
Savinjske novice št. 27 , 5. julij 2019
2
Oglasi
Savinjske novice št. 27 , 5. julij 2019 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3
Tretja stran
Iz vsebine:
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-
njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož 
Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. 
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla-
gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred-
nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in 
oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
ISSN 0351-8140, leto LI, št. 27, 5. julij 2019. Izhaja vsak petek. 
Ustanovitelj:  Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske no-
vice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in od-
govorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. 
Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na-
zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-
šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.
com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Gra-
fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 27 , 5. julij 2019 3
Tema tedna:    
»Zelene« danosti območja že izkoriščamo,
manjka le še ekološka nadgradnja  .................... 4
Nazarje, Mozirje: 
Sodobno širokopasovno omrežje za dele 
občin Nazarje in Mozirje  ............................................ 5
Komunala Mozirje:
Direktor Andrej Ermenc o težavah  
vodovodnega omrežja Letošč  ................................ 7
Intervju:
Vodja ZGS OE Nazarje Toni Breznik  ..................... 8
Luče:
Otvoritev 5. Festivala pohodništva  ................... 10
Predavanje Terezije Nikolčič: 
Čajne mešanice in dobre misli priznane 
zeliščarke privabile številno občinstvo .......... 15
Glavni in odgovorni urednik
mag. Franci Kotnik
Kriza, poslovna priložnost in primer slabe prakse
V svoji zdaj že več kot 27-letni novinarski praksi 
sem pisal uvodnike za Savinjske novice na najra-
zličnejših krajih. Največ jih je seveda nastalo v pi-
sarni, na delovnem mestu, no, tokratni bo glede lo-
kacije nekaj posebnega, saj ga pišem v nepregle-
dno dolgi koloni vozil, ki že več kot uro stoji na ces-
ti med Dobojem in Zenico. Sklepam, da se je nekje 
pred nami v smeri Sarajeva, tja sem namreč name-
njen zaradi udeležbe na poslovni konferenci, zgo-
dila prometna nesreča, a informacij o tem na lokal-
nem radiu ni.
Zunaj je prava poletna pripeka, 33 stopinj Celzija, 
vetrič le tu in tam malce popihlja, sicer pa je v oz-
ki dolini reke Bosne, kjer je prostora samo za reč-
no korito in cesto, kot v kotlu. Opazujem ljudi v av-
tomobilih pred mano. Nekateri vztrajajo v vozilih s 
prižganimi motorji in (verjetno) delujočo klimo, ne-
kateri so izstopili in poiskali delček sence v grmov-
ju, ki raste ob cesti. Tovornjakarji se grupirajo in 
zdi se, da so med vsemi, ki čakamo, kdaj se bomo 
končno premaknili, še najbolj mirnih živcev, neka-
terim pa je vsega dovolj in so začeli hupati. 
Med osebnimi avtomobili je veliko vozil s tujimi 
registrskimi oznakami. Mislim si, da gre v glavnem 
za turiste, seveda pa so najbrž med njimi tudi drža-
vljani BIH, ki delajo v tujini in so trenutno v domovi-
ni. Celotno kolono v tem trenutku vidim kot velike-
ga onesnaževalca, tako zaradi izpušnih plinov kot 
zaradi klimatskih naprav, k temu pa je treba doda-
ti tudi odpadke, ki jih nekateri brezobzirno mečejo 
skozi okna. Le kako morejo?
Stoječo kolono pa so nekateri hitro prepoznali 
tudi kot poslovno priložnost. Najbrž nisem stal več 
kot pet minut, že je okoli mojega avtomobila sta-
la temnopolta družina. Hči, prisodil bi ji kakšnih tri-
najst let, se je brez vprašanj lotila čiščenja vetro-
branskega stekla. Sin, prav tako najstnik, mi iz za-
jetne torbe ponuja slano pecivo, in še preden mu 
uspem dopovedati, da nič ne potrebujem, na sovo-
znikova vrata že trka žena z majhnim otrokom v na-
ročju ter me z gestami sprašuje, če imam kaj pija-
če za malega. Zadnji se približa oče, povsem očitno 
glava družine, ki mi ponuja na vrvici obešeno pa-
leto sončnih očal. Nazorno odkimam in dam hčer-
ki evro za čiščenje stekla, nakar se družina po us-
taljeni praksi pomakne do naslednjega avtomobila 
in scenarij se ponovi.
Po eni uri in dvajsetih minutah se kolona končno 
začne premikati. Razlog za zastoj ni nesreča am-
pak gradbena dela v predoru Vranduk in na mo-
stovih pred in za njim. Do samega gradbišča ni nik-
jer obcestne table, ki bi voznike »psihično« pripra-
vila na morebitne zastoje v času del. Lahko bi rek-
li – primer slabe prakse, še posebej iz turističnega 
vidika in še posebej iz vidika zelenega turizma, ki je 
tema tedna tokratne izdaje Savinjskih novic.
(ŠS)
(TG)
(BK)
Savinjske novice št. 27 , 5. julij 2019
4
Tema tedna
ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA NA POTI ZELENEGA TURIZMA
»Zelene« danosti območja že izkoriščamo, manjka le še 
ekološka nadgradnja
Slovenija je bila že leta 2016 pri-
znana za ambasadorko zelenega 
turizma v svetu. Takrat jo je ameri-
ška univerza Yale v svojem poroči-
lu po okoljskem indeksu EPI uvrsti-
la na visoko 5. mesto med 180 dr-
žavami sveta. Pri tem se je kar 17 
destinacij Slovenia Green uvrsti-
lo med 100 najbolj trajnostnih na 
svetu. V izvajanju zelenega turiz-
ma zato Slovenci nikakor nismo 
na začetku, kljub temu Zgornjesa-
vinjčani pogosto tarnajo, da v na-
ši dolini ne znamo izkoristiti poten-
ciala neokrnjene narave. Pa je te-
mu res tako?
VEČ ZGORNJESAVINJSKIH 
DESTINACIJ PREJEMNIC ZNAKA 
SLOVENIA GREEN
Nacionalni program in certi-
fikacijska shema Zelena shema 
slovenskega turizma (ZSST) pod 
krovno znamko Slovenia Green že 
leta združuje vsa prizadevanja za 
trajnostni razvoj turizma v Slove-
niji. V naši dolini je kar nekaj de-
stinacij, ki so prejele znak Slove-
nia Green. Znak zagotavlja med-
narodno priznano oceno kakovo-
sti in trajnosti. 
Logarska dolina Solčavsko je 
že nekaj let prejemnica srebrne-
ga znaka Slovenia Green Destinati-
on, letos je Krajinski park Logarska 
dolina postal še prejemnik znaka 
Slovenia Green Park. Bronasti znak 
Slovenia Green Destination sta le-
tos prejeli še občini Ljubno in Re-
čica ob Savinji, Kamp Menina pa 
je prejemnik znaka Slovenia Green 
Accommodation. 
V Lučah je župan konec juni-
ja na otvoritveni slovesnosti 2. Fe-
stivala pohodništva v Kamniško-
-Savinjskih Alpah podpisal listino 
Zelena politika slovenskega turiz-
ma, s čimer je občina tudi formal-
no sprejela deset trajnostnih načel 
in se s tem zavezala k trajnostne-
mu delovanju in nenehnemu priza-
devanju za izboljšave. Hkrati Luče 
s septembrom vstopajo v medna-
rodno mrežo elitnega kluba Gor-
niških vasi. 
Gornjegrajska občina pa je z iz-
redno kakovostjo zraka in bival-
nega okolja prva slovenska obči-
na, včlanjena v Evropsko klimat-
sko zvezo.
ŠPORTNE PRIREDITVE SO LAHKO 
ODLIČEN PROMOTOR ZELENIH 
DESTINACIJ
Ker vse občine nimajo enakih 
naravnih danosti, lahko zeleno 
seznanjeni, da je v fazi sprejema-
nja občinski odlok, s katerim bo-
do prepovedali vse javne priredi-
tve v Logarski dolini, v cilju zaš-
čite doline.« 
ZELENEGA ZAVEDANJA NA 
PODROČJU PRIREDITEV ŠE 
PRIMANJKUJE 
Tudi okoljevarstvenica Urša 
Zgojznik opozarja, da nam »zele-
di velike količine mešanih odpad-
kov. Naravne danosti v dolini ima-
mo, imamo tudi številne ponudni-
ke, ki se zavedajo in tudi izkorišča-
jo prednosti zelenega turizma. Po-
leg tega večina odmevnejših prire-
ditev v naši dolini izhaja iz narav-
nih danosti. 
Flosarski bal na Ljubnem ob 
Savinji opominja na nekdanje so-
žitje človeka in lesa, Čebelarske-
ga praznika v Gornjem Gradu ne 
bi bilo brez spoštovanja za na-
še preživetje ključnih čebel. V 
solčavskem Centru Rinka so na 
ogled kakovostni lokalni izdelki in 
razstava o bivanju človeka z nara-
vo v Savinjskih Alpah. V Nazarjah 
Muzej Vrbovec prav tako odlično 
predstavlja stoletno sožitje člove-
ka in narave.
Zgornjesavinjčani torej tako ali 
drugače sobivamo z naravo, a ne 
vedno v sožitju z njo. Številne pri-
reditve kažejo, da je »zeleno« že 
del našega razmišljanja, potreb-
na je le še dovoljšna ekološka nad-
gradnja.
Tatiana Golob, foto: Polona 
Ponikvar
promocijsko turistično vabo nas-
tavijo tudi drugače. Tudi s pomočjo 
različnih prireditev – od etnoloških, 
športnih do sezonskih. Razstave v 
Mozirskem gaju, Ovčarski praznik 
v Šmihelu, Maraton Savinja, Kole-
sarski vzpon na Golte in druge so 
odlična promocija občine Mozirje 
in hkrati priložnost, da v prihodnje 
tudi Mozirjani pokažejo svojo »ze-
leno« plat. 
Prav športne prireditve so odli-
čen in z malo truda tudi zelen pro-
motor občin, v katerih poteka-
jo. A kot je pokazala zgodba Ul-
tramaratona Celje–Logarska do-
lina, so dogodki, ki se jih udele-
žuje velika masa ljudi, sicer dob-
ri za promocijo občin, toda hkrati 
obremenjujoči za okolje. Kot je na 
svoji spletni strani zapisalo Dru-
štvo maratoncev in pohodnikov 
Celje, je k ukinitvi tega priljublje-
nega športnega dogodka pripo-
mogla tudi »nenaklonjenost veči-
ne, ki delujejo v Logarski dolini. S 
strani Občine Solčava pa smo bili 
nega zavedanja« na področju pri-
reditev žal še primanjkuje. Množič-
ne prireditve namreč prinesejo tu-
Zgornjesavinjski predstavnice in predstavnik dobitnic nazivov na 
slovesni podelitvi znakov Slovenia Green (fotodokumentacija Občine 
Solčava)
Urša Zgojznik, predsedni-
ca društva Ekologi brez me-
ja:
»Zeleni turizem je danes 
nekaj, k čemer stremi večina 
odgovornih turističnih desti-
nacij, to pa znajo prepozna-
ti predvsem tisti najbolj petič-
ni gosti. V Sloveniji in še pose-
bej v Zgornji Savinjski dolini 
imamo vse pogoje za tak turi-
zem, manj pa se zavedamo, da 
se ta prednost lahko tudi hit-
ro zapravi. 
Naravno je, da je potrebno 
dostope in promet včasih tudi 
omejiti. Velikokrat pa pozablja-
mo, da med turizem prištevamo 
tudi prireditve in dogodke, kjer 
nam »zelenega« zavedanja tu-
di v dolini žal manjka. Če znamo 
odpadke danes doma ločevati, 
se na to povsem pozabi na sko-
raj vseh dogodkih, srečanjih in 
veselicah. Ob koncu je tako naj-
bolj pogost rezultat poln kon-
tejner mešanih odpadkov – od 
plastike do kartona in ostan-
kov hrane. Da tega, da bi mo-
goče naredili kak korak v smeri 
zmanjševanja odpadkov, niti ne 
omenjam.«
Savinjske novice št. 27 , 5. julij 2019 5
Aktualno
LOGARSKA DOLINA
Svečano ob prejemu naziva Slovenia green park
Slovenska turistična organizacija je Krajin-
skemu parku Logarska dolina nedavno po-
delila znak Zeleni park (Green park). Da pod-
črtajo vrednost tega naziva, so v organizaci-
ji Centra Rinka v soboto, 22. junija, pripravili 
slovesnost. Obenem so želeli izvesti tudi le-
tošnji dan mehke mobilnosti. 
ZARADI NEVIHT OKRNJEN DAN MOBILNOSTI 
Ob tej priložnosti so nameravali organiza-
torji obiskovalce Logarske doline opozoriti na 
izjemno ohranjenost narave, ki jo je potreb-
no tako ohraniti tudi za naslednje rodove. Za-
to so načrtovali vse popotnike, ki bi prišli v ta 
lepi konec naše doline, za obisk Logarske do-
line povabili k uporabi koles ali skupnega or-
ganiziranega prevoza s kombijem. Kot že le-
tos večkrat je tudi tokrat vmes poseglo mu-
hasto vreme z izjemnimi nalivi in okrnilo na-
črtovano dogajanje na prostem. 
ZAHVALA DOMAČINOM 
Ker so v prvi vrsti domačini tisti, ki jim 
gre zahvala za ohranitev okolja, jim je Kata-
rina Prelesnik, županja občine Solčava, ki 
upravlja s krajinskim parkom, želela predati 
listino o Green parku. S tem se je park uvrstil 
med tiste najboljše destinacije, ki so že zdav-
naj prepoznale pomen trajnostnega razvoja, 
kot je v nagovoru na slovesnosti omenila v. 
d. direktorice Centra Rinka Blanka Kovačič. 
DVE PRIZNANJI ZELENE POLITIKE 
Kovačičeva je na slovesnosti, ki je pote-
kala v prostorih hotela Plesnik, med drugim 
dejala: »Priznanji, ki smo ju prejeli v zad-
njih dveh letih za destinacijo Logarska doli-
na – Solčavsko in Krajinski park Logarska do-
lina, nas zavezujeta, da z izvajanjem ukrepov 
nadaljujemo in sledimo politiki destinacij, ki 
smo se zavezale trajnostnemu razvoju.« Obe-
nem je čestitala tako domačinom kot tamkaj-
šnjim turističnim ponudnikom za ta dosežek.
