PoStmna plačana gotovini Uto LXII !tW.Z63 V LMMini. v soboto 16 novembra 19Z9. Ceno Din r- Izhaja vsak dan popoldne, rzvtemši ledelje in praznike. — Inserati do 30 petit a- Dia 2.—, do 100 vrst Din 2.50. večji inaerati pelit vrsta Din 4.—. Popusti po dogovoru. Id eratni davek posebej. >Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 800-— Din. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. Prijateljska pogodba med CSR. in Bolgarijo Možnost zaključita prijateljske pogodbe med Bolgarijo in Jugoslavijo - Pričetek boljših od* nošajev med obema državama Rim, 16. novembra. Kakor javlja »Messaggero« iz Prage, bodo pogajanja za zaključitev prijateljske pogodbe med Bolgarijo in Češkoslovaško v kratkem končana. V političnih krogih zagotavljajo, da bo tej pogodbi sledila slična med Bolgarijo in Jugoslavijo, o čemer se že vrše pogajanja med Sofijo in Beogradom. Na ta način bi se omogočilo zbližanje med Bolgarijo in Jugoslavijo. Bolgarsko - jugoslovenski pakt se bo omogočil na ta način, da se Bolgarija odreče aktivnemu interesu na makedonskem vprašanju. Sofija, 16, novembra. AA. Predsednik bolgarske vlade Ljapčev je sprejel danes v zunanjem ministrstvu člane jugoslovenskedelegacije na bolgarsko - jugoslovenski konferenci, ki mu jih je predstavit jugoslovenski poslanik Nešič. Predsednik vlade Ljapčev je pri tej priliki izrazil upanje, da se bo konferenca končala z uspehom, ki da bo začetek srečne dobe v odnošajib med obema državama. n4* Velik pomen sofijskih pogajanj Ka>k<> fe prišlo do konference — Zveza med uvel j avljeajem piratskih konvencij in novo konferenco — Mednarodni interes na ugodnem zaključku pogajanj Beograd', 16. novembra r. Povodom podajani med našo državo in Bolgarsko, ki so bila danes pričeta v Sofiji, obiavljajo beograjski listi dališe članke, v katerih se bavi j o s problemi, ki so na dnevnem redu. in izražajo željo, da bi ta pogajanja dove-dla do sporazuma in do izboljšanja medsebojnih odnošajev. ki so sedaj zastrupljeni zgolj zaradi rovarenja neodgovornih elementov na mcii »Politika* piše med drugim : »Danes so se sestal? v Sofiji naši in bolgarski delegati, da nadaljujejo delo na ureditvi odnošajev. Po dveh konferencah v Pirotu in po začasnem uveljavljem'u pircv skih konvencij se bo na teh pogajanjih razpravljalo o vprašanjih, ki s/> s tem ne-razdružno spojena, to ie o rešitvi dvola-stmSkeca vprašanja in o nevtralni coni. Že pred začetkom prvih pogajanj in na pirotski konferenci ie bila bolgarska vlada točno obveščena o našem stališču. Že takrat .ie bilo z naše strani naglašeno, da na meji tako dolgo ne bo miru, dokler ne bo odstranjen glavni vzrok, ki ruši mir in onemogoča ureditev odnošajev, a to ie rešitev dvolastniškega vprašanja in odstranitev prevratnih elementov, ki se zbirajo na bolgarskem ozemlju v bližni naše meje in stalno povzročajo in izzivajo incidente. Zaradi raznih vplivov bolgarska vlada ni mogla takoj pristati na razpravo o teh vprašanjih Šele pozneje, ko je bilo g. Bu-rovu povodom njegovega potovanja po inozemstvu pojasnjeno, da mora bolgarska vlada z dejanji dokazati, da ie res gospodar v Bolgariji, so uvideli v Sofiji svojo pogreško in pristali na to, da se sporna vprašanja rešijo stopnjema tako, kakor je naš poslanik v Sofiii g. Ljuba Nešič predlagal že v