Lisi 48. r ^ /. v Tečaj XLY ke i ■ Izhaj-j> vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold, 70 kr., za četrt leta 90 kr., pošilj po pošti pa za celo leto 4 gold pol leta 2 gold 0 ki za četrt leta 1 gold 10 kr V Ljubljani 30. novembra 1887. Obseg: Kako polagati in streči brejim kobilam Gospodarske stavbe Zemlj in dop bra Z) Nnsledk šnopsa". (Dalje.) Trgovinska in obrtna zbornica Naši dopisi No 1 Gospodarske stvari. rejstvo nahaja. Ozirati se je toraj na lego, zrak, vodo j krm > paso Je vse ugodno konjerejstvu ali ne ; tO Kako polagati in streči brejim kobilam. pokažejo večletne izkušnje in marlj Izvrstno knjigo za konjerejce spisal in izdal je njej povdarja važnost vprašanja, tfr Lehudorf, kako naj polagajo in strežejo brejim kobilam Pravi Pr hitreje obilnej zale. ivo opazovanje, polnokrvnih konjih redijo žrebeta močno, da vzrastejo in se razvijejo. In tukaj kaže kobilam streči kakor bi sicer krajevske razmer ka posameznih kobilarstvih s polnokrvnimi konji pa, da ne kaže odgovarjati po navadnih knjigah kon- ravnajo v tej reči različno. Toda zkušnje kažej > da jerejstvenih pisateljev ki pa sami ne redijo nobenih vendar prospevajo in dobrih vspehov dosezajo konj, marveč na krajevske razmere se je ozirati Najboljše kobilarstvo z najbolj srečnimi vspehi Kot glavno pravilo, kojemu morejo povsodi pritr- vzdržuje sedaj lord Falmouth v Mereworthu na južnem diti, bi pa vendar izrazil: tistim kobilam, ki so nava- Angležkem. Večkrat sem je obiskal, zlasti takrat, ko jene na pašo in seno, ugaja to veliko bolj nego po laganje zrnja, katero jih preveč razgreje Toda včasih je vsakako položiti nekaj zrnja, ker to pripo- žrebe v drugem letu veliko, da se vsakdo čudi so kobile na pašo gonili. Toda vselej sem jih našel da so bile dobro rejene, debele, tolste. Zato pa je tudi Na maga apno, da se iz sena in detelje bolje in lože izloči Nemškem bode menda pr kobilarstvo tisto f katero katero služi žebetu v maternem telesu za nare- je stari Basedov ustanovil. Tudi v tem kobilarstvu so janje kosti. Isto pouzroči fosforova kislina, nahajajoča kobilam močno polagali. Tudi grof Henkel daj obilo detelji in travi. Nič ne dene, če se to zgodi krmiti svoje kobile. Najmanje zrnja privošči kobilam tudi spomladi ob mladi paši, vsled katere se vdebelijo v svojem kobilarstvu Rabensteinfeld. Kaj ga v to na- se v zrnji kobile. giba, ali krajevske razmere ali konjerejsko nje- Imamo pa kobile, katere nikakor ne vzamejo več govo načelo, to mi ni znano. funtov sena. Tukaj je treba temveč ovsa Žrebet gre v kobilarstvu Rabensteinfeldovem jako malo pod izgubo, kar se tudi po konjerejskih koledar-kot klaja mnogo mleka, jih objavlja. Toda dveletnih konj ono kobilarstvo do nego polagati. Isto velja zastran priletnih kobil. Pšenični otrobi dajejo Imajo v sebi mnogo apnenih tvarin in fosfora. Proti sedaj tudi ni imelo znamenitih pokazati, kar pa ne koncu brejiusRe dobe kaže kobilam otrobov položiti vpliva neugodno na ceno enoletnih žrebet, katere ondi vsaki dan nekaj. Izkušnje potrjujejo skoraj brez iz- prodajajo. jeme > da so žrebeta zdravša od kobil, katerim se je pičlo polagalo, mimo onih. ki so od obilo rejenih mater bila rojena. katere Kjer več kobil skupaj krmo zoblje, zaostajajo ne- ker jih drznejše odrivajo. Ko bi vsaka na ivezana zobala svojo krmo, ne go- svojem prostoru pi Bolezni se jih manje otijo Zatorej moramo pre- dilo bi se njej kaj takošnega. Prosto peščene kobile vidnost hvaliti konjerejcev, ki polukrvne svoje kobile so nekatere jako bojazljive, vedno nemirne in zaradi tega se ne udebelijo. rajše trdno držijo, kakor da bi jim preobilno stregli. Resnično se je pa bati, da ne bi preveč položili, Podobno se godi na pašah. Zatorej svetujejo mlade to dobro presoditi potrebno je ozirati se na posebnosti polnokrvne kobile, kedar so došle iz dirkarskega hleva, posameznih kobil, pa na okoliščine kraja, kjer se konje- na pašnike izpuščati samo z mirnimi, pohlevnimi ko- bilarai, vsaj prvo leto. Tako se privadijo na nove raz- Še bolj mere in postanejo za pleme dvakrat hitreje godne in da ne hodi po ledu, rupah, zmrznjenih stezah. storimo, če hlapec kobilo sprevaja ter pazi, Vpre- sposobne, nego sicer. Kdor drugače ravna dolgo čakati, preden more mlado kobilo spraviti. mora časih gati jih ne smemo k težkim vozom, ker tukaj vprega žrebcu in oje preveč žival tiščijo. Jako nevarno je z brejimi kobilami voziti po ledenih stezah ali težke voze pote- Krma brejim kobilam najboljše je in bode vselej govati iz globočin, na primer, pesek iz potokov ali ostalo seno, oves, kojim se včasih pridene nekoliko peščenih jam, gnoj iz globokih gnojišč, kajti tukaj se otrobov. Stotine let to potrjujejo. Nekateri konjerejci kobila hipoma in preveč napenja, da bi težo prema- so živinozdravniki ter radi z raznimi zdravili ? kemij- gala in povrže skimi preparati ali z novimi, umetnimi mešanicami raznih krmil poskušajo. Svetujemo jim, naj s tem prizanašajo vsaj svojim brejim kobilam. Soli dajati v jasli kobilam lizat, to ugaja njiho- vo 1 j Dokler breja kobila na pašo zahaja, se sama do 10 sprehodi. Ko je pa v hlev zaprta, morajo ljudji za to skrbeti Kjer je hlapcev zadosti, naj ti breje kobile na vemu zdravju, pospešuje prebavljivost in dela, da ko- sprehod gonijo i 2 do 17 2 ure po do 2krat na dan, bile zmiraj rade jedo. Zadnje mesece pred porodom kakor potreba nanaša. Toda povsod ni zadosti ljudi kaže malo Glauberjeve soli dajati po 1—2krat v tednu, na razpolaganje. Tukaj je treba breje kobile sprav- ker to pospešuje prebavljenje, katero v isti dobi rado ljati na tekališča, takih vkup, ki se rade imajo. Tiste neredno postane. Po nekod kobile pogosto povržejo, kobile pa, ki rade grizejo in bršejo, treba odločiti od drugih. One kobile, ki ne prenašajo dolgega spreha- ta utegnila onim nezgodam kriva biti, moramo nekaj janJa> moramo pred drugimi domu odgnati. Hlapci ne žrebeta hroma donašajo. Ako gre sum na krmo, da bi krme vzeti in poslati na kakošno dobro štacijo za go- trpijo i da bi se kobile valjale, ker bi jih zatem zopet spodarske poskušnje, da jo ondi kemično preiščejo, morali snažiti. Zato kobilo takoj z bičem naganjajo namreč seno, oves > vodo. Kedar tako izvemo > kaj je kedar se hoče začeti valjati. Delajo to z nepremišljeno krivo, kaj pomanjkljivo, imamo potrebno ukrenoti, da hitrico, kobila se vstraši, plane naglo kvišku in se se popravi ali odpravi. Kjer pa je mnogo let vse v poškodi. Nasledek temu je, da povrže. redu ter se ne prikazuje ničesar škodljivega, nevar- - nega ondi tudi ne kaže z novotarijarai, umetnimi. Kar znanstvenimi poskušnjami konjerejstvo podpirati, je itak dobro, naj ostane, kakor je, ter ne delajmo nepotrebnih poskusov, sicer si utegnemo vse skaziti. Nekatero seno ima premalo apnenih tvarin. Pomagamo, če dolagamo esparzeto, lucerno, tudi detelja vendar preveč nje ne smemo polagati. Mnogo Gospodarske stavbe. Dostikrat vidimo na kmetih, kako malo pri fe tli V- bah ozir jemljejo na praktičnost, na porabnost, čeravno bi sicer ne imeli nobenih znatno večjih stroškov velja, je konjerejcev. kater gledimo si najpoprej skednje. večinoma so Po- tako detelj sploh konjem ne polagajo Pravijo, da detelja škoduje, ker je za konje prema stna. Jaz tega nisem našel, da bi izkušnje potjer postavljeni, kakor da bi ljudje hoteli pri spravljanji pridelkov mogoče veliko delavcev porabiti. Le pomi- vale Le kedar detelje preveč konjem polagajo, utegne ona škodovati, ker živali napenja. Na izhodnem Pruskem polagajo zeleno in suho deteljo najžlahtnejšim polukrvnim konjem ali jih na de-teljiščih pasejo. Konji slujejo zaradi svojih trdnih kosti slimo gajo. > koliko sitnob imajo, kedar kaj z vozov odla- Spodnji predelki so kmalu natlačeni in sedaj kojih gotovo dobivajo od detelje, ki hi ? sebi mnogo apnenih tvai Vendar v Normandiji na Francoskem sicer tudi deteljo polagaj tamošnji konji niso toliko na dobrem glasu zavoljo trdnih kosti j marveč zavoljo zlagajo snopje zmiraj više in čedalje več rok ima dela. Preden do vrha vpležejo, mine dokaj dragega časa. Zelo drugače in urno vrši se delo, kjer morejo voz postaviti na gumno, bodi naložen s snopjem, bodi s krmo. Slednje dela veliko sitnob, če je lina ali strešno okno visoko na strehi. Najmočnejši možje morejo le po malem delati in krmo z voza, globoko stoječega, metati z vilami skoz strešno okno. Veliko časa in denarja njih debelosti in velikosti. Zrebcem polagaj do tretjega leta. deteljo Nuj svetujem, izogibati se vseh kemičnih prepa ratov v nadomestek manjkajoče krme, čeravno jih brez številni fabrikanti ponujajo. Bolje storimo, če z navad nimi krmili primerno menjavamo. To odobrujejo mno goletne, praktične izkušnje. Treba je še nekoliko izpregovoriti o tem, koliko bi se prihranilo, če bi možno bilo, voz na visoko po- staviti, od koder bi delavcu ne trebalo sena na vilah vzdigovati, kviško skoz lino metati, marveč bi kar z voza na stran zmetal. Predelki za seno so navadno visoko pod streho, zlasti nad hlevi. Boljše je, če niso naj bi se g ibanj privoščilo brejim kobilam tako visoko, ampak mogoče nizko. V tem slučaji lehko delavec skoraj vse seno in vso deteljo z vozov pomeče z vilami niže v parmo, kjer jo malo ljudi lehko v red spravi. To pomaga, a vse hitreje in urno izpod rok Zastran kmetskih kobil, ki gre. Na kmetih je treba dostikrat premetavati in je to vprašanje precej rešeno. Želeti je le, da tudi ta- morajo brazdo vleči, prelagati zelo ogromne množine raznih tvarin. Toda krat, ko . » * ' / marljivih rok je zmiraj manj, čeravno število ljudi na- \ ni oranja, breje kobile na sprehod izganjamo, rašča. 