Marija Lebar
NAZARJE, MOZIRJE 
Sodobno širokopasovno omrežje za dele občin Nazarje in Mozirje 
Telekom Slovenije namerava v občinah Na-
zarje in Mozirje vzpostaviti posodobljeno tele-
komunikacijsko omrežje. Pričeli so že s prvimi 
aktivnostmi na formalnem delu projekta – to je 
z obveščanjem in pripravami na pridobivanje 
soglasij lastnikov zemljišč, saj bodo za izvedbo 
potrebna zemeljska dela. 
ZAGOTOVLJENA PROSTA IZBIRA OPERATERJA
Izvedba sodobnega širokopasovnega optič-
nega omrežja bo uporabnikom zagotavljalo ka-
kovostne storitve interneta, televizije in tele-
fonije. Omrežje bo imelo razvezan dostop, kar 
uporabnikom zagotavlja prosto izbiro operater-
ja. Dela bodo zajela območje centra Nazarij na 
desni strani Savinje, v Mozirju pa center kraja in 
večji del Lok in Ljubije.
INVESTICIJA ZA VEČ DESETLETIJ
Kot je povedal predstavnik Telekoma Sloveni-
ja Samo Vehovar, gre za najsodobnejšo tehno-
logijo, ki bo zadoščala za več desetletij. Za la-
stnike hiš in etažne lastnike v večstanovanjskih 
objektih, ki se bodo vključili v planirano traso v 
času trajanja projekta, bo izgradnja priključka 
optičnega omrežja do objekta brezplačna. 
»Za izvedbo optičnega omrežja se bodo v 
največji meri koristile že položene cevi, bodo pa 
potrebni izkopi za sekundarne vode do posame-
zne hiše. V večstanovanjskih objektih bo pot-
rebno izvesti horizontalni in vertikalni vod vse 
do modema v posameznem stanovanju, kar bo 
prav tako brezplačno. Od modema dalje nape-
ljava ostaja nespremenjena.«
NAČRTOVAN ZAKLJUČEK KONEC 
Vehovar je dejal, da bodo posodobitve izvaja-
li sekcijsko, najprej sta na vrsti omenjeni občini, 
OBČINSKI SVET LUČE 
Štiri občinska priznanja in zlata plaketa
Županja Katarina Prelesnik (na sredini) je domačinom predala priznanje in ob tem 
poudarila, da mora biti destinacija v prvi vrsti prijazna do domačinov in nato tudi do gostov. 
(Fotodokumentacija Centra Rinka)
nato je predvideno nadaljevanje po dolini. Po-
vedal je še, da je pogoj za nadaljevanje projek-
ta posodobitve pridobitev služnostnih pravic in 
podpis pogodb, kot jih predpisuje veljavna zako-
nodaja o telekomunikacijah. 
Pri Telekomu Slovenije predvidevajo, da bo 
gradnja v sodelovanju s krajani in občinama po-
tekala tekoče, tako da bi izgradnjo celotnega 
novega optičnega omrežja na omenjenih obmo-
čjih predvidoma zaključili do konca leta 2020.
Marija Lebar
Na zadnji seji občinskega sveta je predse-
dnica komisije za mandatna vprašanja, volitve 
in imenovanja občine Luče Andreja Urh svet-
nike seznanila s predlogom sklepa o letošnjih 
občinskih nagrajencih. Na povabilo komisije je 
bilo podanih pet predlogov oseb oziroma dru-
štev, ki so si po mnenju predlagateljev s svojo 
dejavnostjo zaslužili to čast.
Zlata plaketa Občine Luče gre Čebelarski dru-
žini Luče ob njeni stoletnici in za dolgoletno ak-
tivno delo. Priznanja bodo prejeli Simona Mo-
ličnik, Ana Strmčnik, Tadej Potočnik in Šolsko 
športno društvo OŠ Blaža Arniča Luče. Priznanja 
in plaketa bodo podeljena na slovesnosti ob ob-
činskem praznovanju v četrtek, 8. avgusta. 
Marija Lebar
Savinjske novice št. 27 , 5. julij 2019
6
Iz občin
PODELITEV PRIZNANJ POSAMEZNIKOM IN DRUŠTVOM OB PRAZNIKU OBČINE GORNJI GRAD
Častni občan postal novoštiftni župnik Alojz Ternar
V gornjegrajski občini so z osrednjo občinsko 
proslavo in podelitvijo občinskih priznanj obele-
žili praznik občine in dan državnosti. Naziv častni 
občan je prejel novoštiftni župnik Alojz Ternar, 
zlata grba občine pa sta prejela Janez Mavrič in 
Jože Tesovnik. V Novi Štifti so domači kulturniki 
pripravili program, v katerem so največ pozornos-
ti namenili ljudem, skupinam ljudi in društvom, ki 
s svojim delom izstopajo na številnih področjih. 
Slavnostni govornik župan Anton Špeh se 
je zahvalil dobitnikom priznanj za njihov trud. 
Omenil je tudi dosežke zadnje polovice leta, od-
kar vodi občino in dejal: »Ob vsem, kar smo že 
dosegli in spremenili, menim, da smo na pravi 
poti.« Naštel je kar nekaj opravljenih nalog, pou-
daril pa projekte, ki so se začeli ob njegovem vo-
denju občine. Med temi so ureditev ceste Križ–
Florjan–Krnica, ki se je pravkar začela izvajati. 
Omenil je zamenjavo kurilne naprave v novo-
štiftni šoli, zamenjavo reflektorjev pri vseh treh 
cerkvah v Novi Štifti in urejanje gozdnih cest. 
Izbran je izvajalec ureditve okolice OŠ Gor-
nji Grad. S pomočjo prebivalcev Lenarta je bil 
kupljen in montiran defibrilator. Namenu je bi-
la predana Naša mala tržnica v Gornjem Gradu. 
Na pomoč so priskočili zasebnim investitorjem 
pri gradnji na območju Tičjeka in Prekštana. S 
tem upajo, da bodo mladi dobili več priložnos-
ti za gradnjo. Izvedeni so bili tudi manjši, manj 
vidni projekti, ki omogočajo ljudem boljšo kako-
vost bivanja. 
»Ponosen sem na delo, ki je bilo opravljeno. 
Veliko izzivov pa nas čaka še v naslednjih le-
tih, med njimi tudi izgradnja obvoznice Gornji 
Grad,« je povedal Špeh.
V kulturnem programu so nastopili učenci 
podružnične osnovne šole Nova Štifta, mladin-
ski cerkveni pevski zbor iz Nove Štifte, Oktet Že-
tev in sestre Lamprečnik.
Tekst in foto: Štefka Sem
NAZIV ČASTNI OBČAN
je prejel novoštiftni župnik Alojz T ernar, ki bo letos praznoval dvajseto leto delovanja v kra-
ju. V letih delovanja je poskrbel za obnovo vseh treh cerkva v Novi Štifti, župnišča in kapel 
ter izgradnjo mrliške vežice. Vpet je tudi v delovanje solčavske župnije, kjer je njen upravitelj.
ZLATI GRB OBČINE
sta prejela Janez Mavrič za življenjsko delo in izjemne dosežke na področju zbirateljstva, 
ki so trajnega pomena za Gornji Grad in njegovo okolico, ter Jože Tesovnik za življenjsko de-
lo v PGD Nova Štifta in KS Nova Štifta. 
GRB OBČINE
so prejeli Anton Volovšek za več kot 60-letno aktivno delovanje v PGD Gornji Grad, dru-
žina Poglednik za dolgoletno aktivno delovanje na kulturno umetniškem področju v občini 
Gornji Grad in Športno društvo Nova Štifta za 40 let delovanja.
PRIZNANJE OBČINE
so prejeli Stanislav Černevšek za dolgoletno prizadevno delo na področju pevske dejav-
nosti v KD Bočna, Nataša Čretnik za dolgoletno in požrtvovalno delo na območju KS Bočna, 
Ivica Drev za dolgoletno vestno in marljivo delo v PGD Gornji Grad, Viktorija Krajnc za dol-
goletno prizadevno delo na področju pevske dejavnosti v KD Bočna, Janez Rihter za aktiv-
no delovanje v PGD Nova Štifta in KS Nova Štifta, Uroš Poličnik za aktivno delovanje na po-
dročju športa in gasilstva v Novi Štifti, Boštjan Tratnik za dolgoletno aktivno delovanje v ŠD 
Nova Štifta in KS Nova Štifta, Majda Žmavc za dolgoletno aktivno delovanje v DU Bočna in 
KS Bočna, Podmeninski gadje za obujanje tradicije starodobnega smučanja, s katero veliko 
pripomorejo k prepoznavnosti občine in Zasebni zavod Stanislava za velik doprinos k ohra-
njanju kulturne in etnološke dediščine ter popestritev turistične ponudbe Gornjega Grada. 
ŽUPANOVO PRIZNANJE
sta za izjemne študijske uspehe in dosežen odličen uspeh na poklicni maturi prejeli Hana 
Poiškruh in Anja Smrečnik. 
KOCBEKOVO PRIZNANJE 
za učno najbolj uspešne učence vseh devet let sta prejeli Aja Urlep in Jasna Purnat. Pri-
znanja so prejeli tudi številni šolarji, ki so se izkazali na raznih tekmovanjih.
Prejemniki priznanj Občine Gornji Grad
Prejemniki priznanj Občine Gornji Grad v družbi župana Antona Špeha (sedi drugi z desne), 
častnega župana Alojza Ternarja (sedi drugi z leve) in podžupanje Cvetke Mavrič (stoji prva 
z desne).
Častni občan Alojz Ternar se je iskreno 
zahvalil v imenu vseh prejemnikov priznanj.
Savinjske novice št. 27 , 5. julij 2019 7
Aktualno
JAVNO PODJETJE KOMUNALA MOZIRJE
Kdaj bo stekel projekt zamenjave vodovodnega 
omrežja Letošč?
Andrej Ermenc, direktor Javnega podjetja 
Komunala Mozirje, ki med drugim skrbi za os-
krbo s pitno vodo občin v spodnjem delu Zgor-
nje Savinjske doline, je od leta 2006 opozarjal 
župane o potrebnosti gradnje novega vodovo-
dnega omrežja. Sedanji vodi, večinoma spelja-
ni po salonitnih ceveh, bodo dopolnili 50 let, 
kar je njihova življenjska doba. Zadnji defek-
ti, ko so bili občani več dni brez vode, naka-
zujejo resnost opozoril, ki pa doslej niso pad-
la na plodna tla.
»Vodovodno omrežje Letošč je bilo zgrajeno 
leta 1974. Prej so imeli kraji druge vire pitne vo-
de, ki niso bili tako stabilni. S prihodom Letošča 
so se vsi ti viri opustili. Lastnike, torej občine, 
smo začeli že leta 2006 opozarjati, da bo pot-
rebno razmišljati o zamenjavi. V ta namen smo 
sami naročili idejni projekt zamenjave salonita. 
Salonitne cevi so namreč najstarejše na vodo-
vodnem sistemu,« je povedal Ermenc.
SALONIT ZA VODOVODNE CEVI NI ŠKODLJIV
Razložil je še: »Nekateri pravijo, da je salo-
nit za vodovodne cevi škodljiv, kar ne drži. Az-
best je škodljiv za pljuča, če vdihavaš prah ozi-
roma vlakna. Salonitne vodovodne cevi so ne-
varne samo za naše delavce, ko jih med defek-
ti režejo s kotno brusilko. Imajo pa navodila za 
varno delo. K sreči se tudi bolj malo kadi, ker so 
cevi mokre.« 
VODA SE BO NASLEDNJE LETO PODRAŽILA
Cevi in spojni elementi popuščajo zavo-
ljo dotrajanosti. Že spomladi je bil večji defekt 
na Celinah. Takrat so bili uporabniki le nekaj ur 
brez vode, zato zadeva ni bila tako odmevna. Az-
bestno cementni vodovodi so sestavljeni iz šti-
ri- ali šestmetrskih cevi. Vmes so spoji, ki z leti 
začnejo popuščati in s tem nastajajo vse večji in 
pogostejši defekti, katerih sanacija je zahtevna, 
dolgotrajna in draga. 
Direktor Komunale je ob tem dejal: »Priča-
kovati, da bo voda cenejša, je iluzorno. Župane 
sem seznanil, da takšni defekti na vodovodu ve-
liko stanejo, ker gre za interventne ukrepe, viso-
ke materialne stroške in opravljene storitve. To 
pomeni, da se bo voda v naslednjih letih dražila. 
Sistem izračunavanja cene je namreč takšen, da 
se upoštevajo stroški preteklega leta.«
KOMUNALA BO ZAČELA PRIPRAVLJATI 
PROJEKT 
Ermenc je še dodal, da politika investicij ni v 
domeni Komunale. Skrb podjetja je zagotavlja-
ti nemoteno in kvalitetno oskrbo s pitno vodo 
in čim kvalitetnejše usluge. So se pa pred dnevi 
župani dogovorili, da bo Komunala Mozirje v nji-
hovem imenu začela pripravljati projekt zame-
njave in ureditve stanja z Letoščem. 
V ta namen bodo zaposlili osebo z izkušnja-
mi s tega področja. Njena naloga bo pripravi-
vetu, kjer smo se spraševali o škodljivosti klo-
ra. Tam nam je strokovnjak iz inštituta za javno 
zdravje dejal, da je klor v vodi rešil več življenj 
kot vsi antibiotiki in ostala zdravila skupaj. Voda 
se dezinficira povsod po svetu. 