svoji noti z dne 7. septembra. Naša vlada ie zato sprejela pirotske konvencije in pristala na njihovo začasno uveljavi] en je, obenem Pa je preko našega poslanika obvestila bolgarsko vlado, da ve- ljajo tako izpopolnjeni in popravljeni sporazumi pirotskih konferenc samo za dobo treh mesecev. Pirotski sporazum je stopil v veljavo 5. novembra in tako je do 5. februarja časa dovolj, da se reši vprašanje dvolastniških posestev in nevtralne cone Zavedamo se, da bo tehnična izvedba bodočih sporazumov zahtevala precej časa, zlasti glede na letno dobo. prav tako pa tudi vemo, da načelni sporazum ni odvisen od nikakih tehničnih težav. Zaradi tega pričakujemo neodvisno od vseh okoliščin, ki so v zadnjem času vplivale na nase odnošale z Bolgarijo, neodvisno od splošnega razpoloženja v bolgarski javnosti, da bodo rodila ta pogajanja med našimi in bolgarskimi delegati pozitivne rezultate. Posel bo morda težak, tem težji, ker se vrše pogajanja v Sofiii. prepričani rv? smo, da spremlja pogaianja vsaj z naše strani najboljša volja in upamo, da bodo naši delegati tudi pri bolgarskih delegatih našli ravno tako dobro voljo in željo za sporazum. Nočemo prerokovati in ugibati, vendar Pa smatramo, da lahko nyilasimo. da je ta konferenca izredne važnosti za ves nadaljnji razvoj iugoslovensko - bolgarskih odnošajev. Ta konferenca bo namreč pokazala, ali ima bolgarska vlada resno voljo za dosego sporazuma. Jedro vsega vprašanja je zelo enostavno: hočemo mir in dobre sosedne odnošaje ter ne zahtevamo ničesar drugega, kakor da se odstranijo vzroki, ki to ovirajo. Če prevladuje pri bolgarski vladi enaka volja, potem sporazum pač ne bo težaven. Bolgariji ni treba storiti nič drugega, kakor to, kar je dovolila drugim državam. Uvedeni pa smo tudi. da bodo krenili jugoslovensko-bolgar-ski odnošaii naglo na bolje, čim bodo rešeni ti osnovni spori in odstranjen vzrok večnih obmejnih konfliktov. To pa je brez dvoma splošna želja i našega i bolgarskega naroda.« Pričetek izplačil pri Slavenski banki Zagreb, 16. novembra- Vprašanje pri-stolbim za poravnavo pri Slaveraslki bam-ki je urejeno in je sodišče izdalo nalog, da se prične izplačevanje poravnalne kvote Uipnl»kam. Izplačila se bodlo pričela v ponedeljeJk ali torek. S tem je vprašanje končne K-kvidacije Slavenske banke definitivno rešeno. Kakor znano, znaša poravnalna kvota 22 odstotkov. Bolgarska kritika vlade Ljapčeva Mnogoštevilne aretacije in internacije Sofija, 16. novembra. Pod naslovom »Država g. Ljapčeva« piše »Zname« med drugim: ^Tako pri nas. kakor v inozemstvu se vsakdo po pravici vpiašuje, kakšna je država, k? Jo more brez kazni izigravati peščica makedonskih zarotnikov in petin razbojnikov. Kakšno jamstvo daje za varnost, za miren gospodarski in kulturni napredek in s kakšno pravico se trudi, da bi bila spreieta družino evropskih držav, ko neka druga peščica konspiratorjev, kj je na-stanena v nekem ministrstvu, kakor se trdi. more istntako ustanavljati čete za ub:ianie politikov in državnikov ter celo groz; samemu predsedniku Narodnega sobranja. Pri nas in v inozemstvu vsakdo po pravici pristavlja: Kakšni zločini nai se še odigrajo v tej nesrečni državi, da bo končno vlada g. Ljapčeva sprejela sklepe, k! |i jih nalagajo zadnji dogodki? Ali hoče čakati, da ho Uzunov prikorakal S paradnim korakom skozi prestolnico in zajel ves ministrski svet? Naravno je. da so sl:čna čuda mogoča le v državi g. Ljapčeva. v žalostni državi g. Ljapčeva. ki ni in ne more biti država bolgarskega naroda.