samo zimskega) turizma v dolini.
Politična scena je še vedno pod vtisom ostrih razprav v občinski skupščini. Poslanci vladi Alfreda Božiča niso izglasovali predlagane nezaupnice, kljub temu pa nič ne kaže, da bi se odnosi normalizirali. Drznil bi si celo napovedovati, da bodo nasprotja poslej še bolj direktna.
Turizem je v minulih dneh "doživel" kar dva pomembna dogodka: nastop Zgornje Savinjske doline m mednarodnem sejmu Alpe - Adria v Ljubljani in izdajo prvega dela promocijskih materialov. O obeh obširneje poročamo.
Obljubo o nagradi zvestemu naročniku izpolnjujemo, za naslednjo številko pa vam poleg ostalih aktualnih prispevkov pripravljamo tudi zanimivo foto reportažo o izvirnih butarah, ki so jih minulo nedeljo ponesli v cerkev v naših krajih.
Lep pozdrav!
Franci Kotnik
V sak kraj, vsaka vas doživlja dogodke, ki so tako ali drugače pomembni, torej bi jih bilo treba ohraniti zanancem. Znano je, da že naslednji rod pozabi dogajanja v življenju prehodnega...Nekoč so zapisovali v župnijske kronike zelo zanimive podatke, ki so lahko poslužili poznejšemu preučevanju preteklosti, tudi šolske kronike so bile dober vir za iskanje dogajanj prejšnjega časa. Ponekod so zanesenjaki kar sami pisali krajevne kronike, ali pa so nekateri redki domači izobraženci zapisovali v javna občila dogajanja v domačem kraju.
Ko raziskovalec danes išče podatke, je v hudi zadregi, kajti po zadnji vojni so nekako šolske kronike utihnile, pa tudi v župniščih so raje pozabili na kroniko, da si včasih ne bi nakopali težav. Tako je obdobje po drugi svetovni vojni še najmanj zabeleženo in vrzeli v preteklosti so velike. Skoda!
Kaj pa sedaj v lastni državi? Bo kdo v tem smislu kaj pokrenil? Ne bilo bi odveč, če bi spet naložili krajevnim skupnostim ohranjanje dogajanj v obliki kronik. Nekdanje občine, (današnje krajevne skupnosti) so to imele, žal pa se je veliko tega med vojno izgubilo, oziroma porazgubilo v zasebne roke. Takšna je usoda radmirske župnijske kronike, ki bi nam danes pomenila veliko zgodovinsko vrednost. Številne šolske kronike so še pred zadnjo vojno zbrali v Ljubljani in so sedaj ohranjene, žal pa med njimi ni Kocbekove šolske kronike iz Gornjega Grada in še bi lahko naštevali.
Kaj hočem reči? Zadnji čas je, da se po krajevnih skupnostih s posebnim aktom zadolžijo ustrezni ljudje za pisanje kronike.Ne dovolimo, da tone v pozabo današnji čas...
Aleksander Videčnik
Savinjske novice so štirinajstdnevnik in izhajajo vsak drugi petek. Izdajatelj EP8I d.o.o. Savinjska c. 4, Nazarje, telefon 063/831-957, telefax 063/832-363. Sofinancer SO Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik, uredniški odbor: Marko Lenarčič, A. Videčnik, R. Pintar, E. Mavrič, F. Kotnik. Stalni zunanji sodelavci: Aleksander Videčnik, Edi Mavrič, Cini Sem. Tisk: Delavska univerza Mozirje; žiro račun EPSI 528f0-601-19030. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke.
Po mnenju Ministrstva za informiranje RS (št. 23/130-92 z dne 26.2.92) šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Vsebina sestavkov, ki jih objavljamo v rubriki "Pisma bralcev” niso stališča uredniškega odbora. Prispevke podpisujte s polnim imenom in naslovom in naj ne obsegajo več kot eno tipkano stran A4 formata. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja besedil. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Odpovedi sprejemamo samo za naslednje tromesečje.
PES - moj prijatelj
V	naši občini je registriranih 1400 psov in iz leta v leto jih je več. Nekaterim ljudem je pes najboljši prijatelj, drugi jih ne marajo.
Za nekatere pse lastniki dobro skrbijo, drugi pa so prepuščeni samim sebi. Precej jih je tako postalo potepuških in so za okolico nevarni. Tudi v naši občini jih je precej. Na to opozarjajo lovci, ki srečujejo pse po loviščih, ko preganjajo divjad in drugi občani, ki so prišli v neprijetne situacije s psi. Lansko leto je bilo v naši občini registriranih 50 pasjih ugrizov.
V	naši občini je še vedno prisotna steklina. V lanskem letu je prišlo do večjega izbruha bolezni, saj je silvatična - gozdna oblika prešla v urbano.
Za steklino sta zbolela dva psa, ki nista bila cepljena proti steklini.
Po zadnji akciji cepljenja lisic proti steklini se je stanje izboljšalo, vendar bo bolezen še naprej prisotna. Če psi niso oskrbljeni, vzgojeni in pod nadzorom, predstavljajo nevarnost za vse.
V zvezi s tem smatram, da je nujno potrebno, da osvežimo nekatera določila občinskih predpisov za izboljšanje reda na tem področju in sicer:
-	V stanovanjskih zgradbah z več stanovalci je dovoljeno imeti psa le s poprejšnjim soglasjem sostanovalcev.
-	Imetnik psa je dolžan v 8 dneh prijaviti nabavo psa veterinarski organizaciji, ki vodi register psov /ZZV Celje, PE Mozirje, Cesta na Lepo Njivo 10, Mozirje, tel. 831-017/.
-	Imetnik psa je dolžan v 3 dneh prijaviti pogin, odtujitev, pobeg ter vsako drugo spremembo v zvezi z rejo, prav tako veterinarski organizaciji, ki vodi register psov.
-	Imetnik psa je dolžan poskrbeti, daje pes prvič cepljen proti steklini, ko dopolni štiri mesece starosti, potem pa ponovno vsako leto.
-	Imetnik psa je dolžan skrbeti, da se pes ne giblje prosto brez nadzorstva. Po ulicah in trgovinah, v ožjem naselju se sme psa voditi le na vrvici, popadljivi psi pa morajo nositi nagobčnike.
-	Prepovedano je puščati pse na urejena otroška igrišča, zelenice, parke, obdelane njivske in travniške površine.
Postopek za prepoved reje psa lahko začne po uradni dolžnosti občinski upravni organ pristojen za veterinarstvo. Predlog za uvedbo postopka lahko dajo posamezni občani, skupine stanovalcev ter Kinološko društvo.
Veterinarska inšpekcija bo v primeru pritožb občanov zoper nevestne posestnike psov, ki bodo opuščali gornje predpise, ukrepala v skladu z zakonskimi določili.
Kako živeti s psi?
Človek in pes sta svoje sožitje začela že davno. Pes je bil prva divja žival, ki jo je človek udomačil. Pes je prijatelj, družabnik in še marsikaj, vendar je tak, kakršnega naredi človek.
Človek mora biti tisti, ki psa vodi in odreja način medsebojnega življenja. Psa moramo vzgajati že od rane mladosti naprej, ko je najbolj dojemljiv za učenje. Če se do enega leta starosti ne bomo redno ukvarjali s psom, bomo živeli s psom, ki bo imel celo vrsto napak in nam bo delal veliko preglavic. Življenje z njim bo nevzdržno.
Če pes do enega leta starosti po mili volji preganja divjad, ga tega ne bomo nikoli več odvadili. Podobno velja za potepanje. Pes, ki se navadi odhajati od doma za več ur ali celo za več dni, bo to stalno počel. To pomeni, da se je potrebno s psom ukvarjati in ga poučevati.
Pes naj bo v stiku s človekom. Ni prav, da je pes ves čas sam, zaprt v pesjaku, na oddaljenem koncu vrta ali še slabše, vedno pripet na verigi. Pes potrebuje dnevno povprečno dve uri sprehoda. Toda, dokler svojega psa ne obvladamo, naj bo vedno na vrvici. Prosto pod nadzorom se lahko sprehaja šele potem, ko ga lahko odpokličemo tudi v situacijah, ko se prisotni zunanji dražljaji, kot so drugi psi, divjad, kokoši itd.
Pes bo naš prijatelj, če ga bomo razumeli in poznali njegove vedenjske, biološke in druge značilosti.
Da bo življenje s psi prijetno, moramo upoštevati osnovne zakonitosti ravnanja s psi.
Veterinarski inšpektor Bojan Šturm, dr.vet.med.J.r.
OBVESTILO
Imetniki pašnih živali morajo le-te do 15. aprila 1993 prijaviti na Veterinarski postaji v Mozirju, Cesta na Lepo Njivo 10, telefon 831-017.
Veterinarska inšpekcija občine Mozirje
ZKZ Mozirje:
Težki časi za kmetijstvo
O problemih v kmetijstvu in zahtevah slovenskih kmetov smo pisali že v prejšnji številki. Tokrat smo o tem in o sedanjem položaju v zadrugi povprašali direktorja Mercator - Zgornjesavinjske kmetijske zadruge, Antona Vrhovnika.
ANTON VRHOVNIK: Za kmetijstvo so na slovenskem trenutno tako hudi časi, kot jih že dolgo ni bilo. Slovensko tržišče je, kot je znano,premajhno za porabo večine kmetijskih pridelkov. Starega jugoslovanskega tržišča ni več, zahodna Evropa pa se temeljito ščiti. Naša kmetijska politika pa je bila do sedaj popolnoma odprta, saj je omogočala uvoz mleka in mlečnih izdelkov, mesa in mesnih izdelkov itd., ki so k nam prihajali glaboko pod tržnimi cenami, podprti z visokimi izvoznimi stimulacijami. Da je problem sedaj še hujši, Slovenija svojih kmetijskih pridelkov ne more izvažati, saj je zahod uvedel zdravstveno zaščito. Nastali viški kmetijskih pridelkov se rešujejo na dva načina: z zniževanjem realnih cen in z zmanjševanjem količin odkupa od kmetov. Gledano s stališča nacionalnega gospodarstva je v tem primeru logičen pritisk na vlado, da najde potrebna sredstva za izvozne stimulacije in da sprejme ustrezne zaščitne ukrepe pri uvozu. Sedaj sprejeti prevlemani so namreč odločno prenizki.
V naši zadrugi se poleg naštetih problemov srečujemo še s povečano ponudbo lesa, za katerega je danes zelo malo plačilno sposobnih kupcev.
SN: Kako v zadrugi sodelujete pri sanaciji posledic lanskoletne suše?
ANTON VRHOVNIK: V zadrugi se trudimo, da bi posledice suše čimbolj efektivno odpravili. Nekaj sredstev je v ta namen prispevala republika, zadruga pa si prizadeva, da repromateriale: koruzo, umetna gnojila itd. nabavi po čim nižji ceni. Te materiale prodajamo kmetom brez prometnega davka na podlagi izjave o oprostitvi. Lanskoletne izkušnje so tudi dokončno potrdile, da je namakanje hmelja nujno potrebno. Suša se v najostrejši obliki namreč pojavi ob koncu julija in v začetku avgusta, torej prav takrat, ko hmelj potrebuje največ vlage. Zato smo se odločili za to investicijo, ki se začenja z zbiranjem ponudb dobaviteljev opreme.
Za kmetijstvo so na slovenskem trenutno tako hudi časi, kot jih že dolgo ni bilo.
SN: V sklopu vaših dejavnosti je nekako zamrl kmečki turizem? ANTON VRHOVNIK: Kar se tiče kmečkega turizma, smo bili celo leto, v nekakšni izolaciji, saj nam davčna uprava praktično ni dovojevala poslovanja, ker je vse naše račune dvojno obdavčevala. Pred kratkim smo vendarle našli izhod iz nastale situacije, zato se bomo letos na tem področju bolj angažirali. V čiste agencijske posle sicer ne bomo vstopili, pač pa bomo skušali biti vez med kmetom in agencijo. Naša želja vsekakor je, da ta dejavnost resnično zaživi.
SN:	Kako tečejo aktivnosti v zvezi z registracijo
Zgornjesavinjske hranilnice in posojilnice?
ANTON VRHOVNIK: Aktivnosti tečejo povsem normalno. 30 milijonov tolarjev ustanovnega kapitala smo zbrali. Pristopilo je večje število Zgornjesavinjčanov , pristopilo je podjetje Savinja Mozirje, pristopila so tudi nekatera društva. V začetku aprila bo vsa potrebna dokumentacija posredovana na Banko Slovenije in potem bomo čakali le še njeno soglasje.
SN: Kako poteka likvidacijski postopek temeljne organizacije kooperantov Gozdarstvo Nazarje?
o 9
gospodarstvo
ANTON VRHOVNIK: V zvezi s tem bi dejal le to, da gredo zadeve v zvezi z likvidacijo TOK Gozdarstvo Nazarje proti koncu. Ko bo narejena zaključna bilanca, pa bomo o tem obširneje spregovorili.
SN: Zadruga dobiva v zaostrenih pogojih gospodarjenja pomembnejšo vlogo. Kako jo vidite vi v bodoče?
ANTON VRHOVNIK: Zadruga ima za razliko od podjetja, ki naj ustvarja zgolj dobiček, dva cilja: prvič - delati za in v korist svojih članov in drugič - vzdržati v konkurenčnem boju. Ker je prvi cilj delati za dobrobit svojih članov, zadruga seveda pričakuje, da so člani z njo tako v dobrem kot slabem. Ljudje se tudi nekoč niso združevali v zadruge zato, da bi s tem samo zaslužili, ampak da bi preko zadruge opravili svoj posel - prodali pridelke in nabavili repromaterial. V to potezo jih je silila prevelika odvisnost od vaških trgovcev in bankirjev. Izhajajoč iz navedenega, zadruga ob zaključku poslovnega leta v primeru pozitivnega rezultata ne deli denarja po vplačanem članskem deležu ampak po opravljenem poslu, članski delež pomeni le pripadnost in zagonski kapital. Teh dejstev marsikdo izven zadruge ne razume.
Vsi si seveda želimo, da bi bila zadruga tudi v bodoče uspešna._______________________________________________
Seveda pa se bodo tudi pri kmetih začele pojavljati razlike, zato se bodo le-ti delili na podjetnike in zadružnike. Kmetje podjetniki bodo tisti, ki bodo dovolj močni, da bodo samostojno kupovali, proizvajali in prodajali, zadružniki pa bodo te funkcije vršili preko zadruge. Pri nas prvih zaradi neugodnih naravnih pogojev predelave,še posebej oddaljenosti od večjih mestnih centrov, verjetno veliko ne bo, marsikje drugje pa seveda bodo. Najbolj nazorno se to kaže pri vinogradnikih.
Vsi si seveda želimo, da bi bila zadruga tudi v bodoče uspešna. Enostavnega univerzalnega recepta za to pa ni ne pri nas ne kje drugje.
Ni namreč možno že vnaprej definirati ali so boljše specializirane ali mešane ali teritorialne ali velike ali majhne zadruge. V praksi se je potrebno prilagoditi dejanskim razmeram in točno to bomo počeli tudi mi. Da pa to ne bo enostavno, je jasno že sedaj, ko so v kmetijstvu tako težke razmere. Vlada bo kljub vsemu morala upoštevati, da je kmetijstvo zaradi svojih specifičnih lastnosti neprilagodljiva panoga, da je povpraševanje za kmetijskimi proizvodi zelo neelastično in da je skladiščenje kmetijskih proizvodov, če že ne nemogoče pa vsekakor zelo drago. In nenazadnje je treba opozoriti tudi na to, da nobena razvita država nima kmetijske politike zaradi vseh naštetih dejstev popolnoma liberalizirane.	Tekst in foto: KF
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Območna zbdmica Velenje Trg mladosti 2, p.p. 45 Tel.: 063/850-920 Fax: 003/856-645
POSLOVNE INFORMACIJE
1.	Člane Gospodarske zbornice Slovenije, predvsem manjša in srednja podjetja pozivamo, da oglašujejo in iščejo partnerje v borzi Ponudbe in povpraševanja GZS in v borzi Ponudbe in povpraševanja Evropske gospodarske skupnosti.
2.	S 15. marcem 1993 na GZS - Območni zbornici Velenje izdajamo in potrjujemo obrazec FORM-A. (izvoz v zahodne države).
3.	V okviru poslovnih informacij dajemo tudi brezplačne informacije na aktualna vprašanja iz vseh področij poslovanja. Zato naslovite vprašanja na naš naslov, GZS - Območna zbornica Velenje, Trg mladosti 2, p.p.45, 63320 Velenje.
, 4. Brezplačna strokovna pomoč družbenim in privatnim ji podjetjem.
ji 5. Prejeli smo nove ponudbe in povpraševanja Business ‘j Cooperation Centra iz Bruslja. Zato vabimo vsa podjetja,
I,	podjetnike in obrtnike, da to proučijo na sedežu GZS -i Območni zbornici Velenje.
j 6. Obveščamo vsa podjetja, podjetnike in obrtnike, da bo ! 14.4.1993 ob 9.00 uri v Hotelu Zdravilišča Dobrna, enodnevni , POSVET O PRIVATIZACIJSKIH PROCESIH. Ta posvet j organizirajo GZS - Območna zbornica Celje, Območna j zbornica Dravograd in Območna zbornica Velenje.
PRO VITA ALPINA
-	mednarodna organizacija za pridelavo zdrave hrane v alpskem prostoru
Slovenski in evropski trg sta zasičena s prehrambenimi izdelki. Cene le teh so navadno tako nizke, da proizvajalcu ne pokrijejo niti vhodnih stroškov. Dober primer je mleko in mlečni izdelki.