Vode iz našega vodovodnega sistema ni pot-
rebno dodatno predelovati, dodelovati ali filtri-
rati. Privilegij je tudi, da večina uporabnikov do-
bi vodo do svojih odjemnih mest, brez da bi se 
ta skladiščila oziroma zastajala. Dokler bo Ko-
munala med izvirom in uporabniki, so lahko sle-
dnji prepričani, da pijejo izredno kvalitetno vo-
do,« je povedal Ermenc in dodal: »Ponovno po-
zivam in prosim uporabnike naših storitev, da se 
prijavijo na naši spletni strani za prejemanje ob-
vestil. Na ta način bodo takoj seznanjeni z doga-
janji na vodovodnem sistemu.«
BREZ EVROPSKIH SREDSTEV POSTOPNA 
GRADNJA
Projekt zamenjave sistema Letošč se bo za-
čel pripravljati. Najverjetneje bodo občine z njim 
kandidirale za evropska sredstva. Pri teh razpi-
sih je potrebna kvota 10.000 uporabnikov. Ta kri-
terij Letošč težko zagotovi, zato bo potrebno 
razmišljati o rezervnem scenariju. Ta predvideva 
postopno gradnjo, po odsekih. To pomeni, da bi 
morale občine vsako leto zagotoviti v proračunu 
sredstva za menjavo določenega dela sistema. 
10.000 uporabnikov 
je potrebna kvota pri razpisih za 
evropska sredstva, 
kar »Letošč« težko zagotovi.
ti projekt do te mere, da ga bodo občine spre-
jele in bo možno z njim kandidirati za finančna 
sredstva. 
NOVOGRADNJA CELOTNEGA SISTEMA OB 
OBSTOJEČEM
Seveda bo do takrat veliko dela in usklaje-
vanja. Najtežje se je dogovoriti za zemljišča, po 
katerih bo potekala trasa in bodo na njej pos-
tavljeni razni objekti, kot so črpališča, razdelil-
ni jaški in podobno. Laično gledano je potreb-
na novogradnja celotnega sistema ob obstoje-
čem. Enkrat je bila trasa glavnega voda že do-
ločena, pridobljene tudi služnosti, projekt tak-
rat ni zaživel. 
Bolj kot glavni so problematični stranski vo-
di. Predvsem po Mozirju, kjer se je na nekaterih 
mestih že obnavljalo, a bistveno premalo. Po-
dobna situacija je tudi v nazarski in rečiški ob-
čini. 
Na Komunali vsako jesen za prihodnje leto 
pripravijo načrte, kje so prioritete, kaj je potreb-
no postoriti najprej in kje je menjava infrastruk-
ture potrebna dolgoročno, a se predlogi vse pre-
malo upoštevajo.
IZGUB NA SISTEMU JE PREKO  ODSTOTKOV
»Zavoljo izdatnosti vodnega vira Letošč izgu-
be zaenkrat same po sebi ne predstavljajo pro-
blem. Voda iz naših pip je izvirska. Potrebna je 
samo osnovna priprava – dezinfekcija s klorira-
njem, a tudi to nekatere moti. Bil sem na pos-
Direktor Andrej Ermenc: »Lastnike, torej 
občine, smo začeli že leta 2006 opozarjati, 
da bo potrebno razmišljati o zamenjavi.«
Gre za visoke zneske, ki bodo na drugi strani ok-
lestili druge potrebne investicije. Projekt bo ta-
ko večmilijonski.
MAČEHOVSKI ODNOS DO VODE
Imeti tako čisto vodo na svojih pipah je velika 
sreča in privilegij, ki marsikje ni več tako samo-
umeven. Zaradi tega se do vode marsikdo ob-
naša mačehovsko. Projekta se bo potrebno loti-
ti z vso resnostjo. Na Komunali Mozirje računajo, 
da bi do konca letošnjega leta prišli vsaj do vizi-
je, kako se zadev lotiti in ali bo projekt formalno 
možno prijaviti na razpise. Če to ne bo možno, 
bodo odpadli vsi dogovori in soglasja in bo pot-
rebno iskati nove poti. Seveda skupne, saj je vo-
da dobrina, ki jo občine morajo zagotavljati svo-
jim občanom.
Tekst in foto: Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 27 , 5. julij 2019
8
Intervju
VODJA NAZARSKE OBMOČNE ENOTE ZAVODA ZA GOZDOVE SLOVENIJE TONI BREZNIK
»Največji uspeh je, da zagotavljamo 
sonaravno, trajnostno in večnamensko 
gospodarjenje z gozdovi«
Toni Breznik iz Luč vseh 25 let, od-
kar deluje Zavod za gozdove Sloveni-
je, vodi nazarsko območno enoto. V 
tem obdobju se je dogajalo veliko, a 
strokovno upravljanje z gozdovi, ki je 
bilo namen ustanovitve zavoda, je bi-
lo vedno nesporno. Breznik je bil ak-
tiven tudi v domačem kraju, kjer je 
vodil turistično društvo in bil pred-
sednik krajevne skupnosti. Sedaj od-
haja v zaslužen pokoj in bo imel več 
časa tudi za hobije, kolesarjenje, ri-
bolov, planinarjenje, smučanje in še 
kaj. Na mestu vodje območne eno-
te ga bo zamenjal doktor gozdarskih 
znanosti Darij Krajčič.
- Od kod odločitev za študij gozdarstva?
Luče so gozdarski kraj, vpet v prvinskost alp-
skega okolja in ko sem opravljal prakso ali po-
čitniško delo, sem si delo poiskal v gozdu, na 
takratnem Gozdnem gospodarstvu. Prvinskost 
dela z gozdom in naravo mi je bila vedno bli-
zu, zato odločitev za študij gozdarstva po kon-
čani gimnaziji v Celju ni bila težka. Delo z goz-
dom in naravo je zame bilo vedno izziv. Gozd je 
živa stvar, je obnovljiv naravni dar in če ne čutiš 
z njim, ne moreš biti dober gozdar.
- Katera je bila vaša prva služba?
Z delom sem začel na Gozdnem gospodar-
stvu v Nazarjah v službi za urejanje gozdov, 
nato kot vodja biološko razvojne službe. Leta 
1990 sem nekaj časa sodeloval pri sanaciji po 
poplavah v Lučah, nato pa nastopil mesto vodje 
gozdne uprave Luče. 1. maja 1994 je z delom za-
čel novo ustanovljen Zavod za gozdove Sloveni-
je (ZGS). Takrat sem bil imenovan za vodjo ob-
močne enote Nazarje, in to sem še danes.
- Letos je 25-letnica ZGS. Kaj vse se je v 
teh letih zgodilo?
Začelo se ni najbolj optimistično. V politiki so 
bile dileme, kako gozdarstvo organizirati, da bi 
ga prilagodili zahtevam nove družbene uredi-
tve. Najtežje je bilo začeti. Zavodu za gozdove 
Slovenije kot javni gozdarski službi je bila zau-
pana strokovna skrb za usmerjanje razvoja vseh 
gozdov ne glede na lastništvo. Posebej težko je 
bilo v začetku vzpostaviti zaupanje in sodelo-
vanje z lastniki gozdov, pa tudi z lovci in osta-
limi deležniki v gozdnem prostoru. Nasprotova-
nja zavodu so bila v določenih krogih velika, na-
povedovali so mu kratek vek delovanja; pa je le 
preživel in celo dočakal častitljivo starost. 
- Gozdarji ste imeli veliko dela tudi zaradi 
denacionalizacije. 
Slovenska politika se je po osamosvojitvi in 
spremembi družbenega sistema odločila, da bo 
izvedla denacionalizacijo in gozdove vrnila nek-
danjim lastnikom. Proces denacionalizacije je 
potekal z veliko težavami. Med novimi lastniki 
so se dogajali pogosti spori; poleg strokovnega 
dela smo bili v tem obdobju gozdarji pogosto tu-
di posredniki in mediatorji. Veliko problemov je 
bilo z denacionalizacijo cerkvenih gozdov, ki se 
je vlekla dolga leta. Žal mi je, da se v Nazarjah 
ni ohranila lesna industrija, ki je bila prostorsko, 
tehnološko in strokovno dobro zasnovana. Pro-
pad GLIN-a je zelo negativno vplival na življenje 
ljudi v Zgornji Savinjski dolini. 
- Koliko vas je bilo v nazarski območni 
enoti zaposlenih na začetku?
V začetku, leta 1994, nas je začelo z delom v 
ZGS 38, številka je potem zrasla celo na 40, se-
daj nas je le 30. Kot javna gozdarska služba smo 
bili vsa leta močno obremenjeni s konstantnim 
pomanjkanjem sredstev, obseg dela pa se je iz 
leta v leto povečeval. So bila obdobja, ko smo 
res težko shajali.
- Zakaj je gospodarjenje z gozdovi tako 
pomembno v Sloveniji, ki je zelo bogata z 
gozdovi?
Les je edini naravno obnovljiv surovinski vir, 
ki ga imamo v Sloveniji v relativno velikem ob-
segu. Naši gozdovi opravljajo še številne druge, 
ekološke in socialne funkcije, ki močno vplivajo 
na kvaliteto, nekatere celo na eksistenco biva-
nja v naši krajini. Naloga gozdarjev je, da omo-
gočamo in zagotavljamo optimalno rabo vseh 
funkcij gozdov. Umno gospodarjenje pomeni is-
kanje ravnotežja med vsemi deležniki, ki gradijo 
gozdni ekosistem in njegovimi uporabniki. 
Slovensko gozdarstvo se je začelo uspešno 
razvijati v šestdesetih letih, ko so se zaključile 
planske sečnje po drugi svetovni vojni. S časom 
se je razvila slovenska gozdarska šola, ki je da-
nes zelo poznana po sonaravnem, trajnostnem 
in večnamenskem gospodarjenju z gozdovi in 
ima v svetu velik ugled. Ob bok se ji postavlja le 
švicarska gozdarska šola, ki je osnovana na po-
dobnih postulatih.
- Katere največje uspehe je dosegel ZGS v 
25 letih delovanja?
Največji uspeh je ravno to, da nam je uspe-
lo ohraniti, uresničevati in izpopolnjevati sona-
ravno, trajnostno in večnamensko gospodarje-
nje z gozdovi ter ga uspešno prilagajati zahte-
vam časa. Ponosni smo na veliko biotsko razno-
vrstnost v naših gozdovih, na strokovno in načr-
tno delo v gozdovih, ki vključuje ohranjanje na-
ravne dediščine. Ponosni smo na lastnike goz-
dov – večina jih s prvinskim občutkom gospo-
dari z gozdovi, gozdarji pa jih tudi redno izobra-
žujemo za varno in strokovno delo v naših goz-
dovih. Ponosni smo na naše sodelovanje z lov-
ci pri zagotavljanju zdravih populacij prosto ži-
večih divjih živali. 
Velik poudarek namenjamo sodelovanju z jav-
nostjo, sodelujemo pri sonaravni vzgoji šolske 
mladine – od vrtcev do fakultete. Sprejemamo 
številne tuje delegacije, ki jim je naše gospodar-
jenje z gozdovi vzor. Pri našem delu sodeluje-
mo tudi z drugimi okoljskimi in naravovarstveni-
mi organizacijami, z lokalnimi skupnostmi, z na-
Toni Breznik: »Izziv za prihodnost bo 
celovita sonaravna obnova zaradi ujm 
ogolelih površin.«
»Zaradi nevarnega dela v gozdovih ni 
pomembno le načrtno delo pri vzgoji goz-
dov, ampak tudi pri sečnji in transportu 
lesa.«
»Kot javna gozdarska služba smo bili 
vsa leta močno obremenjeni s konstan-
tnim pomanjkanjem sredstev, obseg dela 
pa se je iz leta v leto povečeval.«
Savinjske novice št. 27 , 5. julij 2019 9
Intervju
zarskim muzejem gozdarstva in lesarstva. So-
delovali smo tudi pri njegovem formiranju in še 
bi lahko našteval. Od Občine Nazarje smo doslej 
za naše delo prejeli že dve občinski priznanji.
- Nazarska območna enota ZGS je bila kar 
nekajkrat na udaru ujm. Vam je uspelo pre-
prečiti širitev podlubnikov?
V zadnjih desetih letih so naši gozdovi doži-
veli tri velike ujme. Najprej je leta 2008 veter pu-
stošil po gozdovih od Črnivca do Gornjega Gra-
da. Sledil je žledolom leta 2014, ki je poškodo-
val predvsem gozdove v okolici Nazarij, Mozirja, 
Belih Vod, Šoštanja in Velenja. Nazadnje je veter 
leta 2017 in delno tudi 2018 pustošil na območju 
Solčavskega in v okolici Luč. Pred tem tako ob-
sežnih ujm ne pomnim. Vsaka od naštetih ujm 
je podrla, če zaokrožimo, okrog 200.000 m3 lesa. 
Vse je bilo treba pravočasno sanirati, da se ne bi 
preveč razširil lubadar. Izziv za prihodnost pa bo 
celovita sonaravna obnova zaradi ujm ogolelih 
površin. Na Črnivcu nam je to že v veliki meri us-
pelo, drugod nas ta naloga še čaka.
- Načrtovanje je ena od najpomembnejših 
dejavnosti v gozdovih.
Gozdna proizvodnja je naravnana izrazito dol-
goročno. Vzgoja in rast kvalitetnega lesa traja 
več desetletij. Zato je načrtovanje v gozdarstvu 
nujno, saj napak ni mogoče popravljati od da-
nes na jutri. Brez načrtnega dela ne bi bilo kva-
litetnih gozdov in kvalitetnega lesa. Prvi načrti 
za naše gozdove so bili narejeni že v 18. stoletju. 
Od takrat se načrtovanje izvaja konstantno in se 
tudi sproti strokovno izpopolnjuje. Zaradi nevar-
nega dela v gozdovih ni pomembno le načrtno 
delo pri vzgoji gozdov, ampak tudi pri sečnji in 
transportu lesa. 
- Kot ste že omenili, pripravljate tudi lo-
vsko upravljavske načrte, ki so podlaga za 
odvzem divjih živali iz narave.
Gozdarji ZGS načrtujemo tudi upravljanje s 
populacijami prosto živečih divjih živali. Vsako 
leto izdelamo v sodelovanju z lovskimi organiza-
cijami in drugo zainteresirano javnostjo lovsko 
upravljavski načrt, ki je osnova za odstrel, in os-
tale ukrepe, ki zagotavljajo uspešen razvoj po-
pulacij prosto živečih živalskih vrst. 