« Sofra, 16. novembra. Po razbojniškem napadu Hoče Uzunova pri Berkovici je notranje ministrstvo odredilo obsežno zasledovan e po vse] Bolgarski, ki pa je ostalo dosfei brez uspeha. Vesti, da je Uzunov s tovar ši že ujet, žal niso resnične V sredo zvečer je bilo izvršenih nad 500 hišnih preiskav v Sofiji, nato v okolici, delavskih predmestjih in končno tudi med dijaki. Vse kavarne, nočni lokali in sumljive trgovine so bile temeljito preiskane. Vse sumljive osebe ki niso imele svoji«] legitimacij v redu, so bile aretirane in odvedene v politični oddelek sofijske policije. Izvršenih je bilo mnogo aretacij. Veliko število aretiranih, za katere se ni našel noben vzrok, da bi jih mogli pridržati v zaporu, so včeraj internirali v rasnih krajih države, kjer bodo pod strogo policijsko kontrolo. Aretacija onasne zaupnice boliševikov — Berlin, 16. novembra. Berlinska policija je zaključila preiskavo proti Behteje-vi Višnjevski, katere ime je v zvezi s senzacionalnimi poročili tuMh listov o usodi ruske carske rodbine. Pred gotovim časom je ViŠnjevska prišla v Berlin iz Jugoslavije s potnim listom, ki se je glasil na ime ge Nikolajev©. V kratkem pa je berlinska policija zvedela, da je Nikolajeva prav za prav agentinia moskovske Ceke in da se zeve Višnievska Višnjevska je zagotavljala, da se nahaja ruska carska rodbina na popolnoma varnem mestu in da so vsi njeni člani razen prestolonaslednika živi. V to afero je zapletenih več ruskih emigrantov, uglednih bivših pristašev carske rodbine, kakor so F. Behtejev. Šabelski, Taboricki in drugi bivši ruski visoki uradniki ter dvorjani. Policra je vse spise o tej aferi odstopila sodišču. Zasedanje društva narodov London, 16. novembra. Po informacijah diplomatskega dopisnika »Dailv Telegrap-ha« sta se Macdonald in generalni tajnik Društva narodov Drummond dogovorila, da se bo vršilo zasedanje Društva narodov, ki je bilo prvotno določeno za 20. januar, prej ali pozneje, na vsak način pa v času, da se bo lahko nemoteno vršila pomorska razorožitvena konferenca petih velesil, ki je sklicana v London. Preložitev te konference na pozne;ši čas ne b{ bila všeč niti Angliji niti Ameriki. Verjetno pa je, da se bo druga haaška konferenca vršila prej, najbrže že 15. decembra, ker želijo vse zainteresirane vlade, da bi bil Youngov načrt definitivno sprejet še pred sestankom Društva narodov. Pogajanja za sestavo češkoslovaške vlade Praga, 16. novembra. Ministrski predsednik Udržal je povabil za danes na razgovor predstavnike republikanske stranke in češkoslovaških socijalnih demokratov. Ko so republikanci obrazložili svoje stališče in sporočili svo'e pogoje za eventualno sodelovanje v vladi, so češki socijalni demokrati odklonili vse predloge ministrskega predsednika Udržala. Kakor se zatr-luje, bo ministrski predsednik povabil sedaj še nemške socijalne demokrate. Pogajanja se zelo zavlačujejo in bo bržkone prišlo do sestave nove vlade šele koncem novembra. Anglija priznala novo afgansko vlado London, 16. novembra. Zunanji minister Henderson je včeraj v posebni brzojavki obvestil