S temi problemi se srečujejo tudi kmetje, zadruge v celotnem alpskem prostoru (Avstrija, Švica, Italija, Slovenija).
PROVITA ALPINA je organizacija za koordinacijo in svetovanje proizvajalcem zdrave hrane v alpskem prostoru, ki jo delno financira evropska skupnost. Izpostave te organizacije so že skoraj v vseh državah, ki imajo Alpe.
V soboto 20.marca sta obiskala Slovenijo dva predstavnika PROVITE ALPINE. Koordinator srečanja je bil Janez Bizjak, direktor Triglavskega narodnega parka. Ogledali so si nekaj kmetij na Solčavskem in bili z eno besedo navdušeni nad ^naravo ter zagnanostjo domačinov. Poudarila sta dve stvari:
-	komercialno uspešna pridelava zdrave hrane je odvisna od želja, potrebe domačinov, da na tem področju nekaj naredijo
-	najpomembnejša izkušnja pa je, da se je potrebno teh stvari lotiti z malimi koraki.
Navrgla sta nekaj idej, za katere menita, da morajo tudi tu uspeti, od pridelave domačih sirov, mesnih izdelkov, do čajev in zelišč.
Bila sta navdušena nad zagnanostjo in sodelovanjem vseh domačinov Logarske doline in menila, da stvar tukaj mora uspeti.
Tudi zanju je bil obisk kmetij na Solčavskem zelo dobra izkušnja. V pomladnih mesecih bodo organizirali za področje alpskega prostora Slovenije na njihove stroške ogled podobnih kmetij, pridelovalnic zdrave hrane v Avstriji, Švici in Italiji.
Slovenija je še vedno lepa in zelo čista dežela. Pridelovanje zdrave hrane v alpskem prostoru ima velike možnosti, zato bi bilo napak, da se ne bi hoteli učiti na izkušnjah naših sosedov.
ML
O O
Stavke. v letu 1992
Stavke v Sloveniji do sedaj še niso pomenile prave demonstracije moči stavkajočih, vsekakor pa velja ugotovitev, da v lanskih stavkah ni šlo za izsiljevanje nečesa, kar bi presegalo nivo delavskih pravic in koristi.
V Sloveniji je vsak zaposleni v gospodarstvu v lanskem letu stavkal 3 in pol ure (gledano statistično), 860 delavcev po tej računici ni delalo celo leto, stavka pa je v povprečju trajala 22 ur.
V	stavkah je bilo v minulem letu porabljenih 1.876.000 ur, ki brez povzročene druge škode pomenijo 2,2 milijarde SIT izpada dohodka. Na račun tega bi lahko 47.000 delavcev prejelo eno povprečno mesečno plačo, 3.900 delavcev pa bi takšno plačo lahko prejemalo celo leto, 103.000 bi potemtakem lahko prejelo eno zajamčeno plačo, 8.500 delavcev pa bi jo lahko prejemalo celo leto.
če k navedenim podatkom prištejemo še ure, ko delavci niso delali med lansko splošno opozorilno stavko, teh pa je bilo 1.000.000, izgubljene ure pomenijo 3,6 milijarde SIT izpada dohodka, temu primerno pa se poveča tudi število delavcev, ki bi lahko prejeli eno povprečno plačo (77.000) oz. zajamčeno plačo (168.000).
Na območju Velenja (sem spada tudi občina Mozirje) je bilo v letu 1992 8 stavk, v katerih je sodelovalo 11.825 zaposlenih.
V	90% vseh primerov je bila temeljna zahteva stavke izplačilo za mesec, dva ali tri nazaj. V približno polovici stavk je vodstvo podjetja po pogajanjih ugodilo stavkovnim zahtevam, ponekod pa so stavko prekinili in čakali na izpolnitev obljub. V 56 podjetjih so stavkajoči poleg drugega zahtevali tudi odstop vodstva podjetja, kar se je zgodilo v 35 podjetjih.
KF
ZŽV Cejje, enota Mozirje
V A B ! L O
Vabimo vas na prikaz različnih načinov cepljenja sadnega drevja, ki bo
1.	v torek, 20.4.1993 ob 9.00 uri v sadovnjaku last Jožeta Špendeta,
p.d, Fricelj, Dobletina 18/a.
2.	v sredo, 21.4.1993 ob 9.00 uri v sadovnjaku last Franja Budna,
p.d. Joški, Ljubno (pri Kovinarstvu)
3.	v sredo 21.4.1993 ob 12.00 uri v sadovnjaku last Antona Kumra,
p.d. Sp. Jerovčnik, Krnica 52, Luče.
Prikaz bo vodil priznani strokovnjak France LOMBERGAR, dipl. ing. agr., specialist za sadjarstvo na kmetijskem zavodu Maribor.
Kdor bo imel s sabo pribor za cepljenje, bo lahko preizkusil svoje znanje.
Vabljeni v čim večjem številu!
Kmetijska svetovalna služba Mozirje
Prvi občni zbor zadružnikov
V	četrtek, 25. marca je bil v Gornjem Gradu 1. občni zbor Zgornjesavinjske kmetijske zadruge. Občni zbor je po novih zadružnih pravilih najvišji organ zadruge in je glede na število zadružnikov (okrog 500) sestavljen po delegatskem principu tako, da na vsakega petega člana pride en delegat. Tokrat se jih je zbora udeležilo 86.
Osnovni namen prvega občnega zbora je bilo njegovo konstituiranje in izvolitev organov. Prvi od teh je upravni odbor, ki nastopa kot operativni in izvršilni organ. Sestavljen je iz dvanajstih predstavnikov kmetov (iz vsake zadružne enote eden) in treh iz vrst zaposlenih delavcev članov zadruge. Predloge za svoje predstavnike so pripravile zadružne enote na svojih zborih in jih (nekatere od njih) potrjevale s tajnim glasovanjem. Občni zbor je kandidate tako samo formalno potrdil.
Predsednik upravnega odbora je po novih pravilih tudi predsednik zadruge. Te funkcije stara zakonodaja ni poznala, je pa to predvsem častna, predstavniška funkcija. Zanjo so lahko kandidirali vsi člani upravnega odbora, največje število glasov pa je dobil Stanko Zagožen, po domače Bati iz Ljubnega ob Savinji. Za podpredsednika je bil po poprejšnjem dogovoru iz vrst zaposlenih delavcev članov izvoljen Primož Budna, vodja lastne kmetijske proizvodnje na Rečici ob Savinji. Sočasno je bil na občnem zboru sprejet predlog, da se en podpredsednik izvoli tudi iz vrst kmetov. Izvoljen je bil Ivan Presečnik, po domače Knebl iz Gornjega Grada. Enako število kot on je dobil tudi Matija Petrin iz Pobrežij, vendar je večina prisotnih menila, naj bo podpredsednik iz Zadrečke doline, če je že predsednik iz Savinjske.
Sledile so volitve petčlanskega nadzornega odbora, za katerega je bilo 12 kandidatov. Izvoljenih je bilo prvih pet z največjim številom dobljenih glasov, za predsednika pa Franc Bezovšek iz Lenarta pri Gornjem Gradu.
V	nadaljevanju je občni zbor sprejel spremembo organizacije zadruge v tem smislu, da se enajstim zadružnim enotam pridruži še ZE Šmihel, ki je doslej spadala pod Mozirje, ker pa so že nekdaj imeli svojo zadrugo, so do nje upravičeni tudi sedaj.
Nato je bila sprejeta pomembna sprememba zadružnih pravil, s katero bodo poslej lahko zadružne člane na sejah organov zadruge nadomeščali njihovi družinski člani prvega dednega reda (zakonski partnerji ali polnoletni otroci). To doslej ni bilo možno, je pa nujno, saj-je pogosto tako, da so pristopne izjave podpisali zemljiškoknjižni lastniki, dejansko gospodarjenje in delo na kmetiji pa vršijo mlajši družinski člani.
Zadružniki so se ob zaključku občnega zbora pomenili tudi o pereči problematiki odkupa mleka in ostalih kmečkih proizvodov.
KF
o
o
gospodarstvo
Predstavljamo vam:
Naslov tega članka verjetno ni ravno najbolj pravi. Le kdo ne ve za pekarno v Mozirju? A ker njena dejavost ni zgolj peka kruha, bo seznanitev z njo kljub temu zanimiva. S tem se je strinjal tudi naš sogovornik, Janez Petrovič.
SN: Gospod Petrovič, od leta 1976, ko sle pekarno vzeli v najem od podjetja Savinja, je minilo kar nekaj let. Kako gledate na to obdobje?
JANEZ PETROVIČ: če upoštevamo samo število zaposlenih, to marsikaj pove: začeli smo s šestimi, sedmimi, danes nas je trideset. Pekarno smo medtem odkupili in jo leta 1988 adaptirali. Leto kasneje smo dejavnost zaradi vedno večje konkurence razširili na prodajo delikatese. Leta 1990 smo
RTC Golte:
vzeli v najem še slaščičarno v Šoštanju. In pri tem obsegu zaenkrat ostajamo.
SN: Povejte nam, kaj vse proizvajate in prodajate pri vas!
JANEZ PETROVIČ:
Temeljna dejavost je seveda peka kruha, katerega proizvajamo kar 15 vrst. Pri tem moram posebej poudariti, da se držimo preverjenih starih receptov brez umetnih sestavin, ki sem se jih naučil še kot vajenec na Ptuju. Pečemo tudi 20 vrst pekovskega peciva, ročno oblikovane domače kekse, potice, v slaščičarni pa torte vseh vrst in kosovno pecivo. No, tudi na zelo dober sladoled ne smemo pozabiti.
SN: Kaj bi izmed naštetih izdelkov najbolj izpostavili?
JANEZ PETROVIČ: Vsekakor polnozrnati kruh, za katerega glavne sestavine uvažamo, pomeni pa kljub nekoliko višji ceni izjemno zdravo prehrano in daljšo trajnost. Tudi dietni kruh je potrebno omeniti, sicer pa proizvodnjo usmerjamo pretežno na temne kruhe s čimveč balastnimi snovmi. Pomena zdrave hrane se danes zaveda vedno večje število potrošnikov, zato tudi pri izdelavi peciva uporabljamo izključno naravne sestavine.
SN: Kakšen je vaš režim prodaje ?
JANEZ PETROVIČ: Pekarna je odprta vsak dan od 6.00 do 19.00, ob sobotah pa od 6.00 do 13.00. V izrednih primerih, kot je na primer smrt v družini, smo strankam na voljo
tudi izven navedenega delovnega časa. Naročila za torte sprejemamo tudi po telefonu 831-489. Sicer pa pri nas lahko kupci dobijo vse potrebno za hladno prehrano na izletu in ob podobnih priložnostih.
SN: Verjetno pa vas sedanji obseg kljub uspešnemu poslovanju dolgoročno ne bo zadovoljeval?
JANEZ PETROVIČ:	Podjetniški nagon
vsakega uspešnega zasebnika venomer sili naprej - v nekaj novega, boljšega. Tudi mi si to želimo, a je trenutno naš največji problem prostorska omejenost. Videli bomo, kaj bo prinesel čas, vsekakor pa mi izključena tudi sprememba lokacije. Treba bo pač, kot smo to počeli že do sedaj, krmariti med možnostmi in željami.
In to prav dobro znate, bi lahko dodali mi. Kruh iz mozirske pekarne je namreč znan širom po Sloveniji, to pa je tudi neke vrste garancija in obveza hkrati za visoko kvaliteto v bodoče. Ni vzroka za to, da bi bilo kako drugače.
Tekst in foto:KF

Včeraj sanje - jutri resničnost
Tako lahko povsem na kratko povzamemo dogajanja v minulih dneh na Golteh. Rekreacijsko - turistični center, ki se je v zadnjem obdobju predvsem zaradi neugodnih vremenskih razmer srečeval s številnimi težavami, je namreč z japonsko - evropsko korporacijo TAD Europe Corporation Kerin sklenil 25 milijonov DEM vredno pogodbo o skupnem vlaganju v razvoj celovite turistične ponudbe RTC Golte.
<r	....
Investicija bo v celoti realizirana v letošnjem letu, zajema pa v bistvenih postavkah: izgradnja hotela s petimi zvezdicami ( v ta sklop spada tudi izgradnja čistilne naprave), izgradnja zasneževalnega sistema (semkaj sodijo akumulacijsko jezero, razvodni sistem in snežni topovi), izgradnja štirisedežnice Ročka in nenazadnje izgradnja drče za dričanje v letni sezoni. RTC bo s tem pridobil na kvaliteti in kvantiteti kapacitet, saj bo možno zasneževanje 30 ha površin, že sama štirisedežnica pa pomeni takšno kapaciteto, ko jo ima sedaj celotno Golte.
TAD je eden največjih svetovnih proizvajalcev telekomunikacijskih naprav, ki se je odločil za vlaganje v visoko profitabilno dejavnost - turizem. Kot nam je povedal Boris Ivanovski, namestnik generalnega direktorja TAD Europe Corporation Kerin, bo skladno s potekom investicije teklo tudi formiranje delniške družbe. Dela v letošnjem letu naj bi bila zaključena najkasneje do sredine oktobra.
O poteku investicije bomo seveda še pisali.	KF
Hate flf	—i—fei
Nadaljevanje 22. skupnega zasedanja zborov Skupščine občine Mozirje je v petek, 2. aprila ob koncu postreglo z dolgo pričakovanim odgovorom na vprašanje: ali ima občinski izvršni svet pod vodstvom Alfreda Božiča še dovolj podpore v skupščini? Rezultat je znan: od 44 prisotnih delegatov je za nezaupnico glasovalo 27, proti pa 17 delegatov, kar pomeni, da nezaupnica ni bila potrjena, saj bi zanjo moralo glasovati vsaj 32 delegatov (več kot polovica vseh). Toda vrnimo se na začetek.
Nadaljevanje skupnega zasedanja se je pričelo z obravnavo 12. točke dnevnega reda - problematika sanacije po poplavah.
Toni Breznik član IS in delegat KS Luče, v času poplav pa tudi predsednik KS Luče , je ponovno osvetlil tok dogodkov v zvezi s sanacijo posledic v Lučah. Poudaril je, da je pri zadnji razdelitvi sredstev zagovarjal drugačno stališče, kot je bilo nato sprejeto, in da daje ostavko na članstvo v IS ter delegatsko mesto v zboru KS.
Andrej Presečnik je v nadaljevanju opozoril, da je v predlogu republiškega proračuna za obvoznico Ljubno predvidenih 90 milijonov SIT in za cesto Ljubno - Luče (prvi odsek) 100 milijonov SIT. Za urejanje vodotokov pa je namenjena samo četrtina lanskih sredstev (vsega 20 milijonov SIT), kar je praktično nič glede na potrebe.
V nadaljni razpravi je bilo opozorjeno na dejstvo, da bi bilo mogoče z razpoložljivimi sredstvi storiti tudi več, kot seje , kar gre predvsem na račun izvajalcev.
Skupščina je nato sprejela dva sklepa: _
1.	Skupščina sprejema poročilo o sanaciji po poplavah v posredovani obliki in priporoča izvršnemu svetu, naj ponovno prouči sprejet prioritetni vrstni red še nerazporejenih sredstev in najde rešitev za sanacijo ceste v Podvolovljek.
2.	Skupščina zahteva od vlade in državnega zbora, da se najdejo potrebna sredstva za ureditev vodotokov v višini, kot sojo izračunali vodarski strokovnjaki.
Sledila je 13. točka dnevnega reda z naslovom: razprava o delu IS SO Mozirje in vprašanje zaupnice IS.V uvodu je bila prebrana obrazložitev predlagateljev vprašanja (nc)zaupnice, za katero se je mag Alfred Božič	.	kasneje izkazalo, da so jo sestavili v Lučah - nezadovoljni z odnosom
predsednika Božiča do KS Luče.
Delegata Edi Mavrič in Jože Veninšek sta protestirala, da za obrazložitvijo ne stojita, ker je tudi nista podpisala, podpisa o vprašanju nezaupnice pa kljub temu nista umaknila.
Zdravka Hriberšek - Ladinek je v imenu LDS prebrala izjavo, da bi lahko o vprašanju nezaupnice IS razpravljali šele na podlagi rezultatov preiskave SDK in inšpekcijskih služb, nakar sta skupaj z Radetom Rakunom, poslancem iste stranke, zapustila sejo.
Franc Bastl je v svoji razpravi nato naštel kup nepravilnosti povezanih s Skladom stavbnih zemljišč, kijih je IS po njegovem mnenju zagrešil. Skupščina naj bi po njegovem predlogu sprejela sklep o reviziji kompletnega poslovanja IS.
Sledila je razprava dr. Antona Zunterja, ki se je nanašala predvsem na poslovanje podjetja Božič d.o.o., ki za občinske zdravstvene zavode vodi računovodske posle. Dr. Zunter je med drugim izjavil, da si podjetje Božič za svoje storitve obračunava kar 12.500 DEM mesečno, čeprav bi bilo nonnalno 700 -1300 DEM, da je pogodba zavoda s firmo Božič pravno nična in da Alfred Božič krši zakon o nezdružljivosti javne funkcije s pridobitno dejavnostjo. Predsedniku IS je predlagal, naj sam odstopi.
Predsednik skupščine, Andrej Presečnik, je nato pojasnil svoje mnenje. Motijo ga afere, ki se stalno povezujejo z imenom Alfreda Božiča: odnos do Elkroja v času poplav, igra Fair play, odnos do krajanov Lepe Njive po volitvah, grožnja zadrugi, da jo bo razbil, če mu za njegovo zasebno sirarno ne bo dala mleka.