- Na kakšni osnovi pripravite lovsko uprav-
ljavski načrt?
Osnova načrtovanja je prehranska zmožnost 
življenjskega prostora, ocena številčnosti popu-
lacije, zdravstvenega stanja in vitalnosti, obse-
ga škod, ki jih povzročajo posamezne populaci-
je in številni drugi strokovni kazalniki. Z ukrepi v 
populacijah iščemo ravnovesje sobivanja z ra-
stlinsko komponento in ostalimi dejavniki oko-
lja, tudi s človekom, saj živimo v kulturni kraji-
ni. Načrte uskladimo z lovskimi in kmetijskimi 
organizacijami in ostalimi deležniki v prostoru.
- Lastniki gozdov z nazarske območne 
enote so zelo uspešni na državni ravni na se-
kaških tekmovanjih. Ste ponosni na to?
Seveda smo ponosni. Nazarsko gozdno go-
spodarsko območje se je vedno ponašalo z 
odličnimi tekmovalci – sekači. Dva Lučana sta 
že v času Jugoslavije osvojila naslova držav-
nih prvakov. Tekmovanja imajo dolgo tradicijo, 
v obdobju ZGS pa smo jih na naši območni eno-
ti ponovno oživili. Smo začetniki teh tekmovanj v 
okviru ZGS in naši tekmovalci so vedno na vrhu 
v republiškem merilu.
- Že leta ste tudi sodni izvedenec in ceni-
lec za področje gozdarstva. 
Kot sodni izvedenec in cenilec za gozdarstvo 
delam že od leta 1986. Večino cenitev in izve-
denskih mnenj cenilci delamo za sodišča, kot 
pomoč sodnikom pri razsodbah. Delamo pa tu-
di za stranke, vendar so se pravila za to delo v 
zadnjih nekaj letih zelo zaostrila. Vsako leto se 
je potrebno udeleževati posebnih izobraževanj, 
vsakih 5 let se obnavlja licenca, poostren je tudi 
nadzor nad delom. 
- V časih, ko je v Lučah cvetel turizem, ste 
bili predsednik turističnega društva. Kakšni 
so spomini na to obdobje?
Predsednik Turističnega društva Luče sem 
bil na začetku moje kariere v osemdesetih letih. 
V to delo me je vpeljala takratna lučka turistič-
na aktivistka, pokojna Olga Šiljar. Turistično dru-
štvo je delalo predvsem na promociji turizma in 
usklajevanju turistične ponudbe v kraju. Organi-
zirali smo tudi vsakoletno turistično prireditev. 
V času mojega mandata smo prenehali s po-
vorkami in začeli običaje predstavljati od štan-
ta do štanta, kar je bilo obiskovalcem zelo všeč. 
V Lučah smo gostili celo kmečko ohcet, ki je bi-
la takrat osrednja slovenska turistična priredi-
tev. Luče so bile takrat najlepši turistični kraj v 
Jugoslaviji in lepo bi bilo, če bi bilo še sedaj tako.
- Bili ste tudi predsednik krajevne skup-
nosti. Kako bi primerjali nekdanje krajevne 
skupnosti in sedanje občine?
Res je, nekaj časa sem bil tudi predsednik 
Krajevne skupnosti Luče. To je bilo ravno v ča-
su katastrofalnih poplav 1990, ko je bilo res og-
romno dela in skrbi. 
Občine so v primerjavi s takratnimi krajevni-
mi skupnostmi v veliki prednosti, saj so direk-
tne prejemnice proračunskega denarja. Na ta-
kratnih KS so bila finančna sredstva zelo ome-
jena, večji projekti so se financirali iz samop-
rispevkov. Je pa res, da se je včasih delalo vse 
prostovoljno, motivacija za delo pa je bila kljub 
temu velika. 
- Obvoznica je pereča točka v Lučah. Ste 
član Združenja za trajnostni razvoj Luč, ki 
nasprotuje obvoznici. Zakaj?
Že moj poklic je tak, da imam do narave pose-
ben odnos. Žal mi je edine, relativno velike rav-
ne površine v Lučah, ki bi jo morali ohraniti. Pro-
di so bili včasih vaški vrtovi za preskrbo kraja-
nov. Ni izključeno, da jih bomo za ta namen še 
kdaj potrebovali. Škoda jih je zabetonirati in as-
faltirati, porabiti za cesto. 
V občini tega ne razumejo. Mislijo, da jim čla-
ni združenja nagajamo, a jim le ponujamo vrsto 
alternativnih rešitev, pa jih nočejo slišati. S pri-
stojnimi državnimi službami je trenutno dogo-
vorjeno, da se projekt obvoznice zamrzne. Dr-
žava bo letos naredila projekt ceste skozi vas 
Luče, vzporedno pa naj bi se pripravljal tudi pro-
jekt obvoznice po levi strani Savinje. 
To je odlična ponudba države v smislu reše-
vanja tega gordijskega vozla – lahko bi rekli volk 
sit in koza cela, vendar so svetniki glasovali tu-
di proti temu. Večini strokovnjakov se obstoječi 
projekt zdi nesprejemljiv. Fakulteta za arhitektu-
ro je že pred časom samoiniciativno izdelala al-
ternativni projekt, ki smo ga skupaj z izvajalcem 
in profesorji predstavili krajanom. A na predsta-
vitve, srečanja ni župana in ni svetnikov. Župan 
se o nobeni alternativi ne želi pogovarjati. 
Največja težava je, da ni dialoga. Kot lastni-
ka zemljišča me v desetih letih še nihče ni vpra-
šal, ali bi prodal zemljišče za gradnjo obvozni-
ce, govorijo pa, da nas bodo razlastili. Gre za pri-
stop, ki ni pravi. Če v kraju ni dialoga, tudi so-
glasja ne more biti.
- Zagovarjate ureditev ceste skozi Luče in 
gradnjo obvoznice po levi strani Savinje.
Za gnečo in zastoje v Lučah je v največji me-
ri kriv mirujoči promet. Tega bi rešila le dobro 
urejena cesta skozi Luče in velik garažni objekt, 
ki bi ga lahko uporabljali okoliški prebivalci, ki 
se pripeljejo z avtomobili v Luče, ter turisti, ki bi 
želeli uporabiti alternativni prevoz proti Logar-
ski dolini. Obvoznica za sam kraj ne bo nič reši-
la, saj prinaša več vprašanj kot odgovorov, pro-
jekt je nedorečen in nedodelan. Načrtovana ob-
voznica je tudi po predvidenih gabaritih kata-
strofalen projekt, saj bo vizualno in fizično loči-
la vas od Savinje. Predvsem pa je projekt zasta-
rel, saj je star več kot desetletje in je nujno po-
treben revizije.
Tekst in foto: Štefka Sem
»Veliko problemov je bilo z denaciona-
lizacijo cerkvenih gozdov, ki se je vlekla 
dolga leta. Žal mi je, da se v Nazarjah ni 
ohranila lesna industrija, ki je bila pro-
storsko, tehnološko in strokovno dobro 
zasnovana.«
»Obvoznica za sam kraj (Luče) ne bo nič 
rešila, saj prinaša več vprašanj kot odgo-
vorov, projekt je nedorečen in nedodelan.«
»Nasprotovanja zavodu so bila v dolo-
čenih krogih velika, napovedovali so mu 
kratek vek delovanja; pa je le preživel in 
celo dočakal častitljivo starost.«
Savinjske novice št. 27 , 5. julij 2019
10
Organizacije, Iz občin, Šolstvo
OTVORITEV 5. FESTIVALA POHODNIŠTVA V LUČAH
Pohodniško zgodbo nadgrajujejo s članstvom v elitnem klubu 
Gorniških vasi 
V Lučah so v četrtek, 20 junija, pripravili otvo-
ritveno slovesnost 5. Festivala pohodništva v 
Kamniško-Savinjskih Alpah. V času od 20. do 25. 
junija je festival nudil paleto raznovrstnih do-
godkov. Ljubitelji planinarjenja so lahko v obči-
nah Jezersko, Kamnik, Predvor, Solčava in Luče 
preživeli aktiven dopustniški čas, ponudniki tu-
rističnih storitev pa so dobili možnost trženja.
V LUČAH PLANINSTVO Z DOLGO TRADICIJO
Obiskovalce je pozdravil župan Ciril Rosc in 
dejal, da želijo občine na prepoznaven način 
promovirati še dokaj neizbrušen diamant razno-
likih priložnosti na območju Kamniško-Savinj-
skih Alp, ki povezujejo kar šest občin.
V Lučah nadgrajujejo pohodniško zgodbo s 
članstvom v elitnem klubu Gorniških vasi, v ka-
terega vstopajo septembra kot drugi v Sloveni-
ji. »Prepričani smo, da bomo s tem lahko še bolj 
ponudili tisto pristno naše, kar imamo, brez ko-
piranja metod iz drugih okolij, ki se na dolgi rok 
ne obnesejo,« je povedal župan.
PODPISALI LISTINO ZELENE POLITIKE
Rosc je podpisal listino Zelena politika slo-
venskega turizma. S tem občina tudi formalno 
sprejema deset načel, s katerimi se zavezuje k 
trajnostnemu delovanju in nenehnemu prizade-
vanju za izboljšave. Projekt destinacijam in po-
nudnikom ponudi konkretna orodja za oceno in 
izboljšanje trajnostnega razvoja turizma ter jih 
promovira skozi znamko Slovenia Green.
BOGAT KULTURNI PROGRAM
Dogodek so s kulturnim programom oboga-
tili pevci Okteta Žetev, lučki ljudski pevci, učen-
ci Osnovne šole Blaža Arniča in člani Kulturno-
-umetniškega društva Tone Mlačnik. Modera-
tor programa Dejan Ikovic – Bushi je v pogo-
voru z Boštjanom Pahovnikom odstrl tančico 
s prenekatere dogodivščine iz Pahovnikove bo-
gate kariere planinca, gornika, plezalca in tur-
nega smučarja.
Tekst in foto: Marija Šukalo
OBČINSKI SVET NAZARJE 
Nazarska šola še vedno brezplačna
V šolskem letu 2017/2018 je bilo v Osnovno 
šolo Nazarje vpisanih 220 otrok, od tega je po-
družnično šolo v Šmartnem ob Dreti obiskovalo 
25 učencev. V okrilju šole deluje tudi vrtec, ka-
mor je bilo vpisanih 92 malčkov, v šmarškem 
vrtcu pa jih je bilo 27 . S temi in številnimi drugi-
mi, tudi računovodskimi podatki in dosežki šo-
le sta ravnateljica Vesna Lešnik in računovod-
kinja Alenka Klemše Begič na junijski seji sez-
nanili nazarski občinski svet. 
POSODOBITVE IN NOVA OPREMA 
Kot je uvodoma dejala ravnateljica, so tudi v 
preteklem šolskem letu uspeli nadaljevati pos-
lanstvo brezplačne šole in z različnimi priredit-
vami in aktivnostmi zagotoviti sredstva, da se 
bile vse standardne in nadstandardne dejav-
nosti dostopne vsem učencem. Lešnikova je iz-
postavila več prenovitvenih del in nakup opre-
me ter novega kombija, za katerega je šola pri-
spevala polovico sredstev. Podčrtala je dobro 
sodelovanje s starši in ostalim okoljem.
»Tudi v obravnavanem šolskem letu je šo-
la uspešno izpeljala vse načrtovane vzgojno-
-izobraževalne dejavnosti, tudi nadstandardne. 
Mnogi učenci so znova odlično zastopali šolo 
na številnih tekmovanjih iz znanj, tudi na držav-
nem nivoju, in na športnem področju ter preje-
mali priznanja na natečajih,« je povedala ravna-
teljica. 
NA REZULTAT VPLIVALA NABAVA IN 
NAPREDOVANJA
Kot je poročala Klemše Begičeva, je šola 
imela nekaj več odhodkov kot prihodkov in je 
ustvarila manjši negativni izid. Razlog za to so 
bili obnova in nakupi nove opreme, v vrtcu pa 
napredovanje javnih uslužbencev v plačnih ra-
zredih.
Svetniki so pohvalili delo šole, posebej so iz-
postavili uspešno organiziran dobrodelni kon-
cert, na katerem se zbirajo sredstva, ki omo-
gočajo brezplačno šolo. Sprejeli so sklep, da so 
seznanjeni s poročilom o delu in poslovanju šo-
le. 
Marija Lebar
Ravnateljica Vesna Lešnik je v poročilu 
izpostavila nekatere naložbe, pa tudi 
uspehe kolektiva in učencev v šolskem letu 
2017/18. (Foto: Marija Lebar)
Lučki ljudski pevci so zapeli nekaj pesmi domačina Toneta Mlačnika.
Župan Ciril Rosc je podpisal listino Zelena 
politika slovenskega turizma. S tem 
Občina Luče tudi formalno sprejema deset 
trajnostnih načel.
Savinjske novice št. 27 , 5. julij 2019 11
Zdravstvo, Organizacije, Iz občin
PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI V ROVTU POD MENINO
V vseh vojnah smo pokazali solidarnost, sočutje in tovarištvo
 Člani Združenja borcev za vred-
note NOB Zgornje Savinjske doli-
ne, krajevne organizacije Šmartno 
ob Dreti so v sodelovanju s šmar-
ško krajevno skupnostjo pripravili 
svečano proslavo na praznik dne-
va državnosti. Tretje leto zapored 
je potekala pri spomeniku petim 
padlim borcem Šlandrove brigade 
v Rovtu pod Menino. Slavnostna 
govornica je bila Nataša Bele.
LASTNE DRŽAVE NIMA VSAK
Opozorila je na pomembne zgo-
dovinske dogodke, ki so se zgodi-
li leta 1991 in že prej. Slovenci smo 
se za lastno državo borili dolgo ča-
sa, v vseh vojnah pa pokazali soli-
darnost, sočutje in tovarištvo. Opo-
zorila je, da moramo zavedati, da 
živimo v lastni državi, saj v svetu 
PREDAJA OPREME GASILSKIM DRUŠTVOM V OBČINI REČICA OB SAVINJI
Upajo, da bo oprema le za vaje 
Člani Prostovoljnih gasilskih dru-
štev rečiške občine so postali bo-
gatejši za osebno zaščitno opre-
mo. To je predstavnikom PGD Reči-
ca ob Savinji, Pobrežje ob Savinji in 
Grušovlje v nedeljo, 16. junija, v sklo-
pu prireditev ob občinskem prazni-
ku izročila županja Ana Rebernik. 
Občina je za opremo, ki jo gasil-
ci uporabljajo ali med posredova-
nji ali pri svojem delu, iz proračuna 
namenila skoraj sedem tisoč evrov. 
Tako so Rečičani dobili opremo za 
DONACIJA ZA REŠEVALNO VOZILO
Damjan Novak poleg denarja doniral tudi pnevmatike
Okoninski podjetnik Damjan 
Novak je konec junija podelil do-
nacijo Zgornjesavinjskemu zdra-
vstvenemu domu Nazarje. Poleg 
denarnega nakazila 1.350 evrov 
je za reševalno vozilo doniral štiri 
pnevmatike in poskrbel za njihovo 
menjavo in centriranje. 
REDNI DONATOR 
ZDRAVSTVENEMU DOMU
Ob predaji donacije direktorici 
doma Darji Es in vodju reševalne 
službe Leonu Ločičniku je Novak 
omenil, da je to le ena od donacij 
zdravstvenemu domu. Redno po-
maga tudi okoninskim gasilcem. V 
situaciji, kakršna je, se mu zdi po-
membna podpora lokalnemu zdra-
vstvu, saj njihove storitve potrebu-
jemo vsi. 
SREDSTVA ZA REŠEVALNO 
VOZILO
Esova in Ločičnik sta se zahva-
lila za donacijo in dodala, da tudi 
manjši podjetniki v dolini radi po-
magajo. Tokratna Novakova dona-
cija bo šla za nakup novega reše-
valnega vozila, za katerega je bi-
la pogodba podpisana v juniju, 
dobavljen pa bo v roku štirih me-
secev.
Štefka Sem
Damjan Novak (v sredini) je reševalno vozilo opremil z novimi 
pnevmatikami, za novo vozilo pa doniral denar. (Foto: Štefka Sem)
obstaja veliko ljudi, ki te sreče ni-
majo. Preteklih dogodkov ne sme-
mo pozabiti, saj tisto, za kar smo 
se borili v preteklosti, ni samou-
mevno. 
PRIJETEN KULTUREN 
PROGRAM
Organizatorji so svečanost obo-
gatili s kulturnim programom. Na-
stopile so Ljudske pevke Lipa, za-
pel je tudi mladi Adam Kolenc. Za 
instrumentalni vložek sta z igra-
njem na harmoniko poskrbela 
Amadej Kolenc in Klemen Lam-
prečnik.
Primož Vajdl
Nataša Bele je opozorila na pomembne zgodovinske dogodke, ki so 
se zgodili leta 1991 in že prej. (Foto: Primož Vajdl)
nekaj manj kot tri tisočake, Grušo-
veljčani in Pobrežani pa za dobra 
dva tisočaka. Ob predaji se je žu-
panja Rebernikova zahvalila gasil-
cem za njihovo prizadevnost. Za-
želela jim je, da bi novo zaščitno 
opremo uporabljali le za vaje in ne 
na intervencijah. 
Tekst in foto: Marija Šukalo
Županja Ana Rebernik je 
občinskemu poveljniku Jožetu 
Žeraku predala opremo.
Savinjske novice št. 27 , 5. julij 2019
12
Organizacije, Iz občin
ZAKLJUČEK 2. FESTIVALA ZELIŠČ ZGORNJE SAVINJSKE IN ŠALEŠKE DOLINE 
Uspešna zgodba se bo nadaljevala v gornjegrajski
 občini
Občina Gornji Grad in tukajšnja LAS sta v 
okviru praznovanja občinskega praznika prip-
ravila zaključek 2. Festivala zelišč Zgornje Sa-
vinjske in Šaleške doline. Na prireditvenem 
prostoru v Gornjem Gradu so prostor na stoj-
nicah dobili številni ponudniki zelišč in izdel-
kov iz zelišč. 
ZELIŠČNE ZGODBE
Na stojnicah je bila velika ponudba čajev, na-
pitkov, mazil in drugih izdelkov iz zelišč. Z doma-
čimi izdelki so se predstavile kmetije. Obiskoval-
ogleda katedrale. Zaključek večera je pripadel 
vokalni skupini Kvatropirci, ki je navdušila pos-
lušalce. V sklopu festivala je bilo poleg otvorit-
venega in zaključnega dogodka osem delavnic.
ŠOLA IN GLASBENA ŠOLA 
Predstavila se je tudi Osnovna šola Gornji 
Grad, kjer šolarjem niso tuja niti zelišča niti 
turizem. Učenci so odigrali predstavo o me-
nihu, ki so jo v okviru turistične naloge prip-
ravili v lanskem letu. Spregovorili so o sode-
lovanju z Zavodom Stanislava in zeliščnem 
ZELIŠČA OSTAJAJO DEL PRAZNIKA 
OBČINE
Župan Špeh je v govoru omenil pomen tu-
rizma in uspešnih zgodb, kot je Festival zelišč, 
ki na podeželje prinaša dodano vrednost. Za 
sodelovanje v tem projektu se je vsem zahva-
lila direktorica Zavoda Savinja Ivica Orešnik. 
Tekst in foto: Štefka Sem
OBČINSKI SVET LJUBNO
Občina bo odkupila Zadružni dom na 
Ljubnem ob Savinji
Na junijski seji je ljubenski občinski svet 
obravnaval prvi rebalans proračuna za leto 
2019. Kot je povedal župan Franjo Naraločnik, 
podrobneje pa razložila računovodkinja Marija 
Potočnik, so v rebalansu predlagali spremem-
be tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani 
ter tudi pri zadolževanju. Svetniki so se s predlo-
gom sprememb strinjali in ga soglasno potrdili. 
NAKUP DELNO IZ LASTNIH SREDSTEV 
Zadružni dom na Ljubnem je ocenjen na 400 
tisoč evrov. Občina bo za nakup pri najugodnejši 
banki najela kredit v višini 340 tisoč evrov, pre-
ostali denar bo zagotovila iz proračuna. Reba-
lans prinaša spremembo tudi pri nakupu šol-
skega kombija, ki bo v bodoče prihranil znatna 
sredstva za prevoz šolskih otrok. Nakup kombi-
ja je bil v proračunu predviden z zadolževanjem, 
ker pa so sedaj v proračun načrtovani višji pri-
hodki, bodo nabavo kombija financirali iz prora-
čunskega denarja. 
URAVNOVEŠEN PRORAČUN 
Občina je ocenila, da bo glede na prvotni pro-
račun prihodkov več za nekaj več kot 51 tisoč 
evrov, po novem se zvišujejo tudi odhodki, ta-
ko da so ti višji od skupnih prihodkov. Negativ-
no razliko v višini malo čez 605 tisoč evrov bodo 
pokrivali iz sredstev, ki so ostala na računu ko-
nec lanskega leta. Tako bo proračun tudi po re-
balansu uravnovešen. 
Marija Lebar
ci so ob obisku stojnice Zavoda Savinja preje-
li zelišča v lončku.
Obiskovalce in ponudnike sta pozdravila žu-
pan občine Ljubno Franjo Naraločnik in gor-
njegrajski župan Anton Špeh. Tekom popoldne-
va so rožarji pripovedovali zeliščne in lokalne 
zgodbe, predstavljeni so bili ponudniki na stoj-
nicah. Obiskovalci so imeli možnost vodenega 
vrtu, kjer imajo svoje gredice. Učenci so po-
leg predstavitve šole in dejavnosti, v katerih 
sodelujejo, pripravili kulturni program. Nasto-
pil je pevski zbor in instrumentalisti, ki obi-
skujejo nazarsko glasbeno šolo. Prijeten pro-
gram je pripravila tudi Glasbena šola Nazarje. 
Njihovi učenci so prepevali, igrali na instru-
mente in se združili v mali orkester.
Obiskovalci so ob ogledu stojnic tudi v velikem številu prisluhnili predstavitvam in 
nastopom. 
Župan Anton Špeh je pozdravil sodelujoče in 
nastopajoče na Festivalu.
Projekt, ki je povezal Zgornjo Savinj-
sko in Šaleško dolino, bo ostal aktiven 
na območju občine Gornji Grad, ki naj 
bi v sklopu občinskega praznika odslej 
pripravljala ta festival.
Savinjske novice št. 27 , 5. julij 2019 13
Kultura, Organizacije
RAZSTAVA BOGDANA SOBANA V GALERIJI NAZARJE
Slike ustvarja s pomočjo računalnika
V okviru praznika nazarske kra-
jevne skupnosti je kulturno dru-
štvo v Jakijevi hiši pripravilo otvo-
ritev razstave del Bogdana So-
bana z naslovom Odtisi časa. Po-
sebnost razstavljenih slik je, da jih 
avtor ne slika s čopičem, temveč 
s pomočjo računalnika, ki je spo-
soben generirati vizualne podobe. 
Preko posebnega programa nare-
di večje število slik, izmed kate-
rih nato izbere tisto, ki se mu zdi 
najbolj posebna. Razstava bo na 
ogled do sredine avgusta.
VEČPLASTEN IZBOR 
ABSTRAKTNIH SLIK
Razstavljena dela je predsta-
vila umetnostna zgodovinarka 
Anamarija Stibilj Šajn, ki je po-
vedala, da je avtorjevo ustvarja-
nje večplastno, slike pa precej ab-
straktne. Med sabo meša živahne 
barvne mase, ki prinašajo svetlobo 
in so pripete v kompozicijsko urav-
noteženo celoto. Soban jim dopuš-
ča, da se med sabo mešajo in pre-
takajo. Barvne lise generalno pre-
morejo dva karakterja; so mehke, 
odprte, organsko učinkujoče ali pa 
Dela avtorja Bogdana Sobana je predstavila Anamarija Stibilj Šajn. 
zaprte, stroge ter zaznamovane z 
izrazito geometrijsko naravo.
UMETNIK  INFORMATIK
Bogdan Soban, ki je rojen v Vr-
tojbi na Primorskem, je sicer di-
plomirani inženir strojništva. Pre-
težni del svoje kariere se ukvar-
ja z informatiko. Kot dober pozna-
valec računalništva in programi-
ranja je začel v svojem prostem 
času razvijati projekt z namenom 
raziskave ustvarjalnih možnosti 
računalnika na področju vizual-
ne umetnosti. Razvil je vrsto raču-
nalniških programov, ki na osnovi 
matematičnih algoritmov ustvar-
jajo abstraktne likovne podobe na 
ekranu in temeljijo na naključnos-
ti. Svoj izvirni koncept ustvarjanja 
je poimenoval »generative art«.
Razstavo je oprl nazarski žu-
pan Matej Pečovnik, zbrane je 
pozdravila predsednica KS Na-
zarje Vanja Hofbauer, program 
je povezovala Vladimira Planov-
šek, glasbeno spremljavo pa je z 
igranjem na violino izvedla Karin 
Lešnik.
Foto in tekst: Primož Vajdl
SEN REČIŠKE KRESNE NOČI
Ob soju bakel in sveč zbrane popeljali v magičnost fantazijske 
noči
Ob lovskem domu v Poljanah so se v petek, 
21. junija, srečali ljubitelji mitov in legend. Ve-
čer so akterji prepletali z zgodbami, pesmimi 
in pristnim druženjem. 
DRUŽENJE POD ZVEZDAMI 
Idejni vodji projekta Lidija Petrovič in 
Karmen Rovšnik sta ob pomoči članov Kul-
turnega društva Rečica ob Savinji pripravi-
li druženje pod zvezdami brez mobilnikov. Že 
scenska postavitev je dala slutiti, da to ne bo 
vsakdanje zabavno druženje. 
»Nocoj smo tu, da vas popeljemo v magič-
nost fantazijske noči, polne coprnije. Mogoče 
se vam prigodi kaj, kar vam se do sedaj še ni. 
Morate pa vedeti, da kaj takega ne morete do-
živeti vsak dan,« so sporočali pevci in pripo-
vedovalci ob soju bakel in sveč ter predstav-
ljali vraže in legende o najdaljši noči v letu.
VRAŽE IN LEGENDE
O njih so spregovorili Lidija Petrovič, Ur-
ban Jakob in Dejan Ikovic. Najbolj razširjena 
legenda je še vedno ta, da je to čas, ko se lah-
ko pogovarjamo z živalmi, če si damo v žep 
praprotno seme. Po nekaterih različicah pa 
postanemo celo nevidni. V ljudeh naj bi kres-
na noč zanetila fantazijo, ugodje in strasti. 
Marija Šukalo
Člani Kulturnega društva Rečica ob Savinji so program, v katerega so vpletli vraže o kresni 
noči, pripravili ob soju sveč in bakel. (Foto: Marija Šukalo)
ČEBELARSKA DRUŽINA LUČE
Slovesnost ob 100-letnici delovanja
Organizirano čebelarstvo v Lučah ima dolgo 
tradicijo, vendar za uradno letnico ustanovitve 
sedanje Čebelarske družine Luče štejejo leto 1919. 
Letos tako obeležujejo sto let in ob tej priložnos-
ti so zadnjo junijsko soboto pripravili slovesnost, 
na kateri so razvili tudi nov prapor. 
Slovesnosti se je udeležil podpredsednik 
Čebelarske zveze Slovenije Janez Vencelj, 
vodstvo Čebelarske zveze Savinjsko-šaleške-
ga območja, predstavniki sosednjih čebelar-
skih zvez in čebelarskih društev ter družin. 
Govorniki so poudarili delavnost lučkih če-
belarjev in njihove številne aktivnosti, doga-
janje pa je spremljal bogat glasbeno-kultur-
ni program.
Več o stoletnici in prireditvi v prihodnji števil-
ki Savinjskih novic.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 27 , 5. julij 2019
14
Ljudje in dogodki, Organizacije, Oglasi
PREDPRAZNIČNO KRESOVANJE V MOZIRJU
Počastili spomin na 28 let 
slovenske državnosti
V Športnem parku Mozirje se 
je na predvečer praznika dneva 
državnosti ob kresu, ki so ga tu-
di letos postavili člani Kulturnega 
društva Jurij Mozirje, zbralo lepo 
število občanov. V imenu organiza-
torjev je zbrane pozdravil predse-
dnik društva Jure Repenšek, slav-
nostni govornik pa je bil podžupan 
občine Mozirje Jože Jelen.
DRŽAVA PREMALO CENJENA IN 
SPOŠTOVANA
Po Repenškovih besedah je na-
ša država še vedno premalo ce-
njena in spoštovana. Še vedno je 
preveč ljudi, ki od nje preveč pri-
čakujejo, premalo pa dajejo nazaj. 
Če bi vsak državljan vanjo partici-
piral, bi bilo dovolj in dobro za vse 
ter vsem.
V MISLIH  LET NAZAJ
Jelen se je v govoru sprehodil 
skozi datume od začetka osamo-
svojitvene vojne do dneva, ko je 
zadnji vojak jugoslovanske vojske 
zapustil slovensko zemljo. Zbrani so 
mu pozorno prisluhnili in se nekate-
ri v mislih vračali 28 let nazaj.
Za dobro vzdušje ob kresu so 
skrbele članice tria Lilije, okusen 
golaž pa je poskrbel, da so obisko-
valci ob kramljanju ostali skupaj 
dolgo v noč.
Tekst in foto: Benjamin Kanjir
Na kresovanju je vsako leto veliko mladine, katere naloga bo 
spomin na osamosvojitev Slovenije gojiti tudi v prihodnosti
KOPELCE MOZIRJE
Pripravljene za kopalce
Pred vročinskim valom so se 
prebivalci Mozirskih trat odločili, 
da Kopelce pripravijo za kopalce. 
Predvsem mladi tu ob vročih dne-
vih radi premagujejo soparo in se 
hladijo.
V Kopelce zima vsako leto na-
nosi veliko blata in mulja, ki se na-
bere na stenah. S pomočjo gasil-
cev so domačini za par minut za-
prli dotok vode in se lotili hitre ak-
cije. Očistili so dno in stene ter z 
metlami in vodo blato skozi odtoč-
no jamo porinili v Savinjo. Bazen je 
bil s tem pripravljen na dotok sve-
že vode, ki ga je hitro napolnila. V 
teh dnevih je v njem in okoli nje-
ga že zelo pestro, saj vsakdo išče 
možnosti za ohladitev.
Tekst in foto: Benjamin Kanjir 
Prebivalci Mozirskih trat so 
očistili dno in stene.
Savinjske novice št. 27 , 5. julij 2019 15
Kultura
DRUŠTVO ZELIŠČARJEV ŠIPEK PRIPRAVILO PREDAVANJE TEREZIJE NIKOLČIČ
Čajne mešanice in dobre misli priznane zeliščarke privabile 
številno občinstvo
Zgornjesavinjske zeliščarje, ki so v času 
od 15. do 22. junija izvajali in se prizadevno 
udeleževali številnih dogodkov v okviru 2. Fe-
stivala zeliščarjev Zgornje Savinjske in Ša-
leške doline, je obiskala tudi priznana sloven-
GOSTJA PODELILA SVOJE BOGATE IZKUŠNJE 
Zbrane je pozdravila predsednica društva 
Šipek Terezija Plaznik. Predstavila je preda-
vateljico, ki ima več desetletne izkušnje z nabi-
ranjem in pripravo zdravilnih zelišč in je avtori-
ska zeliščarka Terezija Nikolčič. Predavanje 
o čajnih mešanicah je organiziralo Društvo 
zeliščarjev Šipek. Na dogodku so predstavi-
li društveni bilten, ki so ga izdali ob 10-letnici 
delovanja mozirskih zeliščarjev.
svetom zdravilnih rož. Sledilo je izčrpno preda-
vanje o uporabi znanih in manj znanih sloven-
skih zdravilnih rastlin, gostja je podelila svoje 
bogate izkušnje o zdravilnih učinkovinah v do-
ločenih rastlinah.
ZNANJA NABIRAJO V NARAVI IN PREKO 
PREDAVANJ
Vodstvo društva je za tem predstavilo bilten, 
s katerim obeležuje uspešen zaključek prve-
ga desetletja delovanja mozirskih zeliščarjev. 
Kot je povedala Plaznikova, so osem let delo-
vali kot sekcija zeliščarjev pri Društvu upoko-
jencev Mozirje, pred dvema letoma pa so usta-
novili samostojno društvo. 
V tem času se cilji in delovne usmeritve ze-
liščarjev niso bistveno spreminjali. Največ po-
zornosti namenjajo spoznavanju zdravilnih 
rastlin, njihovih učinkovin in pravilne rabe. Na 
sprehodih v naravi so na rastiščih spoznava-
li posamezne rastline. Organizirali so številna 
predavanja in si ogledali veliko zeliščnih vrtov 
oziroma domačij, ki se profesionalno ukvarja-
jo z zeliščarstvom. Izobraževanje je bilo name-
njeno članom, preko drugih oblik delovanja pa 
so znanje prenašali na vse, ki jih to zanima.
Tatiana Golob
Terezija Nikolčič je navdušila zgornjesavinjske zeliščarke in zeliščarje. (Foto: Tatiana Golob)
PREDSTAVITEV ZELIŠČARSKE POTI V NAZARJAH
Ljubitelji dišavnic in zelišč spoznavali njihovo rabo v kulinariki
V Bohačevem toplarju je o zeliščih spregovorila Anica Bider. (desno) (Foto: Marija Šukalo)
ca knjige Čaji dobre misli Terezije Nikolčič. Pre-
davanje je bilo organizirano v okviru 2. Festiva-
la zelišč Zgornje Savinjske in Šaleške doline. 
Predavateljica je spregovorila o svojem ot-
roštvu in naravni povezanosti njene družine s 
V okviru 2. Festivala zelišč Zgornje Savinj-
ske in Šaleške doline so v Nazarjah pripravi-
li zeliščarsko pot. Na startu pri gradu Vrbovec 
so se udeleženci 15. junija seznanili z zgodovi-
no gradu in prebivalci preteklosti. V njem so na-
mreč po prihodu v naše kraje domovali menihi, 
ki so se ukvarjali z nabiranjem in predelovanjem 
zdravilnih rastlin.
OBISK TOPLARJA IN SAMOSTANA
V Bohačevem toplarju sta jih pričakala Ti-
len Gregor Urtelj in Anica Bider. Z njima so 
ljubitelji dišavnic in zelišč spoznavali njiho-
vo rabo v kulinariki. Preizkusili so se v prip-
ravi zeliščne soli in degustirali napitke in je-
di z zelišči. Po zaključku delavnic so se podali 
na samostanski hrib. Tam jih je sprejel p. An-
drej Pollak in jim razkazal knjižnico. Obisko-
valci so si ogledali številne redke knjige, v ka-
terih so opisana zdravilna zelišča in medicina 
v preteklosti.
INTEGRALNI TURISTIČNI PRODUKT 
ZELIŠČARSKE DEDIŠČINE
Po besedah Bidrove je pot in dejavnosti na 
njej del projekta Integralni turistični produkt ze-
liščarske dediščine. Z njim bodo v prihodnje po-
skušali privabiti čim več turistov v nazarsko ob-
čino in dolino. Ti bodo spoznavali tako zgodovi-
no krajev kot njihove naravne in kulturne zna-
menitosti ter v toplarju preizkušali jedi našega 
območja.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 27 , 5. julij 2019
16
Oglasi
Iskrena Hvala poslušalcem za krasno vzdušje in vsem sponzorjem in 
donatorjem, ki ste z Vašim vložkom soustvarili zgodbo z naslovom
 
Naročnik objave: Kulturno-umetniško društvo Tone Mlačnik, Luče 106, 3334 Luče
• OBČINA LUČE
• KUD TONE MLAČNIK 
• KLS D.O.O. LJUBNO
• BSH HIŠNI APARATI D.O.O. NAZARJE
• EM PK D.O.O. LUČE
• SKOK – M D.O.O. MOZIRJE
• PEČNIK IMPLATANTI, DAVID PEČNIK 
MOZIRJE
• BOJAN BIDER S.P . REČICA OB SAVINJI
• VETERINA MOZIRJE D.O.O.
• SERVIS REZIL ROBNIK D.O.O. LUČE
• DKLES D.O.O. LUČE
• SVETOVANJE, ANDREJ MOLIČNIK S.P .
• MIZARSTVO ROBNIK D.O.O. LUČE
• TK VRŠNIK – GOVC SOLČAVA
• GEO STORITVE PRIMOŽ HREN S.P .
• ŽAGA – TIPLES D.O.O. REČICA OB SAVINJI 
• BBI D.O.O. LUČE
• KNAPIČ D.O.O. GRUŠOVLJE
• BREHT D.O.O., HELENA PREPADNIK  
• ALEŠ KRANČIČ S.P . NAZARJE
• MOLIČNIK D.O.O. LUČE
• OBČINA SOLČAVA
• ELEKTRO UGOVŠEK D.O.O.
• OBČINA GORNJI GRAD
• MAROŠ D.O.O. LUČE
• ITA IVICA VAVDI S.P . LUČE
• LOGAR PRO D.O.O.
• DAMIR PAN S.P . VELENJE
• A.M. MIKLAVC TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O.
• ELTRAS D.O.O. SOLČAVA
• MIZARSTVO POTOČNIK JANEZ S.P .
• NOENA SONJA STRGAR S.P .
• EMIL ČEŠNOVAR S.P .
• ŠPEH D.O.O. GORNJI GRAD
• PLESNIK D.O.O. LOGARSKA DOLINA
• TECH3 SISTEMI D.O.O. NAZARJE
• PROJEKTIRANJE VOLER BLAŽ S.P . LUČE
• MELAVC D.O.O. NAZARJE
• GLIN OKNA D.O.O. NAZARJE 
• KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA 
• IRLES D.O.O. REČICA OB SAVINJI 
• GP BRLEC D.O.O. LUČE
• MURKO ALOJZ S.P . LJUBNO
• OBČINA LJUBNO
• VULKANIZERSTVO NOVAK DAMJAN S.P . 
OKONINA
• BIOMASA D.O.O.
• RIHTER MONTAŽNE GRADNJE D.O.O.
• PRONA, PROJEKTIRANJE IN NADZOR, NIKO 
BEZOVNIK S.P .
• JSKD OI MOZIRJE
• BOJAN ČOPAR S.P .
• KMETIJA SP . STRMČNIK 
Oktet Žetev
Iskrena Hvala poslušalcem za krasno vzdušje in vsem sponzorjem in 
donatorjem, ki ste z Vašim vložkom soustvarili zgodbo z naslovom
 
Kresna noč
Savinjske novice št. 27 , 5. julij 2019 17
Kultura
5. KRESNA NOČ V LUČAH
Oktetova čista petka navdušila 
»Zapojmo pesem, kot je mla-
dost jo zna, zapojmo pesem iz pol-
nega srca …« in »Vina časa, pesmi 
mili glas, to sta naša duša in obraz 
…«. To je le nekaj napevov, s kateri-
mi so člani Okteta Žetev navdušili 
zbrano občinstvo na 5. Kresni noči 
v Lučah. V sodelovanju s Kulturno 
umetniškim društvom Tone Mlač-
nik in domačo občino so namreč 
v ponedeljek, 24. junija, pripravili 
pevsko druženje. 
JAGODNI IZBOR LJUDSKIH 
NAPEVOV
Tokrat so povabili operno pev-
ko Mojco Bitenc Križaj, njenega 
moža, baritonista Domna Križa-
ja, vokalno skupino Eros in instru-
mentaliste SkorBanda. Gostitelji 
so v prvem delu koncerta Okteto-
va čista petka pripravili jagodni iz-
bor ljudskih napevov. Te so »natre-
nirali« ob pomoči treh »dobrih vil« 
Tadeje Robnik in Valentine Rosc, 
ki sta jim pomagali osvojiti note in 
program, ter Katje Gruber, ki je kot 
umetniški vodja dodala še zadnje 
popravke. Fantje so se namreč po 
devetih letih razšli z dolgoletnim 
vodjem Mitjem Venišnikom, nje-
govo pevsko vrzel je zapolnil Rok 
Prušnik. 
OD OPERNIH ARIJ DO POPEVK IN 
AVTORSKIH KOMADOV
V drugem delu večera so pro-
gram obogatili gostje. S stasom in 
glasom je navdušila sopranistka 
Mojca Bitenc Križaj sprva z operni-
mi arijami in odlomki iz oper, kjer 
se ji je kot solist pridružil baritonist, 
mož Domen. Nato se je predstavila 
s popevkami, ki jih je zapela z vo-
kalno skupino Eros in v spremljavi 
instrumentalistov SkorBanda. Oba 
glasbena sestava sta se predstavi-
la tudi z avtorskimi komadi. Na odru 
je tako vladala energija, ob kateri ni 
ostal nihče ravnodušen.
STOJEČE OVACIJE POSLUŠALCEV
Kresno noč, ki jo je z vražami in 
mislimi dopolnil moderator večera 
Nejc Slapnik, so s skupno pesmijo 
zaključili vsi nastopajoči. Z izvaja-
njem so poželi stoječe ovacije ob-
činstva. Slednjega so pevci Okteta 
Žetev nagradili z dodatkom, s pe-
smijo Samo milijon nas je. Večer 
sta v neuradnem delu popestrili 
skupini Eros in SkorBand. 
Tekst in foto: Marija Šukalo
K uspehu 5. Kresne noči so bile zaslužne tudi (z desne) Tadeja Robnik 
in Valentina Rosc, ki sta pomagali fantom osvojiti note in program, ter 
Katja Gruber kot umetniški vodja.
Operna pevka Mojca Bitenc Križaj je s pevci Okteta žetev zapela tudi nekaj zabavnih komadov. 
VEČER POD TRŠKO LIPO
Z ubranim petjem pritegnili številne poslušalce 
Člani Moškega pevskega zbora Kulturnega 
društva Mozirje, ki jim dirigira Anton Petek, so 
21. junija z ubranim petjem preglasili običajne 
zvoke mozirskega trškega jedra. Pod trško lipo 
so zbrali tržane in okolišane, ki so jim z veseljem 
prisluhnili in s ploskanjem nagradili njihov trud.
Po odpeti hvalnici Mozirju so sledile pesem 
za pesmijo, pri petju pa so se jim pridružili tudi 
poslušalci, ki so v lepem številu napolnili teraso 
bližnje gostilne in klopi ob kapeli. Možakarji so 
z močjo svojih glasov popestrili večer pod trško 
lipo, kot so to v zgodovini njihovi predniki že po-
čeli. Ob prepevanju slovenskih domoljubnih pe-
smi sta se s tega mesta kalili slovenstvo in pri-
padnost narodu. Po vsem tem je bil kraj roko-
delcev in ponosnih tržanov znan daleč naokoli.
Benjamin Kanjir
Člani Moškega pevskega zbora Kulturnega društva Mozirje pod vodstvom Antona Petka so 
ubrano zapeli. (Foto: Benjamin Kanjir)
Savinjske novice št. 27 , 5. julij 2019
18
Organizacije, Oglasi
ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA
Izmenjava ogledov dopolnilnih dejavnosti na kmetijah
V naši dolini so se junija mudili obiskovalci iz 
Šaleške doline. Ogledali so si dobre prakse na 
tukajšnjih kmetijah z dopolnilnimi dejavnostmi. 
Dan pred tem so se zgornjesavinjski udeležen-
ci mudili na podobnem ogledu na šaleških kme-
tijah.
JEJMO LOKALNO
Ogledi so bili organizirani za udeležence izo-
braževanj v okviru projekta LAS – »Jejmo lokal-
no – povečanje stopnje prehranske samooskr-
be v SAŠA regiji: ozaveščanje javnosti«, ki so 
potekala v izvedbi mozirske in žalske izpostave 
Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje.
IZOBRAŽEVANJA, DELAVNICE IN OGLEDI
V okviru projekta so bila udeležencem na vo-
ljo posamezna izobraževanja in delavnice. Ob 
zaključku so si ogledali še izvajanje dopolnil-
nih dejavnosti na kmetijah. Šaleški obiskovalci 
Obiskovalci so z zanimanjem prisluhnili predstavitvi različnih dopolnilnih dejavnosti v 
Brinečevem mlinu. (Foto: Marija Lebar) 
GASILSKA ZVEZA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE 
Članice na tretjem pohodu po naši dolini 
Komisija za članice pri tukajšnji gasilski zve-
zi je tudi letos pripravila pohod po poteh Zgornje 
Savinjske doline. Udeleženke so obiskale Luče, 
Solčavo in Logarsko dolino. 
PEŠ SKOZI LOGARSKO DOLINO
Del poti je 28 gasilk opravilo z avtobusom. V 
Solčavi so se ustavile v Centru Rinka, kjer so jih 
sprejele članice PGD Solčava z županjo Katari-
no Prelesnik, ki je predsednica komisije za čla-
nice pri solčavskem društvu. V Rinki so si ogleda-
le razstavo in se nato v spremstvu pastirja – vo-
dnika popeljale do vhoda v Logarsko dolino. Od 
tu so se peš odpravile do Pravljičnega gozda. Na-
užile so se lepih razgledov in tako naredile nekaj 
koristnega za svoje zdravje in za varovanje okolja. 
POPOLDNE MINILO OB ŠPORTNI DEJAVNOSTI 
Sledil je ogled zanimivosti v Lučah. Najprej 
so si ogledale etno hiške, v katerih so predsta-
vljene rokodelske obrti, ki so nekoč zagotavljale 
pomemben vir dohodka domačinom. Po ogledu 
zanimive Juvanove hiše so se odpravile do gasil-
skega doma v Lučah in se od tam odpeljale do 
Grušovega kota v Krnici, kjer so preživele prijet-
no popoldne ob različnih športnih igrah. 
Predsednica komisije za članice pri zvezi 
Barbara Žlebnik je povedala: »Tovrstno druže-
nje bomo ohranile, saj se mi zdi pomembno za 
ohranjanje osebnih odnosov in za krepitev so-
delovanja in medsebojne pomoči, ki je pri delu 
gasilcev zelo pomembna. Hkrati si ogledamo le-
pote naše doline, ki vedno znova presenečajo, in 
skrbimo za podporo lokalnim ponudnikom in za 
razvoj domačega turizma.«
Marija Lebar
so se najprej ustavili pri Brinečevem kmečkem 
mlinu, kjer so si ogledali njihove številne dejav-
nosti – od predelave žit do turistične dejavnosti 
na kmetiji. Sledil je še ogled kmetije Tonkovih v 
Delcah in kmetije Petek v Podvolovljeku.
Marija Lebar
Članice Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline v Logarski dolini (fotodokumentacija zveze) 
Savinjske novice št. 27 , 5. julij 2019 19
Organizacije, Šport
25. PREVERJANJE USPOSOBLJENOSTI EKIP PRVE POMOČI
Vse ekipe so zelo dobro usposobljene 
Ekipe prve pomoči civilne zaš-
čite in Rdečega križa Slovenije iz 
celjske regije so se na 25. prever-
janju, tokrat je potekalo v Dobrni, 
preizkusile v svoji usposobljenosti 
iz prve pomoči. Med njimi je bila 
tudi tokrat ekipa BSH Hišni apara-
ti Nazarje.
SIMULACIJA PETIH NEZGOD
Ekipe so se preizkusile v simu-
laciji petih nezgod z resnimi posle-
dicami, po oceni strokovne vod-
je preverjanja dr. Milene Senica 
Verbič so vse zelo dobro usposo-
bljene za ustrezno nudenje prve 
pomoči ob nenadnih množičnih 
nezgodah. Največ točk je dosegla 
ekipa RKS – OZ Šentjur GZ Šentjur 
in CZ Občine Šentjur I. Ekipa se bo 
udeležila državnega preverjanja, ki 
bo 5. oktobra na Ptuju.
22. SREČANJE PRANGERSKIH KRAJEV V RADOVLJICI
Rečičani na srečanju predstavili zgornjesavinjsko kulinariko
Čebelarski muzej, Turistično 
društvo ter Turizem in kultura Ra-
dovljica so pripravili 22. Prange-
rijado – srečanje krajev s sramo-
tilnim stebrom ali klopjo. Nedav-
ni dogodek so organizatorji prip-
ravili v okviru praznovanja tam-
PREVERJANJA SE JE UDELEŽILO 
DEVET EKIP 
Dogodek so organizirali Občina 
Dobrna, celjska uprava za zaščito 
in reševanje ter Območno združe-
nje (OZ) RK Celje. Preverjanja so se 
udeležile ekipe: OZ RKS Celje, RKS 
– OZ Velenje, RKS – OZ Celje Kra-
jevne organizacije Vojnik, BSH Hi-
šni aparati Nazarje, RKS – OZ Šmar-
je pri Jelšah ter občin Obsotelja in 
Kozjanskega, Gasilska zveza Voj-
nik – Dobrna, CZ Občine Zreče, RKS 
– OZ Žalec Občina Prebold, RKS – 
OZ Šentjur GZ Šentjur in CZ Obči-
ne Šentjur I.
TG
Med devetimi udeleženimi je bila tudi tokrat ekipa BSH Hišni aparati 
Nazarje. (Fotodokumentacija OZ RK Zgornje Savinjske doline)
kajšnjega čebelarskega muzeja. 
Slednji namreč praznuje šest de-
setletij svojega delovanja. 
Med štirinajstimi slovenski-
mi kraji, ki se ponašajo s sramo-
tilnim stebrom, se je v igri bese-
di in plesu predstavilo deset kra-
jev, med njimi tudi Rečica ob Sa-
vinji. Sramotilne stebre so v 12. in 
13. stoletju postavljali za kaznova-
nje lažjih prekrškov, kazni na njih 
pa so izvajali ponekod vse do sre-
dine 19 stoletja. 
Kako so to v preteklosti dela-
li, so z igro in plesom predstavili 
nekateri udeleženci in ob sojenju 
nepridipravom dodobra nasmejali 
številne obiskovalce. 
Rečičani se letos niso predsta-
vili z igro, temveč s kulinariko. 
Na stojnici so namreč poleg pro-
mocijskega materiala naše doli-
ne obiskovalcem ponujali domač 
kruh, tolkec in zgornjesavinjsko 
suhomesnato specialiteto želo-
dec. Zgornjesavinjske kulinarič-
Na stojnici TD Rečica ob Savinji so obiskovalci lahko poskušali 
želodec, tolkec in domači kruh (Foto: Marija Šukalo)
ne dobrote so pritegnile številne 
pokuševalce. 
Marija Šukalo
STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Izvedli tekmo v sklopu 
občinskega praznovanja
Občina Gornji Grad je od 22. do 
30. junija praznovala občinski pra-
znik. V sklop prazničnih priredi-
tev so se vključili tudi člani SD Gor-
nji Grad s tekmo na strelišču Zag-
radišče z malokalibrsko puško le-
že, ki so jo izvedli v nedeljo, 23. juni-
ja. Streljali so na razdaljo 50 metrov 
v malokalibrsko tarčo po 5 nabojev 
za preizkus in 10 za oceno. Nastopi-
li so lahko strelci društev iz Gornje-
ga Grada in občani, starejši od 14 let.
Posamezno so slavili: 1. Ivan Rih-
ter (85 krogov), 2. Ivan Fedran (79) 
in 3. Peter Bezovšek (79). Za eki-
pno zmago je prejela pokal že zna-
na ekipa Strelskega društva Gor-
nji Grad Letnik 69 v sestavi Tomaž 
Trogar, Ivan Rihter in Jože Grudnik. 
Druga je bila ekipa SD Gornji Grad 
Brno, tretji so bili Lovci. 
Janez Kolar 
Na tekmi posameznikov je zmagal Ivan Rihter (v sredini), drugi je bil 
Ivan Fedran (levo) in tretji Peter Bezovšek. (Foto: Natalija Kreinz)
Savinjske novice št. 27 , 5. julij 2019
20
Oglasi
Savinjske novice št. 27 , 5. julij 2019 21
Šport, Oglasi
NOGOMETAŠICA MANCA SUHOVERŠNIK 
Kariero nadaljuje v zmajevem gnezdu
Manco Suhoveršnik iz Mozirja 
je nogometna žoga očarala, ko je 
štela rosnih šest let. Z igranjem 
nogometa je skupaj s fantovski-
mi sovrstniki začela v doma-
čem Nogometnem društvu Mo-
zirje. Sedaj je kot ena izmed naj-
bolj nadarjenih igralk v kategoriji 
U17 prestopila v Ženski nogome-
tni klub Olimpija Ljubljana.
KAPETANKA EKIPE
Manca je po osnovni šoli s šo-
lanjem nadaljevala v Ljubljani. 
Nogometno kariero je nadgra-
dila s prestopom iz domače-
ga v Ženski nogometni klub Ra-
domlje. Opažena na igrišču je bi-
la povabljena v državno nogome-
tno reprezentanco U17, kjer je tu-
di kapetanka ekipe.
PRIČAKUJE USPEŠEN RAZVOJ 
KARIERE
Ob prehodu v ljubljanski klub 
je Manca dejala: »Zelo sem vese-
la, da sem dobila priložnost v eki-
pi ŽNK Olimpija, kjer pričakujem 
nadaljnji uspešen razvoj svoje 
nogometne kariere. Verjamem, 
da bo v ekipi odlično razpolože-
nje, sama pa bom tudi dala vse 
od sebe.«
Benjamin Kanjir
ŠPORTNO DRUŠTVO BOČNA ZMAGALO NA 30. KOŠARKARSKEM MARATONU
Košarkarski maraton skoraj odplaknilo hudo deževje
Za košarkarje ekip iz Bočne in 
Gornjega Grada bo 30. košarkarski 
maraton, ki so ga odigrali v Bočni, 
šel v anale zapisan kot maraton, ki 
so ga odigral v dveh delih, saj ga 
je v soboto, 22. junija, tako rekoč 
odplaknil dež. Po treh urah igranja 
so maraton prekinili, preostalih de-
vet ur so odigrali v torek, 25. junija. 
 MAJIC ZA . MARATON
V zadnji minuti maratona je do-
mačinom in gostiteljem jubilejne-
ga maratona uspelo rezultat obr-
niti v svoj prid in zmagati z rezul-
tatom 642:640. Okrogli obletnici 
športnih srečanj so temu primerno 
mrežo ob igrišču okrasili z 29-timi 
majicami, na dan srečanja so do-
dali še trideseto. Obisk košarkar-
ske maskote Lipkota in ogled po-
kala, ki so ga slovenski košarkarji 
dobili ob zmagi na evropskem pr-
venstvu pa je žal v soboto odpadel 
zaradi dežja.
STATISTIKA OB JUBILEJU
V 30-tih letih rivalstva med 
športnima društvoma Bočna in 
Gornji Grad so odigrali 360 ur 
košarke, udeleženih je bilo več 
kot sto različnih igralcev. V ne-
kaj zaporednih letih je bil re-
zultat po dvanajstih urah zgolj 
nekaj točk v korist enih ali dru-
gih. Najučinkovitejši košarkar 
je v štirih odigranih urah pri-
speval preko 110 točk. Igralo se 
je v peklenskem soncu in naj-
hujših nalivih. Zaradi konflik-
tov med igralci je bilo nekaj iz-
ključitev. 
Sodniki so maraton označili kot 
eno najtežjih preizkušenj v njihovi 
karieri, so v statistiki treh desetle-
tij omenili gostitelji. A kljub velike-
mu tekmovalnemu naboju so se 
maratoni vedno zaključili na pri-
jateljski način in ob nešteto zgod-
bah in anekdotah.
Štefka Sem
Ekipi ŠD Bočna in Gornji Grad sta se že 30-tič pomerili na 12-urnem košarkarskem maratonu. Letos je 
zmaga ostala v Bočni. (Foto: Peter Štiglic)
Manca Suhoveršnik (levo) 
je prestopila v Ženski 
nogometni klub Olimpija 
Ljubljana.
Savinjske novice št. 27 , 5. julij 2019
22
Ljudje in dogodki, Šport, Oglasi
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval.
DRAŽKI ROD IZPOD ROGATCA
Na srečanju spoznavali zgodovino prednikov
V Krnici so se junija na sreča-
nju družili potomci Janeza Pančur-
ja, rojenega 1876, in Marije Hribar, 
rojene 1880, z Dražnikove domači-
je pod Rogatcem. Snidenja na Lo-
gu se je udeležilo kar 73 od 134 ži-
večih sorodnikov. 
DEL SORODSTVA CELO V 
AVSTRALIJI
Omenjenemu paru se je rodilo 
sedem deklet in pet fantov. Na Dra-
žnikovem je ostal Franc, ostali so si 
družine ustvarili po Zgornji Savinj-
ski dolini in širše. Del sorodstva 
si je boljše življenje poiskalo ce-
lo v Avstraliji. Potomce je povezal 
Franc Retko, ki je raziskoval svo-
je korenine in uspešno naredil ro-
doslovno drevo. 
MNOGIM NA DAN PRIVRELI 
SPOMINI
Ob najstarejši udeleženki sreča-
nja so prisotni prepoznali marsika-
terega sorodnika z obledele slike. 
Mnogim so na dan privreli spomi-
ni. Tako so mlajši rodovi ob njiho-
vih zgodbah spoznavali zgodovino 
svojih prednikov. Iz njihovih grl je 
bilo slišati prenekatero ljudsko pe-
Snidenja na Logu se je udeležilo kar 73 od 134 živečih sorodnikov. (Foto: Franc Retko)
Na sliki Dražnikovih sedita Bine Pančur (levo) in njegov nečak Jože. 
Stojijo z leve: Janez, Ana, Alojz, Marija, Štefka in oče Janez Pančur.
sem, raztegnili pa so tudi meh fraj-
tonarce. Med njimi so seveda bili 
tudi najmlajši. Te sta bolj zanima-
li žoga in igra. 
Marija Šukalo
DRUŠTVO UPOKOJENCEV MOZIRJE, SEKCIJA PIKADO
Z uspehi zaključili sezono
Člani sekcije pikado mozirskega 
društva upokojencev so se v zad-
njem obdobju udeležili kar treh 
turnirjev v pikadu. Prvi je bilo na 
Muti, kjer se je moška ekipa uvr-
stila na drugo mesto, med posa-
mezniki pa je Jože Podrižnik zase-
del prvo mesto. Naslednji turnir je 
bil v Dravogradu, udeležila se ga je 
samo okrnjena moška ekipa. 
Najbolj so se mozirski tekmoval-
ci izkazali v Bočni. Tamkajšnje dru-
štvo upokojencev je organizira-
lo turnir v okviru praznika občine 
Gornji Grad. Moška ekipa DU Mo-
zirje je osvojila prvo mesto, med 
posamezniki je ponovno zmagal 
Jože Podrižnik, Jože Špeh pa je bil 
tretji. V ženski konkurenci je zma-
gala ekipa Ko novega, Mozirjanke 
so bile druge. Med posameznica-
mi je Magda Rosenstein osvojila 
tretje mesto.
V poletnih mesecih si bodo dob-
ro napolnili baterije. Novo sezono 
bodo otvorili 7. septembra z mem-
orialom Slavka Brinovška v Mozir-
ju, kjer pričakujejo rekordno ude-
ležbo. 
Marija Franko
Mozirski tekmovalci so se najbolj izkazali v Bočni. 
(Foto: Marija Franko)
Savinjske novice št. 27 , 5. julij 2019 23
Kronika, Zahvale
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija
Franca POLIČNIKA
iz Luč
3. 10. 1949 - 12. 6. 2019 
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Posebna zahvala Tončki, dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste prinašali cvetje in sveče ter darovali za svete maše.
Hvala tudi gasilcem PGD Nazarje, Luče in Kamnik, reševalnima ekipama ZD Velenje in Kamnik, gospodu župniku, pevcem, citrarju Klemnu, go-
vornici gospe Valeriji Robnik, praporščakom in kolektivu Gostilne Pr' Lampi.
Hvala vsem, ki ste se od njega poslovili in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. 
Žalujoči vsi njegovi 
Prazen dom je in dvorišče,
naše oko zaman te išče,
solza, žalost in bolečina
te zbudila ni.
Ostala je praznina,
ki hudo boli.
Ni nasmeha,
ni bitja srca,
sedaj si le angel, 
angel z neba.
ZAHVALA 
Prezgodaj nas je zapustil dragi mož, oče, tast in stari ata
Anton ČOPAR
po domače Policajev Tona z Rečice ob Savinji
22. 5. 1943 - 25. 6. 2019
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nas tolažili v težkih trenutkih. Še po-
sebna zahvala velja sosedom, sorodnikom, znancem, gospodu žu-
pniku, gasilcem, govorniku, pevcem, citrarju in vsem, ki ste drage-
ga pokojnika pospremili na zadnji poti. 
Še enkrat vsem iskrena hvala za pomoč in tolažbo! 
Žalujoči žena Marija, 
sinova Boštjan in Bojan z družinama
• NA PARKIRIŠČU PREREZAL PNEVMATIKE
Nazarje: V noči na 26. junij je neznani storilec na parkirišču 
pred bloki v Nazarjah poškodoval tam parkirano vozilo. Predrl 
je dve pnevmatiki in s tem povzročil lastniku za okoli 100 evrov 
škode.
• NEZNANEC UKRADEL TELEFON
Gornji Grad: 26. junija je neznani storilec izkoristil krajšo 
odsotnost lastnice, ki je v gornjegrajski cerkvi pustila vrečko. 
Ta čas je iz vrečke izmaknil mobilni telefon. Policisti za nepridi-
pravom zbirajo obvestila.
• TRČILA KOLESAR IN OSEBNI AVTOMOBIL
Solčava: 30. junija ob 11. uri sta na cestni relaciji Robanov 
kot–Solčava trčila kolesar in voznik osebnega vozila. Poškodo-
vanega kolesarja so oskrbeli zgornjesavinjski reševalci nujne 
medicinske pomoči in ga prepeljali v Splošno bolnišnico Celje.
• GORSKI REŠEVALCI REŠILI ZAPLEZANE OSEBE
Logarska dolina: 30. junija so se ob 17 .24 na območju gore 
Krofička zaplezale tri osebe in niso mogle sestopiti. Posredo-
vala je posadka helikopterja Slovenske vojske z dežurno ekipo 
gorskih reševalnih služb Brnik in Celje, ki so jih s helikopterjem 
prepeljali v dolino.
• ZASEGA VOZIL
Mozirski policisti so v preteklem tednu zaradi vožnje brez 
veljavnega vozniškega dovoljenja dvema voznikoma zasegli 
osebna avtomobila.
Savinjske novice št. 27 , 5. julij 2019
24
Za razvedrilo
(Foto: MŠ)
(Foto: BR)
(Foto: MŠ)
KO MOJCA ZAJAME DOLINSKI ALI GORSKI ZRAK …
Nejc Slapnik, moderator 5. Kresne noči v Lučah (levo): »Dragi Do-
men, tvojo izvoljenko poznam še iz časov, ko je svojo pevsko kariero 
pričela v Podvolovljeku pri Zvončkih.« 
Domen Križaj, operni pevec: »Sedaj poje meni tako sladko, da 
sem se odločil, da tudi sam ugotovim, ali je prav ta del Zgornje Sa-
vinjske doline tako usoden za oblikovanje takega stasa in glasa.«
Mojca Bitenc Križaj, operna pevka iz Zgornji Pobrežij: »Fanta, po-
zabljata, da sem rasla med »dolinci«. Če želiš biti slišan na odprtem 
prostoru, moraš peti s polnimi pluči. Vse o glasilkah pa sem se nauči-
la na medicinskem faksu in zato vem, kako ravnati z njimi.«
ČEZ KOMOT GA NI
Dejan Ikovic – Bushi (desno), moderator programa na odprtju Fe-
stivala pohodništva: »Kdaj si prvič obul »rančehe« (gojzarje)?«
Boštjan Pahovnik, planinec, hribolazec, turni smučar: »Pri treh le-
tih sem odšel z očetom na Raduho in se spomnim le tega, kako me je 
oče nesel v dolino, ko sem dremal. Tako lahko rečem, da ima lučki hri-
bolazec hribe v krvi, pa ne preveč v glavi. Kmalu sem potem gojzarje 
zamenjal za pancerje in v hrib šel peš, nazaj pa s smučmi.«
Bushi: »Torej greš v hrib sam, nazaj pa te drugi pripelje.«
DOBRA ZABAVA, ČE JE BLIZU SOLČAVA
Še ne dolgo nazaj, ko je bila na Velenjskem gradu ob praznovanju 
60-letnice Ljudske univerze Velenje dobra žurka, se je ob boku razpo-
ložene solčavske županje Katarine Prelesnik (v sredini) pokazala 
tudi njena posredna sodelavka, vršilka direktorskih dolžnosti na Cen-
tru Rinka, Blanka Kovačič (levo od županje). Ne le ob nagovoru di-
rektorice LUV Brigite Ranzinger Kropušek, tudi ob dobri glasbi s Sa-
njo Mlinar Marin so dame okrog Prelesnikove navdušeno ploskale. 
(Foto: MŠ)
(Foto: MŠ)
(Foto: JM)
Savinjske novice št. 27 , 5. julij 2019 25
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 28. številki SN
2019
Ime in priimek:
Naslov: 
Vsebina oglasa (do 10 besed):
Križanka, Informacije
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 28. številki SN
2019
Ime in priimek:
Naslov: 
Vsebina oglasa (do 10 besed):
2019 2019
Križanka, Informacije
Savinjske novice št. 27 , 5. julij 2019
26
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi, Čestitke
Napovednik dogodkov
Petek,
5. julij
ob 9.30. Parkirišče pri gostišču Atelšek, Dol-Suha
Skok v počitnice
Sobota,
6. julij
ob 10.00. Luče
Tradicionalno srečanje delovnih invalidov
ob 11.00. Pri planinskem domu na Menini planini
Tradicionalna spominska slovesnost 
ob 16.00 Grad Vrbovec Nazarje
Srednjeveška gostija
ob 20.30. Rečica ob Savinji
Večer pod trško lipo
Torek,
9. julij
ob 9.00. Športna dvorana Nazarje
Počitniške delavnice - športne aktivnosti, plezalna 
stena, igre z žogo in drugo
ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Dopoldanska čajanka
Sreda,
10. julij
ob 9.00. Športno igrišče Nazarje
Počitniške delavnice - igre z žogo, rolanje in 
ustvarjalne delavnice
ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Ura pravljic z ustvarjalno delavnico 
Četrtek,
11. julij
ob 9.00. Pred OŠ Nazarje
Počitniške delavnice - raziskovalne delavnice in 
ogled tabora na Lazah, streljanje z lokom
ob 19.00 Medgen borza Rečica ob Savinji
Delavnica Naučimo se delati čudeže 
Petek,
12. julij
ob 9.00. Račnek, Šmartno ob Dreti
Počitniške delavnice - ustvarjalne delavnice, igre 
z žogo
◊ KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa 
ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalite-
tno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.      
◊ Naročila in montaža vseh TELEMACH  in TO-
TAL TV paketov!  gsm: 041/688-094. 
Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
◊ ŠIVILJSTVO ŽANA 
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (me-
njava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. 
Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje.
◊ HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI
Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo 
v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 
041/354-505.
SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji.
◊ AVTOVLEKA BIDER
Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih 
vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehaniza-
cije; gsm 041/689-504.
Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji.
◊ ODDAM POSLOVNI PROSTOR V NAJEM
Na Rečici ob Savinji 107a v izmeri 65 m2 (pošta v zapiranju), 
pritličje in lastni vhod; gsm 041/354-505.
Ivan Potočnik s.p., Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji.
ŽIVALI – PRODAM
Prodam prašiče domače vzreje, 
različnih tež, Andrejeva kmetija; 
gsm 031/509-061.
Prodam 10 dni starega bikca ls/čb; 
gsm 041/533-658.
Prodam bikca, starega deset dni; 
gsm.: 041/783-572.
ŽIVALI  - KUPIM
Kupimo krave in telice za zakol, 
plačilo takoj; gsm 031/832-520.
DRUGO – PRODAM
Prodam grundig aparate za paniranje, 
pekač, touster ta 5040, standmixer sm 
5040, ugodno; gsm 041/821-826.
Prodam puhalnik bider, 800 evrov; 
gsm 031/349-368.
Prodam balirko za okrogle bale de-
utz-fahr, novejša, l. 2006, za 8.800 
eur; gsm 051/346-768.
Prodam cepljena drva v paleti, dol-
žine 33 cm, možna dostava; gsm 
040/430-080. 
Prodam multikultivator muta spe-
cijal, odlično ohranjen, z novim mo-
torjem cakcmj prikolico in priključ-
ki; gsm 041/696-802. 
Prodam debel orehov štor z 2 m 
debla, gsm 041/693-379. 
VOZILA – PRODAM
Prodam golf diesel 4 x 4, letnik 
2005, 1. lastnik, registriran do juli-
ja 2020; gsm 031/ 829-017 .
NEPREMIČNINE
Prodam gradbeno parcelo v Na-
zarjah 3.150 m2; gsm 040/602-
200. 
V najem oddamo stanovanjsko hi-
šo na relaciji Ljubno–Luče; gsm 
031/387-071.
OBVESTILO BRALCEM
Bralce Savinjskih novic obveščamo, da je rok za oddajo čestitk, 
zahval in malih oglasov za tekočo številko v torek do 15. ure. Kasnej-
še objave sprejemamo samo po vnaprejšnjem dogovoru. Malih ogla-
sov po telefonu ne sprejemamo.
Savinjske novice št. 27 , 5. julij 2019 27
Oglasi
Savinjske novice št. 27 , 5. julij 2019
28
Oglasi