afganskega zunanjega ministra, da je angleška vlada oficijelno priznala novo afgansko vlado pod vodstvom kralja Nadirkana. Zaenkrat pa Anglija 5e ne bo imenovala svojega diplomatskega zastopnika v Kabulu Komunistična akcija na Madžarskem — Budimpešta, 16. nov. Kakor javlja »Magvar Orszag«, je orožništvo ugotovilo, da rovarijo v premogokopu v Salgo Tar* j ari. kjeT stavkajo delavci že tri tedne, inozemski agenti. Dosedaj je bilo aretira* nih 26 oseb. ki so osumljene, da so iz inozemstva vtihotapiiale komunistične letake ter jih razdeljevale med delavce Bombni atentat na čikaškega župana Chicago, 16. novembra. Snoči je bil izvršen atentat na stanovanje čikaškega župana Jamesa Breena. Bomba ie eksplodirala v veži in je porušila ves sprednji del hiše. Stanovalci so ostali po srečnem naključju nepoškodovani. Dijaški nemiri tudi v Pragi Češkoslovaški medicine! zahtevajo numerus clausus za inozemske slušatelje — Praga. 16. novembra. Val dijaških nemirov je dosegel tudi Prago. V češkem anatomskem institutu se je vršilo protestno zborovanje čeških medicincev proti prevelikemu številu inozemskih slušateljev. Po zborovanju so dijaki, približno 600, odšli v sprevodu skozi mesto. \Ta Vac* lavskem trgu je intervenirala policija ter odstranila več sandart s hujskajočim: t •• pisi. Nekaj dijakov, ki so se uprli, ie bilo aretiranih. Ostali dijaki so nato odšli na ( ciosJco fakulteto, kjer ie đcprtscJ i izročila dekanu spomenico medicincev, ki zahtevajo mod drugim numerus clausus /-a inozemske slušatelje. Smrtni udarec mdžarski iredenti Nepričakovan odmev borznega poloma v Newyorkn — Lord Rothermere je izgubi! dve tretjini svojega premoženja in je zato ustavil madžarskim iredentistom vsako podporo Bratislava, 16. novembra. T ukaj-šnji »A Nap« poroča iz Budimpešte: Madžarska ima zopet veliko po-! it ič no senzacijo. Med žrtvami borznega poloma v Newyorku jc tudi znani angleški lord Ro-thermer. — Vest o velikih izgubah lorda Rothermera na newyorški borzi je prispela v Budimpešto že v nedeljo zvečer, vendar pa se takrat še ni vedelo, koliko znašajo te izgube. Vsi so mislili, da bogatega kra* tja angleškega tiska te izgube niso mogle prehudo zadeti, toda včeraj se je izvedelo, da je lord Rothermer izgubil dve tretjini svojega premoženja. Lord Rothermer bo ta udarec sicer še vedno lahko prebolel, toda za madžarsko itedentistično politiko pomeni smrtni uda- rec. Lord Rothermer se je ie dolgo ba\if z namero, da bi se umaknil iz politike, v kolikor je ta politika v zvezi z madžarskim vprašanjem. Vzne\'oljen je najbolj za\*ol\o lega, ker madžarska vlada ni sprejela njegovega predloga glede demokratičnih re form in grof Bethlen je vrhutega v dokai nevljudnem tonu zavrnil njegovo intervencijo. Kljub temu pa je lord Rothermer še nadalje podpiral madžarsko re\*izi}onisiič* no ligo% ki je živela v gla\mem od nicčcn vega denarja, Seveda bo sedaj lord Rothermer ustavil vsako nadoljno finančno podporo madžarskim iredentistom S tem pa bo tudi zapečatena usoda nhho\-ega gibanja. Posledice newyorške borzne krize v Franciji Padec tečaja francoskih vrednostnih papirjev — Hoover o zadnji borzni paniki Pariz, 16. novembra. Tukajšnji gospo* darski krogi zelo živahno razpravljajo o morebitnih posledicah newyorške borzne krize in njenem vplivu