Po še nekaterih razpravah je za govorniški pult stopil Alfred Božič. Francu Bastlu je pojasnil, da bodo vsi odgovori v zvezi s poslovanjem Sklada stavbnih zemljišč posredovani na naslednjem zasedanju skupščine, Antonu Zunterju pa je odgovarjal na posamezne obtožbe. Tako je med drugim izjavil, da so mu predstavniki zdravstva sami predlagali, naj njegova firma prevzame računovodske posle, da je bila cena dela njegove firme postavljena kot polovična cena glede na znesek, ki gaje zdravstvo plačevalo prej z opombo, da se po izteku leta preveri ustreznost višine in da se po možnosti tudi zniža, da je glavni vzrok Žunterjevega nasprotovanja domnevno oviranje pri pridobivanju koncesije za privatno prakso, kar po njegovem ne drži, in da bi za ugotavljanje njegove pridobitne dejavnosti skupščina morala ustanoviti posebno komisijo in je torej prva na potezi le-ta. Dejal je, daje v igri Fair play operativno sodeloval njegov sin in daje sirarno zgradi! skupaj s sinovoma šele po ustnem zagotovilu zadruge in ljubljanskih mlekarn, da bo mleko dobival. Odstopil pa nikakor ne bo, saj, kot je dejal, ni storil nič nepoštenega.
Nadaljnje razprave so se večinoma strinjale v ugotovitvi, da letijo pripombe predvsem na moralni lik predsednika in ne na delo izvršnega sveta. Jože Poznič je svoje mnenje o neurejenosti razmer podkrepil tudi z odstopno izjavo.
Sledilo je tajno glasovanje o nezaupnici IS, katerega rezultat smo že omenili.
Ob koncu zasedanja so se poslanci ustavili še ob točki delegatskih vprašanj in odgovorov.
dr. Anton Zunter
tekst: KF foto: C.Sem
Sejem Mi - ADRIA Svoboda gibanja
V času od 22.3. do 27.3.93 je v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču potekal 32. mednarodni sejem Alpe Adria - Svoboda gibanja, na katerem je sodelovalo preko 300 domačih in tujih razstavljalcev. Predstavile so se regije s kompletno ponudbo, agencije s počitniško ponudbo, podjetja, ki se ukvarjajo s ponudbo za prosti čas itd.
Zgornja Savinjska dolina seje na tem sejmu predstavila že tretjič zapored. Vendar je bilo prvič, daje pri predstavitvi sodelovalo več turističnih subjektov doline. Predstavili smo se na 40 m2 površine s kar dopadljivo stojnico. Predstavitev doline so letos na tem sejmu zagotovili: Zgornje savinjska turistična zveza, Turistično društvo Rečica, Savinjski gaj, GP Turist, RTC Golte, Logarska dolina d.o.o., Glin Zagarstvo, EPSI. Posredno
so predstavitev doline na sejmu omogočili še SO Mozirje, Kovinarstvo Ljubno, Elkroj, ZKZ, TGM Petek, Šport center Prodnik, Kolesarski servis Profi, Vino Šmartno.
Glin je prispeval brunarico iz svojega programa, ki je služila kot razstavni eksponat in hkrati kot skladišče že kar številnega prospektnega materiala doline, ter hkrati kot točka, kjer se je dalo odžejati, potešiti lakoto in hkrati so si hostese od napornega celodnevnega stopicanja za pultom lahko odpočile in nabrale novih moči. Osrednji del stojnice je predstavljal velikonočni pogrinjek in nasbevk, ki gaje pripravilo TD Rečica.
Na našem štantu se je sicer cel teden nekaj dogajalo tako, da so obiskovalci kar pridno prihajali v bližino. Ponedeljek in torek sta bila izkoriščena za predstavitev aktivnega in rekreativnega oddiha v dolini, v sredo je TD Rečica pripravilo celovit nastop in med drugim dvakrat prikazalo izdelavo znamenitega Savinjskega želodca. Obiskovalci so lahko tako dodobra tudi spoznali izreden okus želodca in ga poplaknili s "toukecem" in modro frankinjo. Za dobro razpoloženja po so poskrbeli Drenovci. V sredo je RTC Golte predstavil svoje nove razvojne programe ter kar na sejemskem prostoru pripravil par sestankov s svojimi poslovnimi partnerji, ki so tako imeli priliko občutiti utrip Zgornje Savinjske doline kot celote. Cela stojnica je bila okrašena z rožami Savinjskega gaja, njegovi predstavniki pa so obiskovalcem delili brezplačne vstopnice za Gaj. Petek pa je bil rezerviran kot dan Zgornje Savinjske doline. Obiskovalce je presenetil ansambel Boj se ga - Pustnaki, ki so zopet dodobra razbobnali po celotnem sejmišču kdo so in kaj predstavljajo. Med tem pa smo na našem štantu tudi povabili obiskovalce v Zgornjo Savinjsko dolino na dopust ali pa na obisk številnih turističnih prireditev čez celo sezono.
Predstavnik Studia M Mozirje je vsa dogajanja na stojnici skrbno beležil na filmski trak, tako da ste si celoten zapis poteka sejma že lahko ogledali na vaših domačih televizorjih.
Vse dni je bila tudi v poslovnem smislu na stojnici "gužva". Precej dogovorov je bilo sklenjenih, precej obljub za bodoče sodelovanje, pa tudi precej vprašanj je bilo slišati: kje so znameniti savinjski flosarji, pa gornjegrajski čebelarji, pa solčavska ovca, pa izredni savinjski kmečki turizmi, pa turistične agencije.
Mislim, daje letos že bilo nakazano in hkrati potrjeno od obiskovalcev in razstavljalcev, da se mora regija predstaviti v celoti, in da ima le tako v izredno močni konkurenci možnost biti uspešna - torej privabiti več turistov.
Skupen nastop ne samo na tem sejmu v Sloveniji, temveč tudi na dveh, treh sejmih v tujini mora biti naš cilj v bodoče. Vsi, ki lahko pričakujemo korist od turistov, se moramo združiti in enotno nastopiti ter enakovredno nositi stroške. Vedeti morate namreč, da je letošnji nastop na tem sejmu udeležence stal cca 7000 DEM. Predlagamo, da. se v bodoče še bolj združimo, da bomo v cenovnem smislu lažje predstavili domače znamenitosti, ter hkrati tudi dvignili kvelitetni nivo predstavitve.
Bovčani, Bohinjci, Logačani, Korošci kot ljubljanske občine so priznali, daje naš način nastopa edino pravilen in posnemanja vreden.
Organizacijo in izvedbo sejma je koordiniralo podjetje EPSI.
ML
Prijetno vzdušje je ob dnevu Zgornje Savinjske doline spontano popestril pevec Alberto Gregorič
Na razstavnem prostoru se je oglasila vrsta znanih osebnosti
9
9
M
Plakat in prospekt v treh jezikih
Ena izmed svetlih perspektiv Slovenije je seveda turizem, vendar ne masovni turizem, ki je bil tako značilen za pretekla obdobja, temveč doživljajsko kvalitetni turizem, ki omogoča obiskovalcem stik z zdravo, neokrnjeno naravo. Za tovrstni turizem je Zgornja Savinjska dolina naravnost izdelano področje.
Za preteklo obdobje lahko mirno trdimo, da je turizem dolino obšel, rezultat se kaže v majhni pripravljenosti prebivalcev za vlaganje v turizem, posledica pa je seveda sorazmerno nizko število nočitvenih kapacitet. Prihodek od turizma je majhen in še ta ni optimalno izkoriščen.
Redka turistična podjetja in turistični delavci se zavedajo, da je ena ključnih postavk uspešnega turističnega razvoja določenega območja, promocija naravnih in kulturnih zanimivosti ter turistične ponudbe.
Slovenija mora danes agresivno nastopati na vseh mogočih sejmih in prireditvah doma in v tujini in za to potrebuje kvalitetne promocijske materiale.
Slovenijo lahko v promocijskem smislu razdelimo v regije, v okviru teh regij pa se predstavljajo posamezni turistični subjekti. V sled tega je tudi promocija Zgornje Savinjske doline zasnovana na ta način. Pri podjetju EPSI so že preteklo leto izdelali podroben program turistične promocije doline za obdobje naslednjih 5 let, v vrednosti 150.000,00 DEM, ki je bil predstavljen tudi na bivšem ministrstvu za turizem in gostinstvo. Za leto 1993 je v programu izdelava prospekta v treh jezikih, plakata in mape v vrednosti 41.000,00 DEM.
Ministrstvo je program za leto 1993 potrdilo -in sofinanciralo projekt v višini 30 %.
Za zagotovitev ostalih sredstev je bil v februarju sestanek večjih turističnih podjetij, ki naj bi pokrila večji del ostalega denarja. Rezultat sestanka je bil dogovor da:
-	SO Mozirje
-	Savinja Mozirje
-	GP Turist Nazarje
-	Mercator ZKZ Mozirje
-	RTC Golte
-	EPSI Nazarje
sofinancirajo projekt z vložkom vsak po 2.500,00 DEM, ostala sredstva naj bi zagotovilo	podjetje	EPSI Nazarje s
komercialnim pristopom med manjšimi turističnimi	subjekti	(kmečkimi turizmi,
gostišči....). Na sestanku je bilo sprejeto stališče, da se bodo morala slej ko prej tudi manjša turistična podjetja vključiti v skupno promocijo doline, saj je to v korist nas vseh.
Odziv med ostalimi turističnimi podjetji je bil skromen.
Projekt so sofinancirali še:
-	gostišče ATELŠEK, Rečica ob Savinji -trgovina PERLA, Luče
-	urarstvo ŠERBELA, Gornji Grad
-	Društvo PUST Mozirski
z vložkom vsakega po 300,00 DEM
ter Zgornjesavinjska turistična zveza z
vložkom 600,00 DEM.
Denarja tako seveda ni bilo dovolj za izvedbo v prvotni obliki, zato je bilo potrebno del naklade zmanjšati, tisk map pa prestaviti za nekaj mesecev.
Program promocije Zgornje Savinjske doline, predstavljen na tej strani, je popolnoma usklajen s programom promocije, ki ga ima v načrtu Zgornjesavinjska turistična zveza. Zaradi težav pri zagotavljanju sredstev za izvedbo je pač potrebno ubrati različne poti.
Financiranje nadaljne promocije doline je odprto. Proračun Slovenije bo pričujoči program verjetno financiral v višini 30 %, preostanek denarja bo potrebno zagotoviti v dolini. Vsi skupaj se bomo morali sprijazniti, da nam bo vse manj stvari podarjeno. Ce bomo hoteli v dolino privabiti goste, ki imajo
toliko denarja, da bomo lahko od njih živeli, bomo morali del tega denarja vložiti v promocijo, kar je dokazano zelo dobra investicija.
Zakon o turizmu v Sloveniji še vedno ni pripravljen. Zato se srečujemo tudi na področju financiranja z velikimi težavami.
Zgornjesavinjska turistična zveza skuša prebroditi te težave z akcijo podpisovanja individualnih pogodb s posameznimi turističnimi subjekti o sofinanciranju skupnega programa, katerega del je tudi promocija.
Promocijski materiali so bili razdeljeni v prvi vrsti sofinancerjem, nato turističnim društvom, ostali jih lahko odkupijo pri podjetju EPSI.
Za konec je potrebno še enkrat izpostaviti podjetja, ki so sodelovala pri sofinaciranju izdelave promocijskega materiala:
GP Turist, M-ZKZ Mozirje, Savinja Mozirje, SO Mozirje, RTC Golte, EPSI Nazarje, gostišče ATELŠEK, trgovina PERLA, urarstvo ŠERBELA, društvo PUST Mozirski, Zgornjesavinjska turistična zveza.
Z izdelavo teh promocijskih materialov postaja jasno, da v nedogled ne bodo mogla in hotela nositi breme financiranja le posamezna podjetja. Koristi od dobre promocije bomo imeli vsi, zato moramo tudi pri financiranju sodelovati vsi.
ML
ZGORNJA
►
SAVINJSKA DOLINA

Solčava brez splošne ambulante ?
Solčavi se kljub naravnim danostim predvsem na področju turizma v perspektivi kaj slabo piše.
Tako so ugotavljali člani sveta KS na seji, ki je bila v sredo, 31. marca. Vse namreč kaže, da bo Solčava zdaj izgubila še (v preteklosti je namreč izgubila že penzion Rinko, zadružni dom, zobozdravstveno ambulanto, obrat Iskre, če naštejemo le najpomembnejše) splošno zdravstveno ambulanto. To bo za kraj, ki ima zaradi vseh nastalih okoliščin vse starejšo populacijo, še en hud udarec. Ni torej pretirana ugotovitev, da kraj praktično odmira.
Domačini pa se s tem ne morejo in ne bodo kar tako sprijaznili. Medse so zato na omenjeno sejo povabili zdravnika dr. Antona Žunterja, ki je imel do nedavnega uradne ure tudi v solčavski ambulanti.
Dr. Žunter je pojasnil, da je obratovanje pod takšnimi pogoji, kot so bili doslej, popolnoma nerentabilno, saj je bilo število pacientov, kar je po svoje razumljivo, saj gredo nujni primeri, otroci in še kdo v lučko ambulanto, absolutno premajhno. Kot je dejal, je poskušal preko občinskega izvršnega sveta zagotoviti sredstva za obratovanje ambulante iz republiških sredstev za demografsko ogrožena območja, pa ni bilo uspeha. Z uvedbo računalniškega sistema v zdravstvu je delo v solčavski ambulanti, ki računalnika ni dobila, praktično nemogoče. Vse skupaj se tudi v primeru, če bo začel s privatno zdravniško prakso, ne bo spremenilo.
V razpravi so bili člani sveta KS enotnega mnenja, da je potrebno od občinskih oz. republiških organov zahtevati, da se poiščejo sredstva za pokrivanje stroškov obratovanja ambulante v Solčavi. V nasprotnem primeru bo imela KS Solčava moralno pravico zahtevati, da se lastništvo prostorov, v katerih je sedaj ambulanta, prenese nanjo.
Sledila je razprava o novem samoprispevku, ki ga naj bi za potrebe nadaljevanja del v krajevni skupnosti izvedli 16. maja. Posredovani so bili nekateri konkretni predlogi, vsi pa so se strinjali, da je kvalitetno informiranje krajanov o preteklem samoprispevku in novem programu bistvenega pomena za uspeh referenduma. Osnutek programa je zato potrebno prilagoditi predvidenemu obsegu sredstev in ga definirati na zboru krajanov. Ta
najbi bil v ponedeljek, 12. aprila.
Tudi tokrat ni slo brez razprave o lastništvu penziona Rinka. Domačini, ki so ga gradili, namreč po zakonu o denacionalizaciji,ki	določa, da se nacionalizirane
nepremičnine vračajo samo fizičnim osebam, nimajo objektivnih možnosti vračila. Sprašujejo pa se, kako je lahko Turist kupil Rinko, če je v zemljiški knjigi evidentiran zgolj kot imetnik pravice uporabe. Po tej logiki bi lahko bila Rinka le občinska last (od leta 1957 dalje), saj se je od takrat dalje prenašala le uporabna pravica. Izdaten zalogaj za pravnike, torej. Želja v kraju pa seveda je, da Rinka ne bi prešla v popolnoma tuje roke.	KF
OBVESTILO
Krajanom krajevne skupnosti REČICA OB SAVINJI
Pokopališka uprava pri KS Rečica ob Savinji obvešča vse krajane, ki imajo grobove na pokopališču Rečica ob Savinji, da bomo pričeli pobirati najemnino, oziroma vam bomo poslali položnice na vaš naslov in to v mesecu maju 1993.
Najemnina se bo pobrala za, obdobje od 1.1.1989 do vključno 31.12.1993.Pozivamo vse, da se roka plačila, ki bo naveden na položnici držite in svojo obveznost poravnate, lahko pa se zglasite tudi na sedežu KS.

J5555

SAMOPRISPEVEK NA LJUBNEM
V mesecu maju se bo na Ljubnem iztekel sedanji samoprispevek, s pomočjo katerega se je v KS Ljubno nabralo kar precej finančnih sredstev,s katerimi se je v zadnjih petih letih skoraj v celoti realiziral program, ki je bil sprejet leta 1988.
Zgrajena je bila nova mrliška vežica, novo pokopališče na Ljubnem in v Radmirju, obnovljen je bil prosvetni dom na Ljubnem, zgrajena cesta v Rastke, obnovljen vodovod na Ljubnem, v Radmirju, Okonini, Melišu itd.
Svet KS Ljubno pa je že predstavil tudi novi osnutek samoprispevka, ki zajema: odvodnjevanje pokopališča Ljubno, ureditev parkirišča na Rosuljah, javna razsvetljava za Kolovrat, Prod, Podter, Za Ljubnico, Radmirje in Okonino, ureditev vodovoda na Lokah, dokončna ureditev mrliške vežice in pokopališča v Radmirju, asfaltiranje na Forštu, Podteru, Za Ljubnico in Trbižu, ureditev avtobusnega parkirišča, ureditev Jermanove brvi, kabelsko TV in ureditev sekundarnega dela kanalizacije.
O sprejetju ali nesprejetju programa samoprispevka se bo odločalo na zboru krajanov 18. t.m., ki bo v OŠ Ljubno. Referendum o samoprispevku samem pa bo 16.5.1993.
David MAJCEN
30-Ietnica društva računovodskih in finančnih delavcev Mozirje
V	letu 1962 je bila v Mozirju ustanovljena podružnica Društva knjigovodij iz Celja. Že dve leti kasneje pa je bilo ustanovljeno samostojno Društvo knjigovodij, ki se je kasneje preimenovalo v Društvo računovodskih in finančnih delavcev.
Osnovna naloga društva je bila izobraževanje računovodskih in finančnih delavcev. Izobraževanje je potekalo preko raznih seminarjev in ustrezne strokovne literature. Strokovni delavci pa se niso sestajali samo na seminarjih, ampak je bilo poskrbljeno tudi za ekskurzije in izlete.
V	lanskem letu smo se odločili za izdajo biltena z naslovom Društvo skozi čas. Gradivo je zbrala dolgoletna članica in delavka na področju računovodstva in financ gospa Ivka Lamut. Uvodno besedo in spomine na "izobraževanje v verzih" je prispeval gospod Anton Acman, častni član društva. Bilten bomo predstavili na rednem letnem občnem zboru društva dne, 16. 4. 1993 ob 13. uri v gostišču Markelj.
Izdajo biltena so omogočili:
M-ZKZ Mozirje, MGA Nazarje, Smreka Gornji Grad, Savinja Mozirje, Elkroj Mozirje, Leskom Nazarje, Turist Nazarje, Komunala Mozirje, SO Mozirje, Viva Trade Nazarje, Kovinoplastika Benda Sp. Rečica, Ljubljanska banka Splošna banka Velenje, Pest Rečica, Mizarstvo Marolt Rečica, Vtis Sp. Rečica, Kramer’s Mozirje, Firšt-Rototehnika Mozirje, Glin Pohištvo Nazarje, Kovinarstvo Ljubno.
Božena Knapič
O
0
Kifc# s» Mil grafej#
načrtovanje in razvoj občine Mozirje.
Gradnja individualne stanovanjske hiše ali njena adaptacija je danes na[pogostejši način reševanja stanovanjske problematike. Čeprav je to po drugi plati najdražja pot do lastnega doma in zahteva polega denarja še veliko truda in časa, je marsikomu to edini način, da pride do strehe nad svojo glavo. Res je tudi, da daje bivanje v večstanovanjskem bloku praviloma le stanovanjski minimum. Prav gotovo pomeni stanovati v individualni hiši več intimnosti, več razpoložljivega prostora, več stika z naravo, večjo kvaliteto bivanja torej. Ker pa je pot do pridobitve vse potrebne dokumentacije in gradbenega dovoljenja precej zapletena in ker je tudi od tega odvisno, kako se boste počutili v svojem domu, bi vam radi posredovali nekaj temeljnih pojasnil, s katerimi se boste lažje lotili adaptacije ali gradnje hiše v lastni režiji. Kot je znano, bodo sankcije za črnograditelje poslej veliko ostrejše kot so bile doslej.
Uredništvo
Postopek za pridobitev odločbe o priglasitvi del in gradbenega dovoljenja
Za vsak poseg v prostor si je potrebno pridobiti ustrezno dovoljenje. Za pridobitev le-tega pa je potrebno pri upravnem organu (gradbeni referat) občine Moziije vložiti zahtevek.
Gradnja pomožnih objektov, ki predstavljajo funkcionalno dopolnitev stanovanjske hiše ali kmetijskega gospodarstva, adaptacije obstoječih objektov ter gradnja in obnova komunalnih objektov in naprav, ki niso primarnega in sekundarnega značaja, je lahko predmet postopka za izdajo odločbe o priglasitvi del, vse ostale gradnje in rekonstrukcije objektov ter spremembe namembnosti objektov (v poslovni prostor) pa gradbenega dovoljenja.
K vlogi za priglasitev je treba priložiti:
-	dokaz o pravici do razpolaganja z zemljiščem (zemljiškoknjižni izpisek - zemljiška knjiga na Temeljnem sodišču v Celju,
Enota v Velenju);
-	kopijo katastrskega načrta z vrisom lokacije objekta (Geodetska uprava občine Mozirje);
-	idejni projekt s tehničnim poročilom, ki ga izdela strokovno usposobljena oseba oz. organizacija;
-	soglasje upravljalcev komunalnih, elektro, PTT vodov itd. - v posebnih primerih;
-	izjave lastnikov zemljišč - v posebnih primerih.
Lokacijsko in gradbeno dovoljenje:
V postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja je predhodno potrebno potrditi lokacijo nameravane gradnje, za kar se po predložitvi ustrezne dokumentacije izda lokacijsko dovoljenje.
K zahtevi za izdajo lokacijskega dovoljenja mora investitor predložiti:
-	dokaz o pravici do razpolaganja z zemljiščem (zemljiškoknjižni izpisek -Zemljiška knjiga na Temeljnem sodišču v Velenju);
-	kopijo katastrskega načrta in geodetski posnetek (Geodetska uprava občine Moziije);
-	lokacijsko dokumentacijo - izdela Zavod za urbanistično
Soglasja k lokaciji:
-	elektroenergetsko soglasje (Elektro Celje -Nadzomištvo
Nazaije);
-	komunalna soglasja: voda, kanalizacija, itd. - izda upravljalec;
-	sanitarno, požarnovarnostno in veterinarsko soglasje - pridobi SO po uradni dolžnosti;
-	vodnogospodarski pogoji (PUV NIVO Celje - v določenih primerih);
-	soglasje upravljalca ceste - v določenih primerih;
-	izjave lastnikov zemljišč - v posebnih primerih;
-	soglasje Kmetijske zemljiške skupnosti občine Moziije - v določenih primerih;
-	soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje -v določenih primerih;
-	soglasje PTT podjetja Celje - v določenih primerih;
-	geološke raziskave terena (opravi geolog - v določenih primerih).
Opomba: Potrebna soglasja predpiše komisija ob priliki terenskega ogleda.
Vlogi za gradbeno dovoljenje pa je potrebno predložiti:
-	projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki vsebuje projekt gradbenega dela objekta, projekt napeljav, naprav in opreme in rekapitulacijo vseh stroškov izgradnje objekta (izdela projektivna organzacija oz. organizacija, ki je registrirana za to dejavnost);
-	pismeno izjavo osebe, ki bo izvajala strokovno - tehnični nadzor pri gradnji;
-	zapisnik o zakoličbi objekta (opravi Geodetska uprava občine Moziije);
-	potrdilo o plačilu spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča - v določenih primerih;
-	potrdilo o zagotovljenih finančnih sredstvih (potrdilo SDK -samo za podjetja).
Soglasja k projektu:
-	sanitarno, požarno in veterinarsko soglasje - pridobi SO po uradni dolžnosti;
-	soglasje Sklada stavbnih zemljišč občine Mozirje;
-	vodnogospodarsko soglasje, ki ga izda Sekretariat za gospodarski razvoj, finance in urejanje prostora občine Moziije - v določenih primerih.
Zavod za' urbanistično načrtovanje in razvoj občine Moziije izdela lokacijsko dokumentacijo in pridobi za potrebe lokacijskega in gradbenega dovoljenja vsa potrebna soglasja.
Poleg soglasij pa vam Zavod nudi strokovno pomoč pri naročanju in izbiri tipskih projektov, nudi strokovni nadzor pri gradnji, ter svetuje vse potrebno v zvezi gradnje objektov.
Sekretariat za gospodarski razvoj, finance in urejanje prostora
Zavod za urbanistično načrtovanje in razvoj občine Mozirje
Gozdne vlake
(Gradnja gozdnih vlak je urejena s predpisi)
Namen tega prispevka je kratka predstaviter postopka pridobivanja gradbene dokumentacije za graditev gozdnih vlak. Intenzivnega gospodarjenja z gozdovi si ni mogoče predstavljati brez primerne odprtosti gozdov z gozdnimi prometnicami (ceste in vlake).
Vsaka gradnja gozdnih prometnic predstavlja pomemben poseg v gozd oz. krajino z dolgoročnimi posledicami, zato sta načrtovanje in gradnja gozdnih prometnic nalogi, ki ju je treba strokovno reševati. Posledice napačno zgrajene gozdne prometnice v krajini so srednjeročno nepopravljive. Mnoge nepravilno grajene in slabo vzdrževane gozdne prometnice so postale hudourniške struge, nekatere pa so sprožile plazove.
Usmeritve za graditev gozdnih prometnic so opredeljene in načrtovane v gozdnogospodarskih načrtih. Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor določa pogoje za prenos načrtovanih posegov v prostor ter nadzor nad njihovim izvajanjem.
Na osnovi gozdnogojitvenega načrta, ki ga izdela revirni gozdar, in na osnovi izražene želje lastnika (lastnikov) gozda, pristopi projektant k zakoličbi trase načrtovane gozdne vlake. Na osnovi zakoličbe se izdela skica poteka trase.
Zakoličba trase gozdne vlake je prvi korak za pridobitev gradbene dokumentacije, ki vsebuje odločbo o priglasitvi del po Zakonu o urejenju naselij in drugih posegov v prostor (Ur.l. RS št. 18-931/84).
Za graditev gozdnih cest je seveda potrebna obsežnejša gradbena dokumentacija kot za graditev gozdnih vlak.
Za graditev gozdne vlake je potrebna priglasitev gradnje vlake, ki vsebuje naslednjo dokumentacijo:
1.	Odstopno izjavo lastnika gozda kot dokaz o lastništvu
2.	Situacijsko skico predvidene trase gozdne vlake
3.	Mapno kopijo gozdnega predela
4.	Opis gradbenega objekta: namen gradnje vlake, osnovni element vlake, vrsta gradbenih del in predviden način odvodnjavanja
5.	Opis lokacije: opis gozdnega predela, v katerem je predvidena gradnja vlake, navedba geološke podlage, klimatskih in vodnih razmer ter opisane nevarnosti erozije
6.	Dovoljenje za posek na golo, če je širina cestišča vlake v premi nad 3 m.
Lastnik gozda mora podpisati odstopno izjavo in zagotoviti finančna sredstva. Vso ostalo dokumentacijo pa pripravi gozdarska služba pri Gozdnem gospodarstvu Nazarje oz. Območna gozdna uprava Nazarje.
Šele ko upravni organ izda ugodno rešeno odločbo o priglasitvi del (potrdilo), lahko lastnik gozda prične z gradnjo gozdne vlake.
Gradnjo gozdnih vlak sme izvajati samo ustrezno usposobljeni izvajalec, ki mora upoštevati pogoje, navedene v 58. členu Zakona o graditvi objektov (Ur.l.št.34-1605/84).
Vsaka graditev gozdne vlake mora potekati skladno z zakonskimi določili. Izkušnje zadnjih naravnih ujm nas posebej opozarjajo na nujnost doslednega upoštevanja predpisov in strokovnih spoznanj na področju gradenj, ki dajejo večje možnosti za ohranitev naravnega okolja.
Območna gozdna uprava Nazarje
Mercator -Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje p. o.
vam priporoča:
Trgovina KPC Ljubija
tel. 831-040
Ar. bet. mreže 9x6 (kom).............. 3.850,00 SIT
" " "	8x5	" .................2.972,00 SIT
.....	6x4,2 " ................1.477,00 SIT
Cement	$	...........490,00 SIT
Apno 33 kg	$	...........399,00 SIT
Opeka modul 6/1 plačano takoj ' (kom)... 40,00 SIT
Salonit 8 V	K	...........765,00 SIT
"	5,5 V	K	...........690,00 SIT
Izolacije:
stiropor 1 cm 1 m2 ................69,00 SIT
" 2 cm	"	...........138,00 SIT
" 3 cm	"	...........211,00 SIT
Tervol II. klasa	1 m3 ............2.990,00 SIT
Izotekt V. klasa	1 kom.............„2.430,00	SIT
WC garnitura -modra 4 delna ....23.000,00	SIT
Ploščice talne in stenske 1 m2 ....od 683,00 do
.....i...........................1.050,00 SIT
V
Železnina Gornji Grad
tel. 842-016
Marmor plošče	1 m2 .............. 6.400,00 SIT
Bet mreže 8x6	1 kom :............4.000,00 SIT
Cement	1$	............499,00 SIT
Izolacija	...................dnevne cene
V obeh poslovalnicah pa imamo še mnogo drugih proizvodov po ugodnih cenah.
Se priporočamo!
gradbena priloga
vam nudi:
Sledeče storitve po konkurenčnih cenah:
-	inštalaterska dela: vodovodno, toplovodno, elektro, telefonsko, strelovodno instalacijo
-	vsa kleparska dela
-	vsa ključavničarska dela
-	gradbena dela: posojanje odrov z montažo
-	dobava in montaža protivlomnih, protipožarnih naprav in protivlomnih video naprav
-	dobava in razrez materiala - pločevina, profili - po naročilu
-	popravili kmetijske mehanizacije
ZA VSE NAVEDENE STORITVE NUDIMO TUDI DOBAVO MATERIALA PO KONKURENČNIH CENAH.
Vse informacije na 831-948 ali 832-453.
/o	ljubljanska banka
	Splošna banka Velenje d.d.
	Velenje
S KREDITOM
LJUBLJANSKE BANKE -
SPLOŠNE BANKE VELENJE D.D. VELENJE
HITREJE DO STREHE NAD GLAVO
Naša ponudba stanovanjskih kreditov vam omogoča
-	nakup komunalno opremljenega zemljišča, stanovanja ali stanovanjske hiše
-	prenovo stanovanja in gradnjo ter prenovo stanovanjske hiše.
Pogoj za najem kredita je predložitev ustrezne gradbeno -tehnične dokumentacije, višina kredita pa je odvisna od kreditne sposobnosti vas in vaših družinskih članov, če skupaj rešujete stanovanjski problem.
Realna obrestna mera je 20 % letno z delnim pripisom revalorizacije in z dobo vračanja do 10 let.
50 % odobrenega kredita lahko porabite v gotovini, 50 % pa na osnovi dokumentacije.
Če je naša ponudba za vas dovolj zanimiva, se oglasite pri naši banki v ekspozituri Mozirje in ekspozituri Šaleška v Velenju, kjer boste dobili tudi vse ostale informacije.
C
JAVNO PODJETJE
KOMUNALA p.o.
Mozirje
63330 Mozirje Praprotnikova 36 tel. 063/831-086, 831-963 telefax 063/832-533
Dejavnost:
KOMUNALNE STORITVE KOMUNALNA ENERGETIKA
UPRAVLJANJE LOKALNIH CEST, JAVNIH POVRŠIN, STANOVANJ
IN POSLOVNIH PROSTOROV
NIZKE IN VISOKE GRADNJE
ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU
OBRTNA KOOPERACIJA
DOMAČI IN MEDNARODNI PREVOZI BLAGA
PROJEKTIRANJE IN MONTAŽA
INDIVIDUALNIH IN SKUPINSKIH
PLINSKIH SISTEMOV OGREVANJA
Plinski rezervoar za individualno ogrevanje - Justina Juvan Ljubno ob Savinji
Odlike kritine:
vodotesnost, sodoben in lep videz, barva v masi in glazuri in brez barve, trajnost kritine, cena konkurenčna. Izdelujemo tudi zidake, plošče in cevi do 30 cm-betonske.
CEMENTNINARSTVO POLAK Gorenje 16/A, Šmartno ob Paki Tel. 063/885-065
Hvala za zaupanje in se priporočamo še v bodoče!

WKWX-XWXi «3WWW5WSK
V JELOVICI smo razvili sistem , s katerim vam v najkrajšem času, brez umazanih zidarskih del, zamenjamo STARA okna in vrata v stanovanje Z NOVIMIII
PRENOVA

Šg NE FC^kOĆbjEMO NIT! FASADE,
niti ometa
.
- BISTVENO izboljšamo |OEiOTNO inJzvočno IZOLACIJO
- i»RtNBŽ\NIMO PRI ENERQUI
- IZQLED ZUNANJE OSTANE NESPREMI
-	BISTVENO IZBOU5AMC TOPLOTNO IN ZVOČNO
Bi-ip
-	POVEČAMO PROKLO ZAŠČITO
ZAQOTAVUAMO:
*hi ro ni taic
•kvalitetno opravljeno delo, v katerem koli
IHH JELOVICA - PRODAJNI INŽf NIKINO,: HMn
JELOVICA
CELJE Božičeva 3, 063/25-881, MURSKA SOBOTA Cankarjeva 25, 069/22-921, MARIBOR Limbuško nabrežje 15,
RAVNE NA KOROŠKEM Čečovje 5, 0602/20-175 LIR Velenje, ERA Velenje
062/102-800,
O
IZKORISTITE UGODEN NAKUP PRI "SLOVENIJALES"-U GRADBENI MATERIAL IN STAVBNO POHIŠTVO V CELJU, MEDLOG 18
Do 23.05.1993, vam pri nakupu z gotovino ali po predračunu nudijo:
5% popust za
-	gradbeni material
-	stavbno pohištvo
-	original kanadska tegola (črna, rdeča, rjava barva)
10% popust za
-	keramične ploščice domače in italijanske
-	sanitarna keramika domača in uvoz
-	kopalniška oprema Kolpa, Gorenje, uvoz
-	drobna kopalniška oprema
15% popust za
-	opuščeni program okna, podboji
30% popust za
-	hrastova vratna krila DIN
-	prečniki rolo omarice s PVC roleto, polkna
NOVO ZA KMETOVALCE:
Na zalogi imamo umetna gnojila, Tomaževa žlindra, KAN, NPK 3 X 15 in razna specialna gnojila.
UGODNI KREDITNI POGOJI
1 + 2 brez obresti in s popustom 1 + 4 brez obresti
Pri nakupu nad 2.000,00 SIT pripada vsakemu kupcu kupon za nagradno žrebanje, ki bo 23.05.1993 na celjskem sejmu.
NAGRADA OSEBNI A VTO HYUNDAI PONY.
BREZPLAČNA DOSTAVA PRI NAKUPU NAD 150.000,00 SIT do 100 km.
DO STREHE NAD GLAVO
"SLOVENIJALES" gradbeni material in stavbno pohištvo Celje, Medlog 18
tel. 25-944, 25-933 Delovni čas od 7,00 - 18,00 Sobota 7,00 -12,00

SLIKOPLESKARSTVO
ŠPEH ANTON
Radmirje 89, Ljubno ob Savinji Tel: 841-373
-	beljenje fasad
-	izdelki iz bavalita in valita
-	kitanje sten
-	beljenje z apnom
-	zaščita lesa
Z nabavo materiala pri nas prihranite 20%!
IV	Ugodne cene!
/n \
TRgovIna Inženiring Servis Savinjska 4, 63331 Nazarje, tel:063 832 451
-	fasadna okna
-	podstrešne stopnice
-	pohištvo
-	iverne plošče
-	vrtne hišice
DOSTAVA - MONTAŽA
P IT 0 Dl)'»w
Podjetje za projektiranje in gradbeni inženiring Mozirje
TATJANA ŠRAMEL
grad.teh.
Aškerčeva 28, Mozirje tel.:(063) 831-727
lesarstvOdoo
železnina Hudovernik
Cesta talcev 11, Velenje tel. (063) 853 982
Za gotovinsko plačilo vam nudimo:
cement	vreča ......449,00 SIT Velika izbira
apno	11 .......380,00 SIT stavbnega
strešna lepenka .......730,00 SIT okovja po
vobitekt V3 siporeks jupol belton beltop lak za parket
10 m2 ......... 2.290,00 sit ugodnih cenah.
m3 .......... 8.880,00	SIT	3 ,
30 kg ........ 2.280,00	SIT	_ ,
0,91 ...........517,00	SIT	Del.cas.
0,9I ...........720,00	SIT	vsak dan:	7.-17.ure
20 m2 ........ 3.150,00	SIT	sobota:	8.-12.ure
lepilo za parket 20 m2 ...... 3.300,00 SIT
Sixviiyix
ŽELEZNINA MOZIRJE
Armaturne mreže 9,5/6 kom..........3.921,00 SIT
"	6/4 kom...........1.583,00 SIT
Betonske cevi vseh dimenzij
Betonske cevi 0100 on za greznice kan ....5.900,00 SIT
Izotekt V 4 ..........................2.326,30 SIT
Peč za centralno TVT 30 z bojleijem 146.196,00 SIT Peč za centralno TVT 35 brez bojlerja .. 122.017,00 SIT
Salonit plošče nizki val kom.................777,00	SIT
Tervol mehki m3 .......................3.000,00	SIT	|
Vrtno pletivo m2 .....................  330,00	SIT
Vrtno pletivo plastificirano m2 ........351,00	SIT
Nivedur $....................................800,00	SIT
Klinker ploščice m2 ....................897,00 SIT
Silikatna opeka kom...........................60,00	SIT
Modul opeka kom ..........................39,00	SIT
Siporeks m3 ...........................7.700,00	SIT
Bobrovec strešna opeka kom....................42,00	SIT
Bramac kom....................................92,40	SIT
Mejniki kom...................................62,70	SIT
Mivka $ ................................408,00 SIT
CementS ................................507,00 SIT
Apno $.......................................390,00	SIT
Blago po želji
brezplačno dostavimo na dom!
Možnost plačila:
-	na 3 čeke brez obresti ali
-	na kredit 1+4 (5 % obresti) in 1+5 (10 % obresti)
Za nakup nad 100.000,00 SIT 10 % popusta!
□
FILCIC STANE
SPLOŠNO KLEPARSTVO
Obrtna ulica 8 63331 Nazarje tel. (063)831-757
-	kleparstvo
-	stavbno ključavničarstvo
-	razrez in krivljenje cevi in jekla
-	izdelava oljnih jaškov in vijakov za ostrešja
-	pokrivanje streh s kanadsko kritino CANADESE
-	dobava in pokrivanje streh s kritino DECRA
-	možen nakup vseh kleparskih izdelkov
-	pri nakupu kleparskih izdelkov nudimo za njihovo montažo. 10 -15 % popusta
JUTEKS
I
JUTEKS Hmeljarska 1,63310 ŽALEC Telefon ..38 63/712-121, Telefax „38 63/714-117
ZAKAJ IZDELUJEMO VINIL OBLOGE ŠIRINE 3 m?
Vinil oblogo Blue Line izdelujemo v širini 3 m zaradi: ENOSTAVNEGA POLAGANJA, MINIMALNEGA ODPADKA IN S TEM PRIHRANKA DENARJA.
Vinil obloge - Blue Line čistimo samo z vodo. Juteks vam daje tudi 5-letno garancijo, kar je vsekakor dokaz kakovosti njihovih talnih oblog.
o
o
Občni zbor ZŠAM Mozirje
13. marca so se v Gornjem Gradu na občnem zboru sešli člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Mozirje. Prevetrili so delo organizacije v minulem letu in sprejeli program dela za leto 1993.
Kot je navedel v svojem govoru predsednik ZŠAM Mozirje Viktor Kovač, je združenje v letu 1992 izvršilo skoraj vse zastavljene naloge, med katerimi je izpostavil: udeležbo na vseslovenskem shodu na Rogli in republiški proslavi v Ljubljani, sodelovanje v akciji varna pot v šolo, izvedbo tečajev in izpitov za kolesa v osnovnih šolah, sodelovanje pri večjih občinskih prireditvah glede urejanja' prometa. Opozoril je na nujnost mozirske avtobusne postaje, sanacije ceste Ljubno - Luče in dveh mostov v Gornjem Gradu ter na slabšanje prometne varnosti. Na njegov predlog je bila na republiško ministrstvo posredovana peticija z zahtevo o pričetku gradnje avtoceste Arja vas - Ljubljana.
člani so se seznanili tudi s poročilom policijske postaje iz Mozirja.
V razpravi je bilo načeto vprašanje avtošole, ki je v okviru ZŠAM delovala od leta 1970 do 1990. Združenje je avto šolo v tem obdobju iz nič postavilo na zdrave temelje. Leta 1990 je ZŠAM 6 avtomobilov (nov, še neregistriran VW golf, Yugo, Zastava 128, trije Renault 5), ki jih je uporabljala avto šola, preneslo kot svoj delež v podjetje Traffic d.o.o., ki od takrat dalje vrši dejavnost avto šole. Vrednost vseh šestih avtomobilov je bila decembra 1990 ocenjena na nerealnih 400.000 dinarjev, marca 1991 pa je direktor podjetja Traffic, Anton Prislan, brez vednosti upravnega odbora ZŠAM, s tem ko je v podjetje vložil svoj osebni avto Chrisler v ocenjeni verdnosti 680.000 dinarjev, postal v njem večinski lastnik. Člani ZŠAM zahtevajo, da se osnovna sredstva, ki so bila prenešena v podjetje Traffic, ponovno realno ovrednotijo na stanje v decembru 1990 in se v tej vrednosti združenju tudi izplačajo.
ZŠAM je nato sprejela priporočilo članom, ki se upokojijo, naj ostanejo člani združenja, da jih t- lahko v primeru smrti pospremijo z vsemi častmi ZŠAM. Opozorjeno je bilo tudi na vožnjo s prižganimi lučmi kot prispevek k večji varnosti v prometu.
Zbor so pozdravili prisotni gostje: Alfred Božič, predsednik IS SO Mozirje, Alojz Čobec, predsednik regijskega združenja in g. Vrbnjak, predstavnik ZŠAM Celje.
Franc Tkavc, član ZŠAM Mozirje, je ob tej priložnosti prejel priznanje republiške zveze ZŠAM za delovne zasluge v dolgoletnem sodelovanju na mnogih področjih.
Domače zdravilstvo in zdravilci
Zbor Turističnega društva Mozirje
V	sedanjih razmerah je delovanje turistične društvene organizacije na sploh težko, saj teko turistični tokovi, zaradi znanih okoliščin, mimo nas. Pa vendar, graditi je treba za bodočnost, kar pomeni, pripravljati je treba vzdušje, ki bo v umirjenih časih spet pritegnilo obiskovalce od blizu in daleč v naše kraje.
V	takšnem razpoloženju so v Mozirju opravili redni občni zbor domačega turističnega društva, ki v zadnjem obdobju, resnici na ljubo, ni bilo kdovekaj dejavno.
Marsikaj bo moral novi upravni odbor, ki ga bo odslej vodil predsednik David But, postoriti. Navzočim je predstavil videnje delovanja društva za kratko in daljše obdobje. To temelji na širšem sodelovanju vseh ustreznih dejavnikov v kraju. Skratka, upravni odbor v ožjem sestavu bi naj pripravljal pobude, ki bi jih v širokem sodelovanju z društvi, prebivalci in podjetji uresničili. Vsekakor velja ugotovitev, da je vodstvo društva v novem sestavu zelo pomlajeno, kar jamči, da bo tradicija tujskega prometa in olepševalne dejavnosti v Mozirju še živela.
Med navzočimi pa je bilo slišati pripombe, da se zbora ni udeležil nihče od občinske turistične zveze, pa tudi krajevni dejavniki niso namenili ustrezno pozornost občnemu zboru. Razveseljiva pa je bila udeležba članov turističnega krožka z osnovne šole Mozirje, ki ga vodi Boža Finkšt.
A. V.
Zagovarjalec je v primeru zvina pogosto uporabljal tole besedilo:
"Kristus je vzel zlat venec v roke in se napotil po daljnih krajih, sv. Peter pa je vzel zlato palico v roke, tako sta hodila s Kristusom po svetu. Prišla sta do nekega grabna, Kristus je šel naprej, sv. Peter pa za njim, ko si je ta nogo zvil in to povedal Jezusu. Kristus se je ozrl in dejal - kar je zlomljenega ali zvinjenega naj bo celo!"
V okolici Solčave so opekline zagovarjali takole:
"Ogenj beži iz mesa in kosti, jaz te s tisto vodo preganjam, ki je sveti Janez krstil z njo. Dans je pečenina, juter bolečina, pojutršnjem bo zdravje":
Pogosto pa se pojavlja neslednje besedilo:
"Beži ogenj. Jaz te preganjam s frišno vodo, kakor je krščeval Jezus Kristus v njej".
Pri ugrizu kače so kiicali na pomoč sv. Martina, ki je bil pastir in je tako pogosto srečeval kače. Zanimivo je, da je piše: Aleksander Videčnik zagovarjalec moral med zagovorom stati na "stanovitnem svetu"; najbolje na kakšni skali... Zapisano je, da bi
zagovarjalec ne smel biti starejši od kače, ki je nekoga ranila. Ta zahteva je sicer nekoliko komična, je pa gotovo del verovanja in skrivnosti...V okolici Radegunde nad Mozirjem so dosledno zagovarjali kruh, ki ga je potem moral pojesti poškodovanec ali pa žival, ki je bila od kače oklana. V okolici Radmirja pa je znani zagovarjalec Vinogradski Skok zagovarjal v takih primerih le staro mast s katero so ranjeno mesto mazali. Slednji je bil daleč naokoli znan zagovarjalec za kačje ugrize!
Zanimiv je zagovor zoper gliste, ki ga je uporabljal zelo znan zdravilec iz spodnje doline, Anton Petriček. Govoril je: "Jest vas gliste poznam in zavežem, koker je Jezus Kristus, naš ljubi gospod, to peklensko pošast povezal in zavezal, na svetem križu je odrešil ves svet, tako odrešim jest tebe (ime bolnika) od teh glist. V imenu Boga Očeta, Sina in svetega Duha Amen."
Znano je, da je sveta Lucija zavetnica pri boleznih oči, zato so jo omenjali v zagovorih v zvezi z očesnimi težavami.
"Jest te zagovorim in zarotim, bolezen teh oči, skoz trpljenje sv. Lucije, kateri so bile te svete oči iz te svete glave žive izkopane in izdrte. Jaz te zarotim skozi Devico Marijo, nje čisto spočetje, skoz njeno veliko čast in čistost. S teboj prosim, o Mati božja in sveto Lucijo, pridita meni na pomoč in temu (ime bolnika), da ta bolezen teh oči proč pride, v imenu Boga, Sina in svetega Duha - Amen."
Opisani zagovor je posebej zanimiv, ker omenja besedo "zarotim", ki jo sicer zagovarjalci niso uporabljali, kajti prevladovalo je mnenje, da je zarotitev ponavadi v zvezi s kakšnimi slabimi namerami, kot denimo "prekletstvo". V tem primeru seveda ne more biti govora o tem.
Zanimiv je tudi zagovor za "škrofelne" iz okolice Mozirja.
Jožefa Rak-Drofenikova, je hranila zapis z nekaj zagovori, med njimi je tudi tale:
(P n° Ä/\Ihß
"Jaz zapovem v imenu Očeta, Sina in svetega Duha, da se morate ti škroflni posušiti. V imenu svetega Antona, v imenu svete Veronike, jaz vam zapovem škroflni, da se boste ravno tako posušili, kakor se je Kristusov obraz posušil, ko mu je sv. Veronika prt podala, da bo to mesto (obolelo) ravno tako čisto, kot je bilo tedaj, ko so te prinesli od svetega krsta."
Med zagovorom zagovarjalec namaka tri prste v toplo Vodo, (le do višine prstov) kozarec te vode potem izlije po tleh in to trikrat ponovi. Temu sledi kajenje s svečo. Svečo so ugasnili in z dimom ugasle sveče hodili okoli bolnika.
Opekline so bile pogost primer zagovarjanja. Vendar je opaziti različice zagovorov v različnih delih doline. V okolici Mozirja so "ogenj ven jemali" takole:
"V imenu svetega Joba bodi prisad zagovorjen, tudi v imenu svetega Janeza, jaz te ogenj pogasim, prav tako kakor je sveti Janez Jezusa krstil": Med zagovorom je zagovarjalec z mrzlo vodo rahlo drgnil opeklino tako, da je prste namakal v mrzli vodi in z njimi potem hladil opeklino. Navzoči so morali med tem moliti Vero, očenaš in češčeno Marijo v čast svetega Janeza in svetega Florjana.
Ob tem le drobna pripomba - še danes sodobna medicina uporablja pri zdravljenju opeklin (lajšanju) mrzlo vodo.
Osrednja osebnost v prizadevanjih za slovenske "Savinjske planine" je bil nedvomno Fran Kocbek, tedaj nadučitelj v Gornjem Gradu.
Na mestu, kjer stoji mogočno posojilniško poslopje, je nekoč, sredi Gornjega Grada, stala Kosova hiša, ki so jo odkupili na pobudo Kocbeka, da bi tam sezidali posojilnični dom. Na sliki so tedanji odborniki posojilnice, prvi z desne je Fran Kocbek. Slika je posneta okoli leta 1902. (sl. iz zbirke J. Mavriča)
Rojen je bil 28. januarja 1863 v Ivanjcih blizu Gornje Radgone. Učiteljišče je končal v Mariboru in se za tem zaposlil kot podučitelj v Žalcu. Že tedaj je rad zahajal v okoliške hribe in se navduševal za
planinstvo. Pozneje je učiteljeval na Rečici ob Savinji in se poročil z Mozirjanko Hofbauerjevo. Kot nadučitelj je služboval od leta 1890 dalje v Gornjem Gradu, kjer je 7. avgusta 1930 tudi umrl.
Kocbekova življenska pot je bila vedno usmerjena v napredek svojega naroda.Ko so se raznarodovalni napadi nemških nacionalcev zaostrovali, ga najdemo v organiziranih vrstah na čelu slovenskega učiteljstva, skupaj z Brezovnikom, Petričkom, Gradišnikom, Gnusom in drugimi zavednimi voditelji slovenskega učiteljstva, ki je ogromno naredilo za narodno osveščanje ljudstva, predvsem na tedanjem Spodnještajerskem, to je bilo najhuje na udaru potujčevanja.
Druga in zelo pomembna Kocbekova zasluga je širjenje zadružništva in slovenskega hranilništva. Na njegovo pobudo so bile ustanovljene pašniško-živinorejske zadruge, bil je pobudnik za ustanovitev posojilnice v Gornjem Gradu in njegova zasluga je ponosen dom posojilnice v tem kraju pod Menino. Kot tajnik je deloval v pašniški zadrugi, posojilnici in podružnici Štajerske kmetijske družbe v Gornjem Gradu. Tudi čebelarstvo je pospeševal, skratka, trudil se je za osamosvajanje slovenskega gospodarstva in neodvisnost od tujega kapitala.
Tudi njegovo publicistično delovanje je bilo pomembno. Že kot mlad učitelj je zbiral slovenske reke, prilike in pregovore, izdal jih je v knjigi, že leta 1887 v Ljubljani. Nato je bil pisec številnih člankov v slovenskih in nemških časopisih, napisal je vodnik po Savinjskih planinah in nazadnje še knjigo Savinjske Alpe. V pisanju je bil zelo polemičen, posebno, če je šlo za slovensko stvar.
Gotovo neprecenljivo pa je njegovo delo za procvit slovenskega planinstva, v boju za slovenske planine in ljudi v teh predelih. Takoj, ko se je v Ljubljani porodila zamisel o društveni obliki planinske dejavnosti, je Kocbek pričel z delom v planinskem svetu. Iskal je primerne poti na vrhe, jih označeval, opozarjal domačine, lastnike
na nevarnost vdora tujcev v planinsko krajino, jih pridobival za slovensko planinstvo in navezoval z njimi tesne stike, ki so pozneje veliko pomenili. Povezal se je s prof. Franom Orožnom, ki je tedaj postal predsednik komaj ustanovljenega SPD v Ljubljani in pričel priprave za ustanovitev podružnice v Gornji Savinjski dolini. Že 20. avgusta je sklical sestanek v Mozirju, na njem so se dogovorili za ustanovni občni zbor Savinjske podružnice in ga tudi opravili 28. avgusta 1893. Mozirska podružnica je bila ustanovljena le nekaj tednov za kamniško, vsekakor pa je bila prva na Štajerskem, kjer so tedaj že delovale razne nemške organizacije, tudi planinske. Te so si prisvajale pravice označevanja planinskih poti in gradnje planinskih zavetišč. Že so nastajala tuja imena za naše vršace, saj so z veliko vnemo tiskali razglednice s tujimi imeni planin in krajev, tako so ustvarjali videz kot da gre za nemško krajino. V takih razmerah je pričela delovati Savinjska podružnica SPD, na čelo nje pa je bil izvoljen Fran Kocbek. Že pri sami ustanovitvi so poleg mozirskih narodnih veljakov sodelovali še drugi, ki so zvesto delovali za dobro naših ljudi in planin.
Tudi v naših krajih je bila izpričana slovenska planinska tradicija, saj je bil Grintavec osvojen že leta 1759, sicer pa so tedaj obvladovali planine v glavnem pastirji, lovci in divji lovci...
Ob ustanovitvi je v Mozirju kaplanoval Anton Aškerc, ki se je takoj vključil v društveno delovanje, pa tudi Alojz Goričar in Vincenc Lipold sta vstopila v odbor. Kasneje so v odboru sodelovali še ljudje iz drugih krajev Štajerske in ko Kocbek ni zmogel več tajniških poslov, je te prevzel in jih skrbno opravljal skozi 15 let, učitelj iz Gornjega Grada, Ignac Šijanec.
Tako je postavljen temelj Savinjske podružnice SPD v naši dolini.
A. Videčnik
zgo dovina
Fran Kocbek
o
Nagrada zvestemu naročniku
Za zvestobo Savinjskim novicam je žreb, tokrat namenil nagrado v znesku 2.500,00 SIT
Ivu SRČNIKU iz Bočne 72.
Nagrajenec lahko nakupi blago po lastnem izboru v ivedenem znesku v pekarni Miš - MAŠ v Mozirju.
čestitamo!
Srečanje kmečkih žensk
Redki so trenutki, še manj pogoste ure, ki dajejo kmečkim ženam možnost (ostale so še za to prikrajšane) brezkrbne sprostitve, ob kateri navidezno pa vendarle odpadejo bremena vsakdanjih opravil. Ta možnost se je že pred leti prelevila v tradicijo srečanja kmetic iz vse Zgornje Savinjske doline in sicer v Gornjem Gradu. Zbrane je pozdravil in jim s toplimi besedami zaželel lepo praznovanje predstavnik M-ZKZ Lojze Plaznik. Kmetijsko svetovalna služba je ob pomoči M-ZKZ in Ljudske stranke pripravila zanimiv kulturni spored, v katerem so se predstavili dekliški pevski zbor iz Rečice in dramska skupina prosvetnega društva iz Nove Štifte.
Posrečena predstava, s katero so prav gotovo zadovoljili osnovni namen srečanja, to je sprostiti in nasmejati prisotne. Ob tej priliki so kmečke žene ustanovile Društvo kmečkih žena Zgornje Savinjske doline in izvolile njegovo vodstvo.
V avli kulturnega doma so se ob tej priliki s skupinsko razstavo grafik, risb, kipov in risb predstavili: akademska grafičarka Jasna Šikanja, akademska kiparka Anja Šmajdek, katera se je predstavila Gornjemu Gradu tudi že s samostojno razstavo, akademski kipar Boštjan Novak, akademska slikarka Nataša Ribič in domačinka iz Gornjega Gradu, akademska slikarka Tereza Bastelj-Šokatnikova.
Za nevajeno oko nenavadne stvaritve umetnikov so prav gotovo pozitivno delovale na zaključeno celoto srečanja, ki je v sproščenem vzdušju dočakalo svoj konec v poznih večernih urah. Pa še prav je tako. Mogoče bi kazalo razmišljati o tem, da je materinski dan in z njim povezano srečanje v resnici samo enkrat v letu, sprostitev in vzpodbudna beseda pa nista odveč nikoli.
tekst in foto: Edi Mavrič
Frančiškovi prijatelji v naši dolini
Sv. Frančišek Assiški je že dolgo časa znan kot svetnik, ki ima v tej atomski dobi človeštvu veliko povedati. Njegov odnos do narave je zdaj, ko vidimo, kaj se dogaja z našim planetom, še bolj aktualen. Njegovo življenje, ki je bito čista duhovnost, pa je opomin zmaterializiranemu človeštvu.
Njegova duhovnost sega tudi globoko v srca slovenskih vernikov, ki se zbirajo v frančiškove družine.
In kaj je JrančiSkova družina?
Sv. Frančišek je ustanovil tri redove:
1.	red - redovniki (Frančiškani, Minoriti, Kapucini)
2.	red - redovnice (sestre Klarise)
3.	red - laiki, ki živijo v svetu in skušajo živeti po nauku sv. Frančiška tam, kjer so: v družini, službi in tudi šoli.
Njihovo poslanstvo je prinesti duha sv. Frančiška tja, kamor prvi in drugi red ne seže. Da pa je to poslanstvo boljše, se redovniki in laiki (tretjeredniki) zbirajo v skupnost - frančiškova družina.
Duhovni vodja frančiškovih družin v Nazarju, Mozirju in Šmihelu je p. Bernard GOLIČNIK. Srečanja imamo vsako tretjo nedeljo v mesecu, Srečanja so zelo zanimiva, saj nam pater vedno pripravi kaj zanimivega. Gledamo diapozitive, se pogovarjamo in si izmenjujemo izkušnje.
Zato vabimo vse, ki vam je všeč sv. Frančišek in njegova preprostost ter enkratnost, da se pridružite in videli boste, da je res lepo.	MIR IN DOBRO
Marinka Napotnik
EUFRA med nami
Frančiškov svetni red je ustanovljen po navdihnjenju in delovanju sv.Frančiška Asiškega.
Po celem svetu živi dva milijona članov Frančiškanskega svetnega reda. Red vodi mednarodni svet, ki ima svoj sedež v Rimu. Vsak narod ima svoj Narodni svet.
Vsako leto se predstavniki evropskih Narodnih svetov sestanejo na srečanju, imenovanem EUFRA.
Beseda EUFRA je okrajšava za EVROPSKO BRATSTVO.
Prvo srečanje je bilo pred dvajsetimi leti v Augsburgu v Nemčiji. Slovenija bo letos prvič gostiteljica tega srečanja in sicer v Frančiškanskem samostanu v Nazarjah od 19. do 23. aprila. Z vašo pomočjo bi želeli gostom pokazati prijazno Slovenijo, deželo gostoljubnih ljudi. Želeli bi, da se ti Evropejci (Francozi, Nemci, Italijani, Španci, Avstrijci, Čehi, Poljaki, Madžari, Romuni, Nizozemci, Belgijci in Švicarji), še kdaj vrnejo k nam.
p. Bernard Goličnik, gvardijan
...'......... ......................:^v..H-:.v.v,v.v.ga»
Prodamo
26,5 m2 lamelnega hrastovega parketa "EXTRA" dimenzije 480 k 480 x 8 po 10 % nižji ceni
Informacije v uredništvu Savinjskih novic
o
o
Končana
medobčinska liga v košarki
VINSKA GORA: Rezultati tekem v PLAY-OFF-u
27.3.93
VINSKA GORA : RLV SPORT AS.................2:0 b.b.
KLEPARSTVO Z.: RAVNE ......................0:2 b.b.
GORNJI GRAD : ŠŠK VELENJE .................41:63
BIFE KOZLEVČAR : NAZARJE VRBOVEC...........60:29
PARTIZAN MOZIRJE : FISKULTURNIKI ...........49:41
3.4.93	tekma za 7. mesto
KLEPARSTVO ZBIČAJNIK : GORNJI GRAD ........2:0 b.b.
tekma za 5. mesto
ŠŠK VELENJE : RAVNE........................33:26
tekma za 3.mesto
VRBOVEC NAZARJE : FISKULTURNIKI............2:0 b.b.
tekma za 1.mesto
BIFE KOZLEVČAR : PARTIZAN MOZIRJE .........54:40
Prvo mesto v ligi so po pričakovanjih osvojili igralci Bife Kozlevčarja. Za to ekipo namreč nastopajo bivši igralci Elektre. Drugo mesto je tudi zasluženo pripadlo igralcem Mozirja, na tretje mesto pa so se uvrstili igralci Vrbovca iz Nazarij. Tretja ekipa iz naše občine, Gornji Grad, pa je tekmovanje končala na osmem mestu.	Andrej HLAČUN
24.3.93	se je ob 8.00 uri zgodila prometna nezgoda na Prihovi, ki jo je zaradi neprimerne hitrosti povzročil voznik osebnega avtomobila Jože Š. (52) iz Žalca. Trčil je v osebni avto, ki ga je vozil Boštjan B. (2Q) iz Bočne, in pri tem dobil hude telesne poškodbe. Zoper Jožeta Š. so posredovali predlog sodniku za prekrške.
*	i
24.3.93	je prišlo ob 15. uri do prometne nezgode v Sp. Rečici. Voznik osebnega avtomobila Alojz F. (39) iz Pobrežij je zaradi izsiljevanja prednosti trčil v voznico osebnega avtomobila Anito G. (41) iz Velenja. Nastala je materialna škoda, Alojz F. pa bo moral k sodniku za prekrške.
31.3.93	so na policijski postaji prejeli obvestilo, daje bilo preko noči vlomljeno v čolnarno, last Edvarda J. (30) iz Juvanja. Neznanci so odtujili 3 raft čolne in 28 vesel. Zaenkrat jih še niso odkrili.
31.3.93	je Anton P. (31) iz Lepe Njive sporočil, da mu je neznanec s traktorske prikolice, ki je bila parkirana pod kozolcem v bližini hiše, odtujil 4 kolesa. Neznanca še iščejo.
2.4.93	so iz podjetja Elkroj sporočili, da je bilo preko noči iz kombiniranega vozila, last Petra M. iz Bočne, ki je bilo parkirano v Novi Štifti, odtujeno 37 moških hlač. Istega dne ob 22.40 uri jih je na policijsko-postajo dostavil Ivan T. iz Šmiklavža, kf jih je našel v Novi Štifti ob tehtnici za živino.
V minulem obdobju so na policijski postaji v Mozirju zabeležili več tatvin različnih oken iz podjetja GLIN Stavbno pohištvo. Kdor bi o tem karkoli vedel, naj sporoči na policijsko postajo v Mozirje.
OPRAVIČILO: V 6. št. Savinjskih novic je v rubriki "kronika" prišlo do neljube napake. Pomotoma smo zapisali, da bo glede prometne nezgode, ki se je zgodila 21.3.93 ob 16.20 uri v Lepi Njivi, moral k sodniku za prekrške Aleksander Ž. iz Mozirja. Krivec za nezgodo je bil Ivan K. iz Mozirja, zoper katerega so tudi posredovali predlog sodniku za prekrške. Aleksandru Ž. se za storjeno napako vljudno opravičujemo.
Pustni kurir - mali oglasi
Zaradi večkratne obravnave glede obstoja in nedejavnosti Hortikulturnega društva Mozirje sem dolžan, da pojasnim nekatere vzroke za takšno mrtvilo.
Hortikulturno društvo Mozirje je bilo med prvimi tovrstnimi društvi v Sloveniji. Organizacijsko je bilo vključeno v Zvezo hortikulturnih društev Slovenije. Moji predhodniki so bili vneti pionirji, pobudniki za hortikulturno urejanje kraja, za kulturo in idejo gojenja cvetlic, okrasnih grmovnic, zelenic in parkovnih nasadov. Organizirana so bila razna predavanja in tudi različne ter dobro uspele cvetlične razstave. Ideja o urejanju krajev, okolice stanovanjskih hiš, zelenic se je širila po vsej dolini. To ni bila samo zasluga HD Mozirje, ampak prizadevnih članov turističnih društev, krajevnih skupnosti, lovcev, ribičev, vodstev šol, skratka ogromne večine Zgornjesavinčanov. Pri ocenjevanju najlepše urejenih krajev v Sloveniji so bili vsi naši večji kraji proglašeni za najbolj urejenimi med desetimi izbranimi kraji v Sloveniji. Luče so to priznanje dobile trikrat zapored, drugi kraji pa po enkrat ali dvakrat. Škoda, da smo ta sloves urejenosti krajev zadnjih nekaj let povsem izgubili.
Leta 1973 so nekateri zagnanci ribičev, turistčna društva, krajevne skupnosti začeli akcijo za ureditev mozirske gmajne. To je bilo eno samo smetišče in leglo nesnage. Izdelan je bil ureditveni načrt za bodoči "Mozirski gaj": Ta naj bi bil lokalnega značaja kot krajevni park. Krajani Mozirja so ga z veliko pripravljenosti do dela sprejeli za svojega. Vabila raznih društev za očiščevalna dela so bila množično odzivna. To je bila množična delovna akcija krajanov ne glede na članstvo kateregakoli društva ali organizacije. Akcija vseh krajanov je bila kronana z uspehom. Lega, urejenost nekdanje zapuščene gmajne je pritegnila zanimanje tako Zveze hortikulturnih organizacij, kot Društva vrtnarjev Slovenije. Oboji so predlagali, da bi organizirali ob odprtju gaja tudi republiško razstavo cvetja pod geslom "Hortikultura 78".
Leta 1977 sem bil ne po svoji želji izvoljen za predsednika Hortikulturnega društva Mozirje. Od mojih predhodnikov nisem podedoval niti spiska članstva, niti blagajniške dokumentacije, z eno besedo nič. Pripravljenost za delo nekaterih zanesenjakov je bila tako pri delu v gaju kot na sejah za pripravo republiške razstave "Hortikultura 78" nepopisna. Z aktivnostjo članov smo premagovali finančne težave, ki so nas vedno spremljale. V veliko pomoč so nam bila podjetja iz naše občine in tudi od drugod, zato smo vsem še danes hvaležni. Za otvoritev gaja in "Hortikultura 78" smo zaprosili za pokroviteljstvo Skupščino občine Mozirje. Ta je pogojevala prevzem pokroviteljstva s spremembo naziva. Tako je Mozirski gaj dobil novo ime Savinjski gaj. Utemeljitev: Gaj je izredno lep, hortikulturno urejen in turistično zanimiv in bi uveljavljal ter propagiral celotno Zg. Sav. dolino. Na tisoče obiskovalcev to še danes potrjuje za obiskom gaja in cele doline. Krajevna skupnost, ki je prevzela skrb nad gajem, je patronat prepustila Društvu slovenskih vrtnarjev, ki so strokovno in organizacijsko bolj usposobljeni kakor keterokoli ijubiteljsko društvo. Trenja med Zvezo hortikulturnih organizacij in med Društvom vrtnarjev Slovenije smo v milejši obliki občutili tudi mi. Dobivali smo pozive za delovne akcije v gaju, odziv med članstvom pa je vedno bolj upadal. Vstopnina za vstop v gaj je še bolj prispevala k apatičnosti članstva. Tudi odrinjeni smo se počutili pri soupravljanju Savinjskega gaja. Zgubili smo torišče svojega dela. Razočarani pa nismo razmišljali o novem programu dela HD. Ob takem stanju sem večkrat prosil, da društvo prevzame druga oseba, vendar zaman. Vso dokumentacijo društva sem predal na krajevno skupnost Mozirje. Po tedaj veljavnih predpisih društva in organizacije niso mogli imeti hranilnih knjižic. Ako bi bil denar lahko na hranilni vlogi bi se oplemenitil, tako pa je bil na žiro računu HD pri SDK. Večkratna inflacija je denar odplavila tako, da nam je na koncu ostalo 6 (šest) tolarjev. Ne vem, če smo s tem komu kaj pomagali, a v pojasnilo tistim, ki mogoče mislijo, da smo z denarjem manipulirali.
Ne glede na vse peripetije, na natolcevanja in žalitve, na dvakratno poplavo Savinjskega gaja, ostaja lep turistični objekt, ponos Mozirja in cele doline. Ostaja simbol pridnih rok krajanov in strokovno ogledalo slovenskih vrtnarjev. Zato, želim Savinjskemu gaju, da ostane kamenček v mozaiku bogate naravne, kulturne, turistične ponudbe Gornje Savinjske doline. Hinko Cop, Mozirje
O
"Ljudstvu, ki ima take poslance, se ni bati za prihodnost"
i
Upam, da mi pokojni maršal ne bi zameril, ker sem si sposodil in malce priredil njegovo misel, ki se je glasila: "Narodu, ki ima tako mladino, se ni treba bati za njegovo bodočnost."
Vendar nam danes izkušnje boleče kažejo, da ta takratna Titova mladina ne bi bila niti njemu v ponos, čeprav vemo, da je bil popolni socialistični samodržec.
Ravno tako pa se bojim, da se tudi v tej Zgornji Savinjski dolini lahko bojimo za svojo prihodnost,saj je na skupščini s pomočjo 19 znanih in 17 neznanih poslancev, dobil podporo človek, ki bi (po tistem, kar je bilo slišati na skupščini) bolj sodil na Sicilijo ali pa vsaj na jug Italije.
Slišati je bilo nekaj globokoumnih ugotovitev, da je šlo pri zbiranju podpisov za glasovanje o nezaupnici, za politično spletko. Ker smo pri tem zbiranju podpisov sodelovali čisto navadni smrtniki, lahko z gotovostjo trdim, da temu ni tako. V KS Luče smo se tako odločili, ker pač ne moremo sprejeti predsednika IS, ki grozi celemu kraju in ima tudi v celotni dolini samo 1,8 % podporo volilcev. Grožnjo pa še podkrepi z uradnim dopisom, katerega potem prekliče in reče, da z njim ni mislil resno. Pa to bi še nekako prenesli, če ne bi groženj začel uresničevati takoj potem, ko jih je izrekel.
Z razdelilnikom posojenih poplavnih sredstev, s katerimi se člana IS iz Luč nista strinjala in je zaradi tega eden od njiju tudi odstopil. Da pa je bila mera še bolj polna, pa je predsednik IS našemu predsedniku sveta KS na sestanku, ko mu je slednji povedal, da se krajani Luč z omenjenim razdelilnikom nikakor ne morejo strinjati, rekel, da naj se obrne na Drnovška in Kučana ter na Jazbinška. Vendar nazadnje na Kučana, če drugje ne bi uspelo.
Te arogance in zanemarjanje celega kraja pa nikakor nismo mogli prenesti. Nenazadnje pa smo tudi slutili, tako kot verjetno vsi v dolini, stvari, ki smo jih potem slišali na skupščini. G. predsednik IS se je, in se verjetno še, intenzivno ukvarja s pridobitniško dejavnostjo. Tako smo edini v državi, ki imamo tako sposobnega predsednika IS, ki lahko od 7h - 15h opravlja delo predsednika IS, od 15h naprej pa delo direktorja podjetja Božič d.o.o. in še investira v drugo podjetje Prehrana d.o.o.. In ker slednjemu kmetijska zadruga noče dati surovine, ji grozi z razbitjem. Le kdaj bi to storil? Od 7h - 15h ali od 15h naprej?
Vse to in še marsikaj je bilo rečeno na skupščini v petek 2.4.. Pa vendarle se je Drnovškova LDS stranka z g. Ledinekovo in g. Rakunom odločila, da o nezaupnici noče glasovati in je demonstrativno zapustila dvorano.
17 poslancev pa se je odločilo, da imamo pravega predsednika in so ga podprli. Na njihovo srečo je bilo glasovanje tajno in se bodo lahko hrabro skrili za ostalih 27 glasov, saj se drugače pred ljudi ne bi smeli več prikazati.
Argumenti poslancev, ki so zagovarjali predsednika so bili, da o prej naštetih stvareh ne morejo odločati na skupščini in da je potrebno v tako mali dolini, kot je naša, držati skupaj in se ne prepirati! Naslednji argument pa je bil, da se z nezaupnico predsedniku izreče tudi nezaupnica ostalim članom IS. Proti njim pa ni bilo pripomb. Vendar pa mislim, da bi stare člane, če so delali dobro, v vladi obdržal tudi novi mandatar.
Tako razmišljamo navadni davkoplačevalci. Poslanci, odborniki ali karkoli ste že (žal moram zaradr 19-ih in 17-ih vse metati v en koš) pa le dobro razmislite ali ste sami sebi namen ali pa vendarle morate zastopati voljo ljudi, ki so vam zaupali in vas izvolili.
P.S.
V časopisu Naš čas je v rubriki "Mnenja, odmevi" direktor hotela Turist napisal: "G. Božiča cenim zaradi njegovega znanja in sem ga zato prosil naj sprejme funkcijo zunanjega člana upravnega odbora družbe Turist, pa tega mesta ni SMEL sprejeti, ker mu to prepoveduje zakonodaja."
G. Podsedenšku pa svetujem, naj mu ponudi svoje mesto tj. mesto direktorja, saj to delo očitno lahko opravlja.
Mirko Zamernik, Podvolovljek
Še enkrat:
Cesta, ki ogroža delovna mesta (Ali: Občina, ki krši zakone in zavaja)
Da spoznaš resnico, moraš vprašati starejšega občana ob Savinji ali onkraj nje. V Savinjskih novicah ste objavili z dnem 6. 3. št. 6 neresnične izjave gos. Stanka Gasparič.
Pred komunističnim režimom so bile na tem spornem kraju tri ceste. Dve od teh cest je gospod Mikeš Jože prodal gospodu Gašpariču in kaščo, ki je stala med negdanjima cestama.
Tu je bila pot sedmih vasi onkraj Savinje in cesta 43 lastnikov zemlje oziroma pašnikov. Po letu 1945 je zemlja pripadala SLP. Takrat je občina izdala šest gradbenih dovoljenj za stanovanjske hiše.
Nikdar ni bila ta cesta sporna v času, ko je bila lastnica Matek Jožefa. Z njo smo bili vsi v dobrih odnosih in nikomur ni prišlo na misel, da je tu kaj narobe. Torej, ker je bila cesta, katero uporabljamo, odkar smo začeli graditi, složna, smo si z lastničinimi konji vozili gradbeni material in vse kar smo rabili.
Matek Jožefa je prodala Krajnc Jožetu kovačnico z vsemi njenimi pravicami. Matek Anton pa je prodal Bitenc Borisu in Beričnik Ivanu pašnik, na katerem sta zgradila hiše.
Gospod Mikeš bi se moral spominjati, da so bile tri ceste, po katerih se je vozilo in hodilo v njegovi mladosti. Zakaj je prodal, če je sedaj sporni ta del 15 m.
Torej, dragi Gašparič, na eno izmed bivših cest si ti zgradil svojo hišo. Nam pa prepoveduješ preko 200 let stare ceste zaradi svojega objekta. Dobro pa veš, da tu ni sedaj nobene druge ceste ali poti, ki bi nam omogočala izhod ali prihod. Občina, ki resnično krši zakone, ker izdaja gradbeno dovoljenje na ceste, ki so obstajale preko 200 let.
Objektom, stanovanjskim hišam in lastnikom zemlje pa po gos. Gašparičevi izjavi naj bi zaprla cesto zaradi lokacijskega dovoljenja, za spremembo namembnosti.
Proti gos. Gašparičevi izjavi se vsi interesirani ne strinjamo in prosimo občino, da to čimprej uredi.
Jože Kranjc, Boris Bitenc, Štefka Dolinar, Sp. Rečica in vsi ostali tostran in na drugo stran Savinje
Knjižnica Mozirje
Pomlad je prišla in z njo veliko sonca in veselja v naravi. Tako bomo naša tedenska srečanja pravljičarjev prilagodili željam in potrebam otrok.
Srečevali se bomo le vsakih štirinajst dni z novimi presenečenji:
-	20. aprila ob 16. uri nas bo v knjižnici obiskal pravi čarovnik
-	4. maja ob 16. uri si bomo ogledali nove videokasete
-	18. maja ob 16. uri bomo odšli na izlet v NEZNANO
-	1. junija ob 16. uri bomo ob sodelovanju priznanega slikarja izvedli pravljično - slikarsko kolonijo
o
Q
objavlja
prodajo poslovnih prostorov na Avtobusni postaji v Mozirju.
Zainteresirani kupci lahko dobijo podrobnejše informacije po telefonu 063-831-012 ali 831-086 ali osebno v komerciali podjetja.
Kontaktna oseba je Drago Jelenko.
G.P. TURIST išče za delo v strežbi
V PENZIONU TURIST V MOZIRJU
KV natakarja ali natakarico.
Vsi pogoji po dogovoru.
Pokličite na tel. 831-911 dopoldan ali se osebno oglasite na razgovor.
Gozdno gospodarstvo Nazarje
Savinjska cesta 4 63331 Nazarje
Na podlagi sklepa Delavskega sveta DSSS, z dne 5.4.1993
RAZPISUJE JAVNO DRAŽBO
1.	za prodajo trisobnega stanovanja v velikosti 68,84 m2 v Domu gozdarjev Ljubno, Cesta v Rastke 60, pošta Ljubno. Izklicna cena je določena na osnovi Zapisnika o ugotovitvi vrednosti stanovanja in znaša 2.052.763,00 SIT. Javna dražba bo dne 23.4.1993 ob 8. uri v stanovanju, ki je predmet javne dražbe.
2.	za prodajo dvosobnega stanovanja v velikosti 47,55 m2, Luče 80, pošta Luče. Izklicna cena je določena na osnovi Zapisnika o ugotovitvi vrednosti stanovanja in znaša 1.245.258,00 SIT. Javna dražba bo dne 23.4.1993 ob 11. uri v stanovanju, ki je predmet javne dražbe.
Za udeležbo na javni dražbi je potrebno položiti varščino v višini 10 % izklicne cene na žiro račun št. 52810-727/1-36040 ali z gotovino neposredno pri komisiji na dan dražbe.
Pred pričetkom dražbe se interesenti izkažejo s potrdilom o plačilu varščine, pooblaščenci pravnih oseb pa s pisnim pooblastilom, oziroma zapisnikom iz sodnega registra.
Najboljši ponudnik bo moral skleniti pogodbo o nakupu nepremičnine najkasneje v 15 dneh po opravljeni javni dražbi, sicer mu varščina zapade. S sklenitvijo pogodbe preidejo na kupca vsa bremena kupljene nepremičnine kot tudi nevarnost uničenja in poškodovanja nepremičnine.
Kupnino bo kupec plačal v 30 dneh po sklenitvi pogodbe. Vplačana varščina se kupcu vračuna v kupnino, udeležencem, ki na dražbi ne bodo uspeli, pa se vrne.
Prodaja se opravi po načelu "videno - kupljeno", kasnejših reklamacij glede stvarnih napak ne bomo upoštevali.
Davek na promet nepremičnin, stroške vknjižbe in vse druge stroške v zvezi z nakupom piača kupec.
OPTIKA
MATEJA LIKEB
Ob Trnavi 1, Mozirje Tel.:832-240
-	izbira domačih in uvoženih okvirjev
-	pestra ponudba sončnih očal
-	popravila očal
-	povečevalna stekla
\ Delovni čas: vsakdan: 9.00 - 12.00 in 13.00-17.00 \	ob sobotah: 9.00 - 12.00

\

VOLAN d.o.o. AVTO ŠOLA
STOP
Vabimo na tečaj cestno prometnih predpisov za kategorije B,
C, E, D, H, in F. Tečaj se bo pričel 13. aprila 1993 ob 16. uri v prostorih gasilskega doma v Nazarjah. V primeru zadostnega števila kandidatov bo tečaj tudi v dopoldanskih urah.
Prijave in informacije sprejemamo na tel. • 713-368 Kartuš Franjo ali 841- 083 Benda Anton.
Kandidate obveščamo,
da uredimo vse ostalo, kar je potrebno za vozniški izpit.
V prejšnji številki Savinjskih novic je bil pomotoma	naveden
napačen naslov zastopnika Ivana Sovinška. Pravilen naslov je:
Ivan SOVINŠEK
Rosuljska cesta 5
Ljubno
tel:841-405
flSftp
m
POČITNICE 93
TUDI LETOS VAM NUDIMO POČITNICE V MESTU KRKU V HOTELU KORALJ (B kaQ
Termin	Polpenzion
3.4. -29.5. (1.majski prazniki)	
19.9. dalje	23,00 DEM
29.5.-10.7.	
21.8.-18.9.	29,00 DEM
10.7.-21.8.	39,00 DEM
Cena je v DEM in se računa po prodajnem menjalnem tečaju Splošne banke Velenje.
Za otroke posebni popusti. .
Informacije:
dobite v službi marketing, Dragica Knez, Ingeborg Bolič Tel.: 063/853-743, 063/856-712(44)
Vegrad Trgovina:
Zdenka Kovačevič: 063/853-364
PREBERITE! PREBERITE! PREBERITE!
Vsi tisti, ki boste v mesecu aprilu pri nas kupili LEGO kocke, ne glede na velikost, boste lahko sodelovali v veliki nagradni igri LEGO - UGANI ŠTEVILO KOCK v modelu. Model si lahko ogledate na naši polici, kjer stoji med številnimi in čudovitimi škatlami LEGO sistema. Povedali vam bomo vse, kar vas o tej igri zanima!
Ne zamudite priložnosti!
LEGO in....
Ljubno ob Savinji
63333 te1:(063)841-084 Marja Serbela-Rupnik URARSTVO
popravilo in prodaja
ZAHVALA
Vsem sosedom in prijateljem, ki so darovali cvetje, sveče in za maše, ki so spremili mojo mamo na zadnjo pot v tako velikem številu v Cerkvenjaku, se iskreno zahvaljujem.
Ivan Vrbančič, Hofbauerjeva ul., Mozirje
ZAHVALA
ob boleči izgubi moža, očeta in starega očeta
FRANCA PLANOVŠKA
iz Ladje vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom za nesebično pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se dr. Širkotu za njegovo zdravljenje in požrtvovalno skrb, gasilcem, pevcem, govornikom in gospodu župniku za tako lepo opravljen cerkveni obred.
Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in ga boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči vsi njegovi
Mineva leto dni odkar tebe več med nami ni. Ne jokajte ob mojem grobu le tiho k njemu pristopite, spomnite se kako trpela sem in večni mir mi zaželite.
JOŽICA VAČOVNIK
iz Poljan
za vedno boš ostala del našega življenja in spomin nate bo vedno živ.
Hvala vsem, ki se je z dobro mislijo spominjate.
o
nagradna
Urban KOPITAR
kne, priimek:
Vodoravno: 1. Mesto ob Soči; 8. Naselje pri Ljubnem; 15. Japonsko mesto na jugu otoka Honšu; 16. Francoski dramatik španskega rodu (Fernando); 17. Afriška država; 18. Pravoslavni menih brez duhovniškega posvečenja; 20. Enaki črki; 21. Mesto na jugu Francije; 22. Kraj pri Novi Gorici; 23. Mejna reka med Rusijo in Kitajsko; 25. Mongolski vladarski naslov; 26. Pasje lajanje; 27. Mesto v srednji Italiji; 28. Sto kvadratnih metrov; 29. Slovenska smučarka (Nataša); 30. Kemijski element (Na); 31. Sladkovodna riba; 32. Ugrabljen človek; 33. Vrsta vetrovke; 35. Ženski del hiše pri muslimanih; 36. Tomas Mann; 38. Gorovje v osrednji Aziji; 39. Udeleženec vojne; 40. Ožina na Malaki; 41. Kratka komična predstava; 42. Eskimski čoln; 43. Prodišče; 44. Ivan Supek; 45. Trinog; 46. Vzdevek Slobodana Miloševiča; 47. Središče Goriških Brd; 50. Naprava za prenos govora; 52. Vrsta zdravila proti vročini in bolečinam; 53. Letoviški kraj v Kvarnerskem zalivu;
Navpično: 1. Japonsko mesto na severu Honšuja; 2. Objektiv; 3. Pokrajina na jugozahodu Nemčije; 4. Ime dveh poveljnikov pred Trojo; 5. Gospodarica morja v nordijski mitologiji; 6. Ivan Minatti; 7. Moško ime; 8. Anis; 9. Eden od planetov; 10. Najvišja točka gore; 11. Enaki črki; 12. Niobij; 13. Ljudstvo v severovzhodni Aziji; 14. Tovarna v Nazarjih; 19. Planinski ptič; 22. Mačka iz jugovzhodne Azije; 23. Nahajališče nafte v Kaspijskem jezeru; 24. Nemški slikar z začetka tega stoletja (Franz) 26. Teniški rekvizit; 27. Stara dolžinska enota; 29. Sodni sluga; 30. Diktat; 31. Glavno mesto afriške države Togo; 32. Pristanišče v južni Italiji; 33. Oltarni del v cerkvi; 43. Največji otok v Kikladih; 35. Jelka; 36. Tekmovanje sestavljeno iz treh različnih disciplin; 37. V upodabljajoči umetnosti kip Matere božje; 39. Stopnja nižjega plemstva; 40. Ocvrto pecivo iz kvašenega testa nadevano z marmelado; 42. Južno sadje; 43. Vrhnje žensko oblačilo; 45. Trenje; 46. Poželenje; 48. Borut Petrič; 49. Avtomobilska oznaka Reke; 51. Pripovedna pesnitev;
Obvestilo reševalcem
Rešitev križanke iz 6. številke: VODORAVNO: Sabonis, Babilon, trafika, anomija, Racin, Varna, NR, umor, bilka, Aviv, gin, Tanja, Anica, ES, kanja, predal, bajka, Kreta, kolega, vrana, MR, sreda, Drava, PLO, Abdi, bravo, sram, VI, proga, ataka, etnolog, tobogan, razveza, avatara.
Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje dobitnike:
1.	nagrada: (blago po izbiri v vrednosti 3.500,00 SIT): Anica KORENJAK, Lesarska c, 13, Nazarje;
2. nagrada: (blago po izbiri v vrednosti 2.500,00 SIT): Lovro KREBS, Sp. trg 35, Gornji Grad;
3. nagrada: (blago po izbiri v vrednosti 1.500,00 SIT): Zdravko VIDER, Solčava 30.
Nagrade prevzamejo dobitniki osebno v trgovini ZAGOŽEN v Ljubiji. Čestitamo!
Križanko s kuponom iz 7. št. vložite v kuverto in jo do ponedeljka 19.4.1993 pošljite na naslov EPSI d.o.o., Savinjska c. 4, Nazarje, s pripisom "Nagradna križanka". Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 3 nagrade, ki jih je prispevala pekarna in slaščičarna MIŠ - MAŠ iz Mozirja:
1.	nagrada: blago po izbiri v vrednosti 3.500,00 SIT
2.	nagrada: blago po izbiri v vrednosti2.500,00 SIT
3.	nagrada: blago po izbiri v vrednosti 1.500 00 SIT.
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 8.št. SN
IME IN PRIIMEK: NASLOV:
Nadloga
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
"Mačka bo šla od hiše!" sem se odločil. Kaj hujšega. Otroka sta vsake dve minuti padala v nezavest, za ženo pa sem bil nič več in nič manj kot skrajno nehumana osebnost. "No, prav," sem popustil pod silnim pritiskom," vendar pa če še enkrat naredi kakšno neumnost gre od hiše pa pika! Moj strah pred to mačjo nadlogo je bil upravičen. Dan za dnem smo dobivali pritožbe od sosedov, kaj vse da je počela naša mačka. Pomagalo ni niti to, da smo ji sneli ovratnico, saj so vsi sosedje že dobro vedeli čigava je. Šef pa me je v službi nadiral, da preveč časa zabijem za svoje privatne pogovore. Po štirinajstih dneh sta se tudi otroka naveličala dan za dnem čistiti okoli smetnjakov in hišni svet je soglasno sklenil, da mora mačka od hiše. Samo kam? To je bilo sedaj vprašanje. Da bi jo dali ubiti? Ste nori? Ni govora. Da bi jo odpeljali nekam daleč stran, da ne bi našla več poti nazaj? Mogoče. Samo kam, da se ji ne bo zgodilo kaj hudega? "Že vem kam jo bom odpeljal", sem kar poskočil od veselja, naložil mačko v avto in se odpeljal, čez tri dni sem spet sede! v pisarni, ko je zazvonil telefon. Šef je dvignil slušalko, nekaj časa posiušal, odvrgel slušalko in jezen odšel skozi vrata. Ko je odhajal, sem slišal, kako je zagodel: "Prekleta mačka,... prekleta mačka..."
KONEC
AVTO SERVIS
Damjan Lipnik
Škale 66d, Velenje tel. 894-549
Cenjene stranke in bodoče kupce obveščamo, da smo v Skalah odprli nov specializiran servis in prodajo vozil znamke Skoda.
Po ugodnih cenah vam opravimo vsa avtoelektričarska dela, antikorozijsko zaščito in servisna opravila na vseh tipih vozil.
KUPON
- 15% POPUST PRI STORITVAH
ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE
Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421 tudi v času dežurstva.
VETERINARSKO DEŽURSTVO
05.04.	do 12.04. KRALJ CIRIL, dr. vet. med. Ljubno, tel. 841-410
13.04.	do 18.04. LEŠNIK MARJAN, dr. vet. med. Ljubija, tel. 831-219
19.04.	do 25.04. ZAGOŽEN DRAGO, dr. vet. med. Ljubno, tel. 841-769 VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, TEL. 831-017,831-418 IZDAJA ZDRAVIL: vsak dan od 7,00 do 8,30 ure.
Osemenjevanje ob nedeljah po osemenjevalnih punktih
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Nadzorništvo Nazarje
05.04.	do 11.04. TRATNIK FRANC, Pusto Polje, tel. 831-263
12.04.	do 18.04. MAROLT MARKO, Mozirje, tel. 831-877
19.04.	do 25.04. LEVER PETER, Paška vas, tel. 885-150 Stranke obveščamo, da naj v primeru, če se dežurni ne javi doma, po15. uri pokličejo na telefon 441-242, v rednem delovnem času pa 831-910 ali 25-841.
NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI MOZIRJE
/. STROKOVNA LITERATURA
*	Enciklopedija citatov * Krese-Baskar: Eksotični sadeži * Weston: Tradicionalno angleško pletenje * Margulies: Da, tudi jaz znam risati (v kompletu z video kaseto) * Kušče-Zupan: Naravno učenje tujih jezikov - angleščina in nemščina * Bergant: Z morjem v sebi: desetdnevne izkušnje z uživanjem morske vode * Kolenec: Politična kultura Slovencev * Jerovšek: Delnice * Toplak: Civilno pravo * Glas: Ekonomija * Rode: Slovenska nacionalna zavest * Dichter: Izvirne poti do novih tržišč * Deržaj: Planinski pozdrav - ob 100 letnici ustanovitve slovenskega planinskega društva * Stritar: 111 izletov po Sloveniji * Ambrožič- Novljan: Pol stoletja pozneje * Calvoressi: Kdo je kdo v bibliji *
II.	MLADINSKA LITERATURA:
*	Taylor: Fosili * Reka (Zbirka Moja prva odkritja) * Na kmetiji (Zbirka Moja prva odkritja) * Mate: Pesek v dlaneh * Novak: Pozor, hud pes (Zbirka Zvesti prijatelji 3. del) * Kunčič: Tinček in Tonček *
III.	LEPOSLOVJE:
*	Konsalik: Operacija delfin** Druon: Prekleti kralji 3. del: Kronski strupi * Susann: Ljubezenski stroj * Cooper: Lovec na jelene * Amicis: Srce * Holf: Pasti in zanke * Coetzee: Sovražnik * Vonnegut: Galapagos *
SINDIKALNA PRAVNA POMOČ
je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel.
SPORED FILMOV
KINO LJUBNO OB SAVINJI
10. in 11.04. KRALJ MAMBA - ameriški film - glasbena drama 17. in 18.04. J.F.K. - ameriški film - zgodovinski
KINO "JELKA " NAZARJE
10. in 11.04. ZADNJI DNEVI RAJA - ameriški film - pustolovski 17. in 18.04. UMOR S TRIKOM 2 - am. film - akcijska kriminalka
KINO "DOM" MOZIRJE
10. in 11.04. PREDMESTNI KOMANDOS - ameriški film - akcijski 17. in 18.04. BABICA GRE NA JUG - slovenski film - komedija
V Mozirju oddam klet, primerno za skladiščenje sadja in pijače. Tel.: 832-240.
Ure, igrače in še kaj -URARSTVO
ŠERBELA-RUPNIK, tel.: 841-084.
ADRIATIC - najugodnejše zavarovanje LJUBNO z okolico, LUČE, SOLČAVA, LOGARSKA. Majcen Marjeta, Ljubno. Tel.:841-331.
600 kom rabljene strešne kritine salonit, mali format ugodno prodam. Tel.: 832-488, zvečer.
Novo na našem tržišču! Vrhunske krpe za čiščenje "GREEN & CLEAN". Tel.: 832-193.
Iščete dodaten zaslužek? Tel.: 832-193, od 19.00-21.00.
Prodam maturantsko obleko. Informacije na telefonu: 841-244.
Sklepam	zavarovanja
ADRIATIC v Nazarju z okolico. Lončar Renata, Ljubno, tel.: 841-331.
Prodam FIAT 750 FORD ESKORD in 2 krave, simentalko in friziko. Cena po do dogovoru. Tel.: 832-723.
Tapiciranje kuhinjskih stolov. Tel.:831-636.
Prodam sekular za cepljenje opaža in sekular za obžagovanje gradbenega lesa. Tel.: 832-370.
Prodam puško CZ cal. 7x64 z daljnogledom 4x32. Tel.:
831-	007.
Prodam OPEL KADETT 1,6 D, letnik 1985 z dodatno opremo. Tel.: 844-047.
Žrebici norik A rodovnik in mlado kravo za zakol, prodam. Tel.: 063-841- 196.
Prodam peč emocentral št. 23, cena po dogovoru. Tel.:
832-	408.
Prodam glasbeni stolp Univerzum, malo rabljen. Tel.: 831-602, zvečer.
Prodam avto Zastava Poly, I. 90, 26500 km. Tel.: 842-123.
Prodam obračalnik pajek V04, črpalko za pranje kircher, star
kmečki mlin pa podarim. Tel.: 831-415.
Snemam poroke, obhajila in druge slavnostne priložnosti. Klicati sobota, nedelja 9h -10h. VHS kaseta. Tel.: 831-242.
Prodam: videorekorder 400 DEM, TV - barvni 200 DEM, TV - črno beli 100 DEM. Tel.: 841-298.
V centru Mozirja prodam stan. hišo v III. gradbeni fazi z vso komunalno opremo za 90.000 DEM. Ponudbe po tel.: 061-267-142.
Prodam večjo količino govejskega gnoja. Tel.: 831-372.
Prodam kombinezon za 4 leta, 1500,00 SIT. Tel.: dop. Drago
831-	893.
Poceni prodamo 8 tednov stare	psičke,mešance
(Bernardine - Ovčar). Tel.: 841-189.
Prodam synthesizer YAMAHA PSR-19, velike tipke, 5 oktav za adaptetjem za klaviature. Inf. po tel. 831-728, popoldan.
Kupimo enosobno stanovanje v Mozirju, Rečici ali Nazarjah. Ponudbe na tel. 831-728.
Poceni prodam a. ž. pane na 10 okvirjev, malo rabljene. Anton FELICIJAN Sp. Kraše 43,
Prodam voz sena, tel.
832-	757, po 14. uri.
Poceni prodam R4 - TLS. ŠPEH Jože, Praprotnikova 14, Mozirje.
Zelo ugodno prodam KARATE KIMONO. Prodam tudi avtoprikolico. Tel.:831-743.
LADO KARAVAN ugodno prodam. Bele, Dobletina 6, tel.831-223
Prodaja in dostava premoga tudi na čeke. Tel.: 831-567, dostavimo - plačate.
MATEMATIKO, RAČUNALNIŠTVO	in
STATISTIKO zelo uspešno inštruiram za vse šole! Tel.: 831-209, Bine.
KOMERCIALNA BANKA TRIGLAV d.d. LJUBLJANA
PE MERX CELJE
Ulica 29.nov. 16, CELJE
Tel.:	21-352 Fax.: 24-202	
OBRESTI	V APRILU:	
	Mesečna obr. mera	Letna obr.mera
Vloge na vpogled . .		1.12	
Vezane hranilne vloge		
- nad 31 dni		
do 150.000 SIT			 1,97	26,72
nad 150.000 SIT . . .		2,00	27,31
- nad 91 dni		
do 150.000 SIT ....		2,12	29,09
nad 150.000 SIT ...		2,20	30,27
- nad 181 dni		
do 150.000 SIT			2,35	32,64
nad 150.000 SIT .. .		2,42	33,83
- nad 1 leto 			 2,57	36,19
PRIHRANITE Sl CAS IN DENAR Z BLAGOVNO DENARNO KARTICO, KI OMOGOČA:
kM
-	nakup vseh vrst blaga in plačilo storitev
na več kot 250 prodajnih mestih v Celju in okolici
-	15 dnevni brezobrestni zamik plačila
-	dvig gotovine
-	koriščenje limitov-tudi dodatnih
-	ugodne obresti
*	UGODNO: POTROŠNIŠKI NENAMENSKI GOTOVINSKI KREDIT - 50% letna fiksna obrestna mera
*	OBIŠČITE NAS V NAŠI AGENCIJI V MOZIRJU V BLAGOVNICI SAVINJA (tel. 831-842)
KOMERCIALNA BANKA TRIGLAV d.d.
- BANKA VARNIH NALOŽB IN VAŠEGA ZAUPANJA
AVTOHIŠA KOS
NISSAN
SERVIS IN PRODAJA
Ločica pri Polzeli 2b, Polzela Tel. (063) 701-060, 701-090 delovni čas 7.00 -12.00 in 13.00 -16.00
NISSAN MICRA
AVTO LETA 1993
Cenjene stranke obveščamo, da imamo poleg ostalih vozil znamke NISSAN v našem prodajnem salonu tudi NISSAN MICRA - AVTO LETA 1993.
Na zalogi imamo vse dimenzije avtoplaščev svetovno znanega proizvajalca
GOODjfVEAR
Pri vaših odločitvah vam bomo z veseljem svetovali!
Avtohiša KOS
POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
mmšmm
Ko se ustavi čas...
Je čas, ko se začne in je čas, ko se konča. Rojstvo in smrt, začetek in konec vsake biti, vsakega življenja. Z bolečinami in veseljem na začetku ter z bolečinami in žalostjo na koncu. Ne prvemu ne drugemu ne utečeš.
Ko se zgodi... Ko se ustavi čas... Ko ostanejo tisti, ki so jih imeli radi...
MORANA, d.o.o., pogrebna služba, cvetličarna, v Parižljah pri Braslovčah, je tista, ki ob takih trenutkih poskrbi za vse. Verjetno ste za nas že slišali, če še niste, potem vedite, da smo vam na voljo za vse usluge 24 ur na dan. Ne glede na to, kje jih potrebujete, tu blizu ali tam daleč. Na vsako pot gremo, tako v tujino kot na vroči Balkan, v vsakem času. Vence in cvetlične aranžmane dostavimo na dom ali v vežico.
NOVOST, KI VAS BO VERJETNO ZANIMALA, PA JE, DA OD RAČUNA POGREBNIH STROŠKOV TAKOJ ODŠTEJEMO ZNESEK POGREBNINE V TRENUTNI VIŠINI 30.000 SIT. PLAČATE TOREJ SAMO RAZLIKO, ČE NASTANE.
Če nas potrebujete, nas lahko pokličete ali obiščete ob vsakem času. Naše telefonske številke so: 721-667, 721-043,721-395.
POGREBNE STORITVE, CVETLIČARNA STEBLOVNIK, Parižlje 11/c, 63314 BRASLOVČE
kovinAte
Celje - skladišče ID-Per
7/1993
ki
5000001034,7
COBISS ©
mwmmmiS
KREDITNI
POGOJI
PRODAJA NA POTROŠNIŠKI KREDIT
1 + 2 MESECA BREZ OBRESTI NAD 10.000,00 SIT 1 + 3 MESECE BREZ OBRESTI NAD 15.000,00 SIT 1 + 6 MESECEV 13% MASA OBRESTI NAD 25.000,00 SIT
PRODAJA NA ČEKE
1 + 2 MESECA BREZ OBRESTI NAD 10.000,00 SIT 1 + 3 MESECE BREZ OBRESTI NAD 15.000,00 SIT 1 + 6 MESECEV 13% MASA OBRESTI NAD 25.000,00 SIT
PRODAJA NA BANČNI KREDIT S PREDRAČUNI
NA 1 LETO PRI NAKUPU NAD 30.000,00 SIT NA 2 LETI PRI NAKUPU NAD 70.000,00 SIT Z LETNO OBRESTNO MERO R + 8%
PRODAJALNE KOVINOTEHNE
KEMOGOCE JE MOGOČE
ELEKTRO
GUBČEVA 2,63000 CELJE,TEL.063 25-640, FAX.063 24-418
SRCE
STANETOVA 31,63 000 CELJE, TEL. 063 29-346, FAX. 063 24-618
MAVRICA
STANETOVA 19,63000 CEUE,TEL.063 21-806,FAX.063 24-418
KOVINAR
MARIBORSKA 19,63000CELJEJEL.063 32-536,FAX.063 21-436
KURIVO
VRUNČEVA, 63000 CEUE,TEL.063 32-283,FAX. 06324-418
TEHNIKA
LJUBUANSKA10,63000 CEUE,TEL.063 24-415.FAX.063 24-418
ŽELEZNINAR
STANETOVA 4,63000 CELJE,TEL.063 21-611,29-188, FAX. 063 24-418
PRODAJNI CENTER HUDINJA
MARIBORSKA 162,63000 CELJE,TEL.063 32-321, FAX.D63 34-315 KOVINA
ŠLANDROV TRG 43,63 310 ŽALEC, TEL 063 712-158
OPEX
VOŠNJAKOVA 4,61 000 LJUBUANA, TEL 061 310-860
TEHNIKA
BLEJČEVA17,61234 MENGEŠ,TEL061 737-147, FAX.061 737-278
OPREMA
KOLODVORSKA 2,61234 MENGEŠ,TEL.061 737-006, FAX.061 737-278 ŽELEZNINA
UL.M.TITA 38,64270 JESENICE,TEL064 81-485, FAX.064 85-095 BLAGOVNICA FUŽINAR ULM.TITA 1,64270 JESENICE, TEL064 81-952, FAX.064 85-095 KOVINA
TRG REVOLUCIJE 7, 62000 MARIBOR, Ta.062 306-550, FAX. 062 306-550 KOVITMARKET
GRAJSKI TRG 1,62000 MARIBOR, TEL.062 23-391,
FAX. 062 306-550
REPRODUKT
63327 ŠMARTNO OB PAKI, TEL. 063 885-069
PRODAJNI CENTER
PRI POSTAJI 4, 62390 PREVALJE, TEL.0602 31-221,
FAX. 0602 31-377
3K
TOMŠIČEVA 1/A, 62310 SKOVENSKA BISTRICA, TEL.062 811-175, FAX. 062 811-152 PRODAJNI CENTER RUDA POUE21.66310 IZOLA, TEL.066 63-603, FAX. 066 62-418 CVETKO
LJUTOMERSKA CESTA 3, 62270 ORMOŽ, Ta.062 702-310, FAX.062 718-260 FENCO
GLAVNI TRG 4, 68290 SEVNICA, Ta.lN FAX. 060881-559
BREZA
C.B.E.1/B, 68330 METLIKA, Ta.lN FAX.068 58-460 TRGOVINA TEHNIK MOST NA SOČI KOVINAR
REŠKA 23,61330 KOČEVJE,TEL.061 854-112, FAX.061 851-613
KOVINOTEHNA