4 V« ; » • r • o • • • - , ■ i * ** ,/ r • ■ h . H, i Hlevi so malokedaj takošni, kakor bi imeli biti, govedarjem bilo delo polajšano. Prav sitno za da hlapce in dekle je, če stojijo živali z glavami proti zali, kaže reče da ondi ne škoduje ne zrak, ne mokrota. Tudi jeseni, a ne spomladi drevesa pomlajevati, to se veje njihove prikrajševati ali priiezovati; to po- šteni. Sedaj je strežniku vselej težko k jaslim zaha- trjujejo mnogoletne izkušnje. Spomladi to delo ni varno jati, ker mora med živali stopati z zeleno krmo ali ker drevesa, zlasti zdrava in polnomočna, dobijo me senom v rokah, ali z vedricam obložen, od repov ži- seca marca ali aprila pomlajena ožig in raka. > valskih tepen; zlasti nestrpljive so krave med pola- da mu uže sproti krmo z rok lovijo. Jasli je sadovnih dreves. Pomlajenja pa potrebuje sedaj uže mnogo naših ganjem, težko snažiti in še brez nevarnosti ne, kedar se krave Osobito sedaj jeseni važno je ono pojajo Zelo drugače je, če so jasli sredi hleva in sto jijo živali z glavami druga proti drugi Gnoj kidati je dostikrat prav težavno delo, ker ga morajo iz hleva nositi. Koliko centov morajo tako na- mraz, ter tiči v skorji. vadno slabotne ženske zavoljo nepraktično stavljenih a]j s]anj delo, da oslabljenim drevesom pomoremo pognati novih in krepkih vejic. Sedaj imamo tudi najugodnejši čas zabraniti, da nam na stotine in tisoče mladih sadovnih dreves ne pogine za boleznijo, kateri je vzrok prehud se moralo po mrazu Sicer hlevov vzdigati prenašati, to pa še na gnojišče i oškodovanim drevesom hitro spomladi poma je malokatera stopinja varna. Kjer hlev ni obrnjen prikrajšati, vsaj deloma, proti severu, ondi je po leti neznosna vročina. gati. Trebalo bi jim precej oškodovano, mlajše vejevje Tako Muhe trpinčijo ljudi in živali. In sedaj se kmetovalci čudijo, zakaj jim nobena dekla, noben hlapec pri živini ostati neče. Zelo drugače je v pravilno in praktično stavljenih hlevih. Gnoj se izpod živine potegne na hodišče in potem odpravi na gnojišče, najlože, če je hodišče ravnu in dosta široko. Nekateri vlačijo gnoj po teh hodiščih tavun na vlačah, katerim se časih žival, iz nova krepko po- gnala in zopet lepo in veselo rastla. če prav krava, pripreže ; gnoj tako odpravljajo zelo lahko na odločeni prostor na gnojišči. Pitne vode bi moralo biti zmiraj dovolj. Kjer voda po ceveh priteka, jo lahko zbirajo sredi dvorišča, od koder jo čestokrat v hlev nositi morajo. Marsikateri meščan očita kmetovalcu, zakaj nima pri hiši vrtiča, misleč, da mora povsod biti dovolj prostora in zemljišča, za vrt pa ga ni vselej. Gotovo si tudi kmetič želi zalega vrtiča, toda okoliščine so uže takošne, da željam ni v stanu vstreči. Dalo bi se marsikaj semkaj zapisati. Toda bodi dosta! Povedano pa nam potrjuje resnico, da bi marsikatero posestvo bilo več vredno, če bi gospodarska poslopja bila postavlj bolje ,,praktično", kakor so sedaj. Kako gleštati sadovno drevje jeseni. povzdigo sadjarstva na Šlezkem piše nekdo, kar bi tudi moglo nam v spodbudo služiti. Pisatelj pravi: Izmed vsemi kulturnimi strokami kmetovalstva in vrtnarstva zahteva in zasluži sadjarstvo posebno marljivega gleštanja in oskrbovanja, ako hočemo, da nam vrlo rodijo sadovna drevesa. Znano pa je in zadnja leta to potrjujejo, kako lepih dohodkov more sadjarstvo donašati ter se je to tudi povdarjalo. Nemčija, zlasti pa naša Šlezija, imate še v tej stroki marsikaj popraviti. V drugih deželah, zlasti v sosedni Avstriji, sadjarstvo močno napreduje in daje ogromnih dohodkov. Pri nas storijo manje za sadjarstvo. Kdor hoče, da mu drevesa sadovno vrlo rodijo, ta mora uže jeseni jih dobro gleštati. Tako bi sedaj jako umestno bilo, če bi sadjarji posekali in iztrebili vse suhe veje, rane gladko izrezali in s katranom poma- Strokovnjaki priporočajo še zmrzneno, bolno skorj ki znotraj rujava takoj odrezati in rano z mrzlo tekočim voskom in kravjekom in ilovico pomazati. Tako izvabimo rast nove skorje, kar nam na stotine izgledov potrjuje. Takošna drevesa veselo rastejo, čeravno časih pogrešajo vso skorjo okoli debla. Kjer so to dela opustili, pa še zmrzneno drevo vendar kaže zdravih, žoltili izrastkov, treba pomagati sedaj. Bolno, znotraj rujavo skorjo moramo z nožem gladko do lesa izrezati, rano takoj z mrzlo-tekočim voskom pomazati. Kdor tega ne stori, temu bode čedalje bolj drevo hiralo in naposled se posušilo, ker je skorja strohnela. Na dalje je treba zemljo po 1*80 metra okrog debla prekopati. To je velike vrednosti. Zrak namreč toplote ne prevaja dalje dobro, a zrak v prekopano zemljo lože prodira in tako zabranjuje tudi mrazu vha-jati. Ob enem je umestno, drevesa do krone pomazati dobro in vestno, kajti z apnom in krvjo, to pa prav svetla, bela barva z apnom pomazanih dreves zabrani, da zimsko solnce ne razgreje drevesa, kar je močno škodljivo. Toplota solnčna namreč vzbudi sok v skorji, kar tudi na lubje vpliva ter je prav občutljivo stori. Navadno pritisne ponoči hud zimski mraz in drevo je po njem oškodovano. To spoznamo na rujavih krastah po skorji na solnčni ali južni strani zbolelega drevesa vsled hude zime. Želeti je, da bi vsi sadjarji to jesen, preden zima pritisne, onih dveh važnih pomočkov in obramb svojim drevesom priredili; zlasti bolehavim kajti tem škoduje zimski mraz hitreje in hujše, zdravim in krepkim. i nego Konečno bodi še en pomoček omenjen > in ta je gnojenje. Drugače je z gnojenje njim samo Gnojiti pomaga največ zdravim drevesom. drevesi vsled mraza bolnimi; navadno dobij prihodnje namesto da bi se koduje. Dre leto rumeno listje in se posušijo ukrepila in ojačila, tudi koreni jim zbolijo. Dokler drevesa nimajo močnih in krepkih vej v i " ' f, * I 't- ^ \ , ** \ K i kateri bi se vdeležil . Za ustanove imela bi trgovinska in obrtna zbor-niča za leto 1888 vzeti v proračun znesek 300 gold. in imela tudi prositi dežel odbor s kakim doneskom, imel pravico poslati zastopnika v | a p • / odbor strokovne šole. ustanove dovolil znesek 600 gold Radi enja kranjski, naj bi za iz deželnega zaklada, doneska za ustanove imela bi se zbor- Kar se tiče uvedbe vrbarstva v Kranjski, bode po niča obrniti tudi do kranjske h daljni vsebini gori navedenega vis. ministerskega ukaza * f > A Z' nadaljnim dopisom od 25. septembra t br pri sestavljanji programa za prihodnje leto ozirati se na 9628 javila je c. kr. deželna vlada zbornici, da * • ~ 'I ■ * ^ "j* •» j potovalnega učitelja K ar g a, ki bode poslan v Ljubljano. Vzvišenost gospod naučni minister naznanil z visokim Zbornica se je obrnila v tej stvari do deželnega ukazom od 22. septembra 1887 ad 22.865. ako bi speh obravnav, kakor se je nadejati, bil ugoden, da bi šol mogl ustanoviti ne še le začetkom odbora kranjskega in do mestnega magistrata ljubljan skega s prošnjo, naj se sestavi poseben odbor iz zastop- se ta stroko nikov deželnega odbora, zastopstva deželnega glavnega šolskega leta 1888/89, kakor se je namerjalo izprva mesta Ljubljane in trgovinske in obrtne zbornice, kateri > ampak uže o veliki noči 1888. bi se imel o tej stvari posvetovati in vspeh posvetovanja _ javiti rečenemu zastopstvu. Zbornica se je tudi v natanko utemeljeni ulogi obrnila do ravnateljstva kranjske hranilnice v Ljubljani s prošnjo, da izposluje v prid rečenim obrtnim strokam pri hranilničnem društvu, da bi podpiralo ustanoviti in vzdržavati omenjeno strokovno šolo. Ravnateljstvo kranjske hranilnice javilo je z dopisom od deželnih zborov. Deželni zbor kranjski. prvi sej d 24 novembra t otvoril je de- želni glavar grof T h d zbor s primernim na- 21. junija t. 1., br. 6000, zbornici, da važnost obstoja govorom povdarjajoč potrebo štedenja v deželnem gospo take strokovne šole za lesno obrtnost pripozuaje in da je tudi voljna, za prospeh tega podjetja priporočati glavni skupščini primerne predloge, čim ji bode naznanjeno, koliko so izjavila prinašati za ustanovitev in vzdrževanje tega zavoda oblastva, ki so na to obvezana in označena od visokega c. kr. naučnega ministerstva. Ko sta se deželni odbor kranjski z dopisom od 10. darstvu in je končal s trikratnim sarja, kateri je glasno odmeval po zbornici m na ce- Potem rešil se e sledeči dnevni red: Otvorenje deželnega zbora. Obljubovanje novo izvoljenih deželnih poslancev Naznanila deželno-zborskega predsedstva. junija t. > br. 4005 in mestni magistrat z dopisom od 12. septembra 1887, br. 9733 izjavila za gorenji predlog, . Volitev dveh rediteljev. . Volitev dveh verifikatorjev. 6. Volitev finančnega odseka 11 članov. Predlog sešel se je zgoraj omenjeni posebni odbor ter se je v deželnega odbora. dveh sejah izrekel za naslednje točke: . Za prvo oskrbo učil, orodja, aparatov, mode- Volitev upravnega odseka 11 članov. Predlog marca 1887, br. 22.865 izdatkov 2400 gold., naj lov itd., za kar se bode potrebovalo po ukazu Njega Vzvišenosti gospoda ministra za uk in bogočastje od 11. se izplačalo 1200 gold., to je polovica iz kranjskega deželnega zaklada. učno tvarino, deželnega odbora. 8. Volitev odseka članov za deželno - odborsko letno poročilo. Predlog deželnega odbora. . Poročilo o delovanji deželnega odbora za dobo od 1. decembra 1886 do 15. novembra 1887. 2 Za tekoče stroške za učila, orodje, za 10. Priloga 1. Deželno-kulturnega 1888 in računski zaključek za zaklada proračun 1886. Deželnega za izraDo in pisarnične potrebšine, katere bodo po gor- odbora predloga. njem visokem ukazu iznašale na leto blizu 1000 gold. » 11 Priloga 2 Deželnega odbora poročilo zastran imela bi trgovinska in obrtna zbornica v Ljublj do- podpor za šolske zgradbe. našati na leto 200 gold. ter se obrniti do kranjske hranilnice, da tudi ona prevzame na-se leten donesek od 12. Priloga 3. Normalno-šolskega zaklada proračun za 1888. Deželnega odbora predloga. 200 do 300 gold. Ako se poslednje ne doseglo, naj 13. Priloga 4. Normalno-šolskega zaklada računski bi deželni zaklad kranjski in mestna občina prevzela po zaključek za 1886. 100 gold. 14. Priloga 5. Deželnega odbora predloga. Doželnega odbora poročilo zastran . Prostore, naznačene v gornjem visokem ukazu, povračila oskrbeti, snažiti jih, vzdržavati v dobrem stana, razsvet- zavodih. za hrano in režijo v deželnih dobrodelnih ljevati, potem dajati šolskega slugo in naposled omisliti 15. Priloga 6. prvo opravo zavoda s šolskimi klopmi, obešali za obleko, Ključek za 1886. umivalniki itd., imela bi mestna občina ljubljanska. Tr- 16. Priloga Gledališkega zaklada računski za-Deželnega odbora predloga. Računski zaključek zaklada prisilne govinska in obrtna zbornica imela bi se obrniti do de- delavnice za 1. 1886. Deželnega odbora predloga. želnega odbora kranjskega in do kranjske hranilnice, 17. Priloga 8. Proračun zaklada prisilne delavnice da bi ta činitelja pomagala mestni občini poravnavati za leto 1888. Deželnega odbora predloga. gornje stroške. Ako pa te pomoči ne mogl izposlo 18. Priloga Glediškega zaklada proračun za vati, ima te stroške izplačevati mestna občina sama. 1888. Deželnega odbora predloga. Priloga 10. Zemljiško-odveznega zaklada račun- terim se predloži načrt zakona o povračilu škod storjenih po lovu in divjačini. 40. Priloga 31. Deželnega odbora poročilo, s katerim se predloži načrt občinskemu redu in občinskemu 19. ski zaključek za 1. 1886. Deželnega odbora predloga. 20. račun za 21. Priloga 11. Zemljiško-odveznega zaklada pro- . 1888. Deželnega odbora predloga. Priloga 12. Deželnega odbora poročilo glede volilnemu redu za vojvodino Kranjsko. ustanovitve strokovne šole za lesno obrtnost v Ljubljani. 22. Priloga 13. Deželnega odbora poročila o volitvi poslanca v volilskem razredu mest in trgov za voleči okraj Postojna, Vrhnika in Lož. 23. Priloga 14. Deželnega odbora poročilo glede uvrstitve neke občinske ceste v Bledu med okrajne ceste. 24. Priloga 15. Deželnega odbora poročilo z načrtom zakona, s katerim se prenarede nekatere določbe mitnine mesta Kamnika. Priloga 16. Proračun deželne vinarske in sad- Po nagovoru deželnega glavarja pozdravil je zbor tudi deželni predsednik baron Winkler. Pri volitvah potrdila sta se dosedanja reditelja in verifika- torja, prav tako tudi vsi prejšnji členi finančnega odseka. Up odsek pridobil je nekaj novih čl nekoliko sta tudi spremenjena odseka za let P čil in pa za občinski red. Iz velite v g. Kreigherj Priloga 31 izročila 25. jarske šole na Grmu za 1. 1888. Deželnega odbora predloga. Priloga 17. Računski zaključek deželne vinarske se je takoj potrdila (priloga 13). se je občinskemu odseku; priloge 14, 15, 26, 27, 28 in 30 upravnemu odseku, vse druge priloge razun letnega poročila pa finančnemu odseku. 26. in sadjarske šole na Slapu oziroma na Grmu za Deželnega odbora predloga. 1886 27. ključek 28. Priloga 18. Muzejskega zaklada računski > » za- 1888 Deželnega odbora predloga Priloga 19. Muzejskega zaklada proračun za 1888. Deželnega odbora predloga 29. Priloga 20. Deželnega odbora poročilo o na II. seja dne 30. novembra. Današnja seja imela je rešiti po dnevnem redu 15 toček, med katerimi so se rešile večidel vse uže stvarno B deloma zarad nujnosti, kakor: dovolitev začasnega pobiranja deželnih naklad in pa po zahtevi vlade na eno leto omejen sklep za pobiranje posebnega vžituinskega davka od žganja, deloma pa, ker so bila poročila finanč- kupu vinograda za deželno vinarsko, sadjarsko in poljedelsko šolo na Grmu. 30. Priloga 21. Hiralniškega zaklada proračun za 1888 in računski zaključek za 1. 1886. Deželnega odbora predloga. Priloga 22. Proračuni bolniškega, blazniškega, porodniškega in najdenskega zaklada za nega odbora prodloga. r 31. 1888. Dežel- nega odseka, o Katerih so poročap gg. poslanci Klun Luckmann, dr. vit. Bleivveis, Šuklje, dr. Vošnjak in dr. Poklukar. Koj začetkom seje stavil je poslanec L. Svetec sledeči predlog: Slavni deželni zbor naj sklene: 1. Deputacija deželnega zbora izreče naj v pravem času na primeren način Njegovemu Veličanstvu Franc _ • « Jožefu I. o priliki praznovanja 401etnice Njegovega vla- 32. Priloga 23. Računski zaključki bolniškega, blaz- danja čestitanje in udanost vojvodine Kranjske. niškega, porodniškega in najdenskega zaklada za Deželnega odbora predloga. 1886. 33. kladov Priloga 24. Računski zaključki ustanovnih za- za 1886. Deželnega odbora predloga. 34. Priloga 25. Proračuni ustanovnih zakladov za . 1888. Dežekega odbora predloga. 35. Priloga 26. Deželnega odbora poročilo, s katerim se predlaga štatut s programom deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu pri Novem mestu. 36. Priloga 27. Deželnega odbora poročilo z načrtom zakona, s katerim se spreminjajo nekatera določila zakona, dne 13. junija 1882, dež. zak. štev. 25 1. 1886 ob Povodom tega praznovanja otvori se leta 1888 deželni muzej „Rudolfinum" in prosi se Najvišjim potom, da se te slavnosti udeležita Njega cesarsko in kraljevo visočanstvo presvitli cesarjevič in nje cesarsko in kra- visočanstvo cesarjevičinja Štefanija. pokritje troškov dovoljuje se deželnemu odboru neomejeni kredit. Ljubljani dne 30. novembra 1887. L. Svetec, Thurn, dr. Poklukar, Murnik, Jakob Missia Apfaltrern, C. Luckmann, L. Gutmansthal-Benvenutti, 7 Schwegel, Mauer, baron Taufterer, Alfons baron Zois Erwin grof Auersperg, Deschmann, Leo baron Lichten 5 odkupu posestev se držečih novčnih in prirodninskih davščiu za cerkve, župnije in njih organe. berg, Jakob Hren, Edvard Dev, Luka Robič ? Fr. Vis- Grasselli, Oton Detela, Jan. Kers- 37 Priloga 28 Dežel odbora poročilo i 8 ka nikar, dr. A. Mosche, nik, A. Kraigher, Mohar, P. Pakiž, dr. Vošnjak, M. Lav-renčič, W. Pfeifer, Hinko Kavčič, F. Stegnar, dr. Ster- tenm se nasvetujejo nekatere prenaredbe zakona dne 20. benec, dr. Samec, dr. Papež, dr. Bleiweis, Fr. Suklje, junija 1886 dež. zak. št. 17 o zagradbi in popravi po- toka Trebiža pri Ratečah in s katerim se predlaga načrt novele dotičnega zakona. Proračun zaklada učiteljskih penzij 38 Priloga 29 za 1888. Deželnega odbora predloga. 39. Priloga 30. Deželnega odbora poročilo s ka Karol Klun. Po sprejeti nujnosti za obravnavo tega predloga utemeljil ga je predlagatelj s sledečim govorom: Prihodnje leto obhajali bodo avstrijski narodi, združeni pod blagotvornim žeslom presvitle habsburške dinastije pomenljivi praznik 401etnice premilostnega našega Potem rešila so se daljne točke dnevnega reda Prihodnja javna seja bo v soqoto. gospodarja in vladarja Franca Josipa I. Uže v navadnem Višnikarja za mestno skupino kočevsko po kratkem rodbinskem življenji je tak god povod radosti in veselja, poročilu poročevalca Murnika brez ugovora. Koliko znameniteji pa je tak praznik v zgodovini prostranega silnega cesarstva, v življenji mogočnega, od štirideset milijonov vernoudanih podanikov presrčno ljublje- - • A« w nega vladarja! Tudi vojvodina kranjska tekmovala bode Deželni zbor štajerski. pri tej priliki z drugimi kraljestvi in deželami naše mon- V tem zboru vršile so se povodom odtvorjenja de- arhije v glasnih nehlinjenih pojavih ljubezni in udanosti. želnega zbora pomenljive osebne premem be. V prvi Pred leti, takrat, ko se je praznovala šeststolet- vrsti odpovedal se je deželnega glavarja namestnik baron Godel temu dostojanstvu ter je bil njegovo mesto za vse niča one prisege, s kojo so se predniki naši veke zavezali presvitli habsburški rodbini, bila je dežela imenovan slovenski poslanec dr. Rad a j. — Zarad rod naša toliko srečna, da jo je obiskalo Nj. veličanstvo. Pri binskih razmer odložil je dalje poslanstvo znani zaslu tej priložnosti položil je cesar Franc Josip sam temeljni ženi slovenski poslanec dr. Dominkuš, kar je glo kamen veličastni zgradbi j lostnem dovolj imenuj katera se po Najvišjem premi- boko obžalovati. — Izmed nemških poslancev prisilen . ces. visokosti presto- je bil svoj mandat odložiti nekdanji litijski okrajni gla- po lanasledniku Rudolfu. Ponosno dviguje se naš „Rudol- var Veste ne k, kateri je ueprostfcrijno zapustivši dr finum"; preznamenite zbirke njegove so prava dika de- žavno službo, postal nemogoč^ kot ljudski zastopnik, želi naši. To delo bode popolnem dovršeno prihodnje Vcstenek bil je tudi deželnega odbornika namestnik. leto zanimivih predlogih v temu zboru se do sedaj še vpeljatve zakonskih licenc, ni čulo, razun onega zarad Gotovo je opravičena iskrena želja zvestega prebivalstva vojvodine kranjske, da, kar je presvitli oče pričel, dovrši naj Nj. prevzvišeni sin, spremljan od svoje pre- katerega je stavil nemški konservativec župnik blage soproge, katera s svojo ljubeznjivostjo očaruje mi- Pscheiden. lijone vernih podanikov. Sam po sebi utemeljuje se toraj dr. deželnem zboru koroškem govoril je pri otvor- m • I . af moj nasvet, mereč na to, naj se prosi Nj. veličanstvo jenji tamošnji deželni glavar ono staro pretumpasto frazo premilostljive dovolitve, da se Nj. ces. visokost cesarje- o vtikanji med koroške šolske razmere po nedeželanih. vič prestolonaslednik in Nj. ces. visokost cesaričinja Šte- Govornik je očividno v mislih imel prizadevanje slo- fanija osebno udeležita dolfinuma". slovesnega otvorenja našega n Ru- venskih držvavnih poslancev v koroških Slovencev. rešitev narodnega življa Ako koroški deželni glavar misli j In ako nas doide ta sreča, da se usliši preponižna g tem doseči, da bi slovenski državni poslanci po nje- naša prošnja, tedaj sprejemali bodemo prevzvišena naša govem govoru nehali spoluovati svojo narodno dolžnost gosta ne le z običajnim Nju dostojnim ceremonijelom, se je gotovo motil, slovenski poslanci bodo še le takrat temveč z ono iz globine naših src kipečo ljubeznijo, s nehali vsemu svetu kazati barbarizem Slovencem name- katero je dežela naša vedno bila vdana presvitli habs- njenih tamošnjih šol, kadar ta sam neha in se namesto burški dinastiji. Z možato zavednostjo smemo ponavljati z takimi šolami, kakoršne zagotavlja državna temeljna besede, izražene v adresi kranjskega deželnega zbora postava in kakoršne imajo omikani narodi vsega sveta. leta 1883 do Njih Veličanstva: „Šest stoletij je mi- -- nulo, odkar je kranjska dežela preslavni habsburški ro-dovini prisegala udanost in zvestobo. Zgodovina spri- Naši dopisi. ČUJ da se ta prisega nikdar ni prelomila j da Kranj Iz Železnikov 26. novembra. (Raznoterosti.) Pregovor: ska zvestoba nikdar ni majala. u tej zvestobi vztraja „Lepa Uršica pa grdi Martinček si vsaka stara ba naš narod, pričakujoč zgolj od svojega vitežkega vladarja bica lahko steljo pripravi", to je lepo vreme na sv. Ur obrambo svojih ustavnih pravic in vresničenje svojih šule in slabo na sv. Martina dan, pa res ni popolnoma materijalnih teženj. Narod naš, ne zmeneč se za prazen ravno nasprotno vreme imenovana dneva pa neke osamljene iz tujine donešene glasove, prerokuje glede pripravljanja stelje tudi nasprotni vspeh. koje je dežela naša uže odločno obsodila in To letos pri nas le preveč potrditi moramo. In tudi katerih pri tej slovesni priliki nečem dalje omenjati, drugi pregovo r • i • n v Ce na sv. Marti dan solnč Je narod naš bode vedno neustrašeno stal na braniku av- v treh dneh potem sneg u J se užp mnogokrat, pri nas strijske državne ideje ter srečno svojo bodočnost iskal tudi letos potrdil. Lepemu vremenu na sv. Martina dan in nahajal v tesni zvezi s presvitlo habsburško dinastijo. sledil je koj dež, njemu sneg Stoječ na tem stališči nasvetujem v soglasji in pooblaščen od vseh deželnih poslancev. (Sledi spredaj.) ? snegu pa opet toli dežja, da gre za steljo uže zdaj mnogim dovolj trdo sreči se je danes vreme na lepo ob tudi Govor spremljala je zbornica pri mnogih vročega se pametno vede, Bog le daj, da pri tem ostane rakomer ; ljudje domoljubja polnih stavkih z burnim odobravanjem. se bodo zdajci na moč za steljo strnili, da se jim Potem sprejele ste se prve dve točki predloga takoj količko-kaj po hostah osuši dokonečno, tretji del predloga pa se je izročil finanč nemu odseku. Nož, ta nesrečni nož je 5 žali v naši bliž okolici pred tednom dni zopet vzročil naglo neprevideno smrt. daljni razpravi potrdila se je izvolitev poslanca Za Boga svetega! v kako slabo luč prišla bo naša lepa slovenska domovina pred svetom, ako pojde še kak čas venskega naroda, odločno obsodbo one nesrečne tako naprej. In! — naj reče kdo, kar hoče; če ne bodo pisave enega slovenskega dnevnika, zoper katero so si- zelenih mizah napenjati hujše jajno ugovarjali vsi drugi slovenski časniki in tudi eden začeli sodniki pri strune, t. j. bolj strogo se držati 134 143 kazenske postave, pobojev in klanja ne bo konca ne kraja. Uže slovenskih poslancev, kateremu je bilo po nakl lika dana, to storiti našemu vladarju. j učji pri kaže vse na to. Kaj je to res kaka kazen, če dobi mo rilec za svoj včasih prav peklenski zločin, na pr. leta zapora, s tem pa pride vsaki dan k dobri tečni tem je dokončno veljavno izrečena sodba na šaga naroda, in nadejamo se le, da bodo oni odgovorni krogi > hra pozimi v top obo slednjič pa prinese iz za za pora navadno še denar! Stari ljudje nam pripovedujej da j za časa francoskega gospodarstva po naših deželah dajal or narodne ki so prezrli preprečiti vrtoglavo pisavo, skrbeli zvani list v prihodnje ne boue več po- uajhujše poroštvo, da žja prav navlašč n politične nasprotnike skovanega za naše brila vsa druga sapa. Bog nam je na pričo, da si kratko Klub narodnih deželnih poslancev kranjskih malo ne želimo druzih gospodarjev v prelepi naši Av- Je 8V<>je prvo redno posvetovanje dne 28. novembra strij naši sodni naj postanejo bolj strogi, in če zvečer ob uri v prostorih Matice slovenske. Za drugo ne pomaga, postave naj se poostrijo, da se kol- četkoni 8eJe> v kateri se je pred vsem imela ponoviti iz- ) bo cem in nožem postavi meja. Ako se to ne zgodi » ' " j. > < . J T jetnišnic vedno bolj primanjkovalo. M % Naša šola je zgubila po nemili smrti velikega do- iz Oomuca le sem dospevši telegram naznanja nam žalostno vest, da je naš ondi bivajoči rojak volitev klubovega načelništva, naprosil je sedajni klubov predsednik g. Luka Svetec na njega ne ozirati, ker i ne biva v Ljubljani in se zavolj tega klubovo posvete vanje ne more vršiti v tolikem redu, Kakor bi bilo že leti. Po tej izjavi vršila se je po listikih volitev kiubo Jakob Troj mrl. Kot prostak v domači c. kr. 17. vega načelnika oljen je bil z večino glasov peš-polk potrjen, vdeležil se je v letih 1848 in 1849 slanec dr. Poklukar. Ta je pred vsem izrekel boj v I talij na Madžarskem, postal nad-lajtenant kasneje stopil v pokoj, ter bil zdaj uže več let kantinar v olomuški taKo zvani jezuitski vojašnici. Naša šola, sme ponašati, da ima toliko raznovrstnih učnih b o k o o zaslužen bžalovanj da je gospod Svetec, toliko obče čislan starosta slovenskih poslance odklonil svojo izvolitev konečno pa izrekel vdati in ki se pripomočkov. kakor malo katera druga naše dežele ji za-nje uže prostora primanjkuje, je prejela od rajnega mnogo lepih in znamenitih stvari v dar. Tudi farna bu-kvarnica je dobila od njega 9 vezanih zvezkov „Besed- y • t -JT' v* mi*'•1 rt nika", enako tudi naši dve cerkvi niste brez lepih spominkov na njega. Sploh je bil rajni za svoj rod in dom * II 1 i • "fc * • m k ves vnet, jako milo- in dobrosrčen, in je za marsikaterega prezgodaj umrl. Naj mu povrne dober in usmiljeni Bog vse to z večnim plačilom v sv. raji! se večini in prevzeti častno mesto, ako se gospod Svetec ne da pregovoriti, da ostane. Potem vršila se je volitev načelnikovih namestnikov in izvoljen je bil za prvega namestnika gosp. J. M urnik, za druzega pa gosp vitez Bleivveis. Po tem sledilo je posvetovanj o tekočih predmetih dežel g zborovanja Novičar iz domačih in Z Dunaja. deželnih zborih. tujih dežel. Večina političnega življenja je v o se je že v nekaterih vpra- Iz Ljubljane Sp^rogl Slovencem iz srca govoril sanje, kako dostojno praznovati 40 letnico cesarjevega je v današnji seji deželnega zbora starosta slovenskih vladanja v prihodnjem letu. Poleg tega vrhovnega posla > gospod Luka Svetec, povodom nuj » pred loga, da naj se v deželi praznuje prihodnje leto primerno slovesno štiridesetletnica vladanja presvitlega cesarja Franca Jožef a.. Obširneje govorimo o tej po menijivi dogodbi našega deželnega zborovanja v poročili iz deželnega zbora. sledeče pomen Na tem mestu ponavljamo samo predmeta pečajo se politični krogi v prvi vrsti s postopanjem češkega deželnega zbora, iz katerega so letos po novi izvolitvi zopet izostali vsi nemško-fakcijozni poslanci. Veliko zadovoljnost zbuja v vseh domoljubnih krogih modro postopanje čeških poslancev, ki so zopet storili ponudbo za spravo z nemškimi sodeželani besede poslanca Svet katere je brez kakor tudi vtemeljevanje predloga, izrekel vsi e a so- glasne g poslane k 1 e p d G kluba deželnih Kranjskih. Besed pa vspeha. Prav srečno dokazuje Pražka »Politika" kako so do sedaj redno nemci na Češki s svojo trmoglavostjo pregrešili poravnavo in pomirjenje obeh narodnosti v deželi. Znano je, da je od sprave na Ceskem odvisna rešitev narodnega vprašanja in miru v vsi državi. Nemška. — Bismark je zopet nekako ponosen na svoje vspelie v razgovoru z Euskim čarom, — razkril in dokazal je temu baje, da je neka sovražna mu ter srečno svojo bodočnost iskal in nahajal v tesni zvezi svojat donašala laži o njegovem sovraštvu zoper Eusko. ne zmenec se za neke koje je dežela naša uže n Ije ji Narod naš tujine vnesene glasove odločno obsodila in katerih pri tej slovesni priliki nečem dalje omenjati — narod naš bode vedno nevstrašeno stal na braniku avstrijske državne idej << presvetlo Habsburško dinastij n Nasproti in potem pa mu je neki Ruski car dal to izjavo katero so vsi slovenski poslanci v zbor niči sprejeli z gla odobravanjem, izrekli so v zagotovljenje, da ne bode napadel ne Nemške, pa tudi Prihod carav v Berolin obeta toraj dostojni obliki izvoljeni, torej pravi zastopnik Avstrijske ne. podati novega poroštva za ohranenje miru. evropskega Odgovorni vrednik: Gustav Pire. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani. S «