na francosko gospodarstvo. Splošno se smatra, da so stale ameriške akcije previsoko in da je ameriška špekulacija ustvarila zadnje čase nezdravo gospodarsko stanje ter odteg* nila mnogo kapitala zdravim gospodarskim podjetjem. Prva posledica newyorške kri* ' je bila, da so znatno padli rudi francoski papirji, ker so rabili francoski gospodarski krogi za velika plačila, ki zapadejo koncem leta, velike kapitale Toda ta pojav smatrajo tukajšnji gospodarski krogi le za prehodnega značaja Na drugi strani se je vrnilo v Francijo veliko kapitala, ki je bil doslej investiran v ameriških podjetjih. Francija je svojo gospodarsko krizo zmagovito prestaia in igra sedaj ▼ svetovnem finančnem svetu eno najva*» nejših vlog Francoski denarni trg je ▼ izredni meri likvidVn in je eden najmoč« nejših na svetu. — Newyork, 16. novembra. Predsednik Hoover je izjavil, da jc gospodarsko stanje Zedinjenih držav kljub zadtoji borzni paniki trdno in da bo v kratkem »klican« konferenca odličnih zastopnikov narodnega gospodarstva, ki bo razpravljala o ukrepih za zboljšanje gospodarskega položaja. Končno jc izjavil, da jc bila zaključena z zadnjo borzno krizo predolgo tra* lajoča doba brezmiselnih špekulacij, ki ie odtegnila zdravim industrijskim podjetjem veliko kapitala. V šestih urah preko Atlantskega oceana V Ameriki hočejo zgraditi letalo za 600 oseb, ki bo preletelo atlantski ocean v šestih urah. Pariz. 16. nvembra. Tukajšnji listi poročajo o fantastičnom načrtu neke ameriške tvrdke. ki namerava zgraditi ogromno letalo, ki bo po svoji nosilnosti io hitrosti prekašalo r>e, kar je bilo doslej doseženega na tem polju. Zgradila bo letalo, ki ho nr«* letelo pot iz Amerike preko Oceana ▼ Evropo t Šestih urah. Opremljeno bo i 12 nin-torji po loOO konjskih sil, ki bodo razrijali hitrost 800 km na uro. Prostora bo za 500 potnikov, njihovo prtljago In 100 mož posadke. Stroški za zgradbo tega zraču«*gn orjaka, ki znaci nov prevrat v letalstva, so preračunani na 5 milijonov dolarjev. \>,| o tem načrtu je prvi sporočil jrvnosti guverner države Connectieut. potrjujejo pa jo tudi tvrdka, ki gradi letalo. Občinske volitve v Berlinu Slabi upi socialistov in komunistov zaradi Sklavekove afere Berlin, 16. novembra. Jutri se bodo vršile ber-faasike dbčkiske volfrve. Glede na afore, Id so bite v zadnjem času predmet razprav v mestni posvetovalnici in Tci so »budUe v Jaoroosi: toliko pozornosti, vlada za «zrd votitev silno zanjmaoje. Vofoltno ffibafloe }e iaredno žpvahno. Vložemifo Je bita nič manj kot 21 kondidaitnBi Ifct. Izid je povsem negotov. Zdeflo se je, da bo prisila na magistrat socšjafi- sitiičoo - komiMiistioiKi veoma, odfetje kot... sfloih afer, s taterimi je konipiro4TOti-fgen. Zima v zapadni Evropi Pariz, 16. noevmbra. Po vsej Franciji je zavladal za to dobo izredno oster mraz. V Parizu so imeli davi 5 stopinj pod ničlo V severni Franciji, zlasti v Vosezih ie zapadel debel snejr. Danes ie začelo snežiti tudi že v južni Franciji in vse kaže, da ie v Franciji že nastopila zima. London, 16. novembra. V vsej Angliji je ^astop:io izredno mrzlo vreme. Na več krajih je padel toplomer na 17 stopini pod ničlo. V južnovzhodnem delu Anglije divja od snoči silen vihar z velikanskimi nalivi. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Ljubljanska borza dane« ni pH«« m v pro>tcni prometu ho notirali; Arart«: 1 nn SŠAt, Berlin 13.52. Bruselj 7, Praga 15.3825, Bukarešta 308.25, Budimpešta 00.15, Sfija 3.72, Varšava 57,86. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, dne 16. novembra 1929. Razvoj in zazidavanje Ljubljane Zanimivo predavanje inž Zbrizaja v Udruženju jugoslovanskih mženjerjev in arhitektov sekcija Ljubljana Ljubljana, 16. novembra. Snoči je predaval inženjer g. Zbrizaj v Udruženju jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, o zanimivi in aktualni temi »Razvoj in zazidavanje Ljubljane«. Predavanje je poslušalo lepo število inženjerjev, pa tudi drugih interesentov. G. predavatelj je v glavnem izvajal: Ljubljana lepo mesto Ne samo lokalni patrijoti, temveč tudi mnogi drugi priznavajo, da je Ljubljana »redno lepo pokrajinsko mesto. To pa predvsem zaradi njene lepe lege na meji alpskega in kraškega sveta. Katero mesto po pravici lahko imenujemo lepo, je težko reči. V splošnem mora biti lepo urejeno, imeti mora lepe, široke ceste in ulice, ki nudijo tudi estetski užitek, biti morajo torej estetsko in harmonično zazidane, imeti morajo lepo zazidane trge in več ali manj monumentalnih zgradb ter lepa šetališča in favne nasade. Moderno zazidavanje mesta pa zahteva zlasti ravne ulice, ki se križajo pravokotno. Izvzete so seveda radialne ceste, ki vodijo od periferije proti središču mesta. Toda ravne in pravokotno križajoče se ceste prav za prav niso posebno lepe, posebno še, če so dolge. Zde se nam dolgočasne. Nekateri strokovnjaki za regulacijo mest zagovarjajo zato sistem krivih in upognjenih cest in ulic, ki se menjavajo po lokalnih potrebah z ravnimi. So pa tudi stara mesta ali deli mest, ki so lepi, čeprav nimajo reguliranih trgov in ulic, kakor moderna, Pa imajo zato arhitektonsko lepo zazidane prostore. Stari del mesta Stari del Ljubljane od Vodnikovega trga do Karlovske ceste na desnem bregu Ljubljanice napravi vsaj name ugoden vtis in ima nekaj arhitektonsko prav lepih hiš. Stare hiše imajo ponavadi zelo razkošno notranjost, lepa stopnišča, v higijenskem pogledu pa ae zadoščajo, ker so pomanjkljive glede luči, stranskih prostorov, kuhinj itd. Šele prvi stavbni redi so povzročili, da so ljudje pri zidanju upoštevali bolj higijenske potrebe pri hiši, kakor zadostno luč, dovolj zraka itd. Odtlej so torej posvečali higijeni hiše posebno pozornost. Stavbni redi so predpisali tudi regulacijski načrt, kako naj se zazidavajo ulice in trgi. Prvi stavbni red Ljubljana je dobila prvi stavbni urad L 1875, ki je veljal za celo bivšo Kranjsko in ki velja še danes. Izvzeta ie Ljubljana, ki je dobila po potresu 1. 1896 svoj stavbni red, ki je še v veljavi. Prvi stavbni red še ne predpisuje sistema glede zazidavanja, omejil se je le na določitev stavbnih črt in parcelacije stavbnih prostorov. Drugi pa predpisuje dva zazidavalna sistema in sicer strnjenega in odprtega. Pred potresom Ljubljana torej ni imela regulacijskega nacrta. Ce je bilo treba, se je napravil tak načrt za cesto, kjer je bil ravno potreben in se je eventuelno združil z regulacijo bližnje okolice. Posebnega sistema pa pri lazidavanuu ni bilo. Po drugem stavbnem načrtu je omejena tudi višina hiš na 17 m ▼ notranjih okrajih, v zunanjh pa na 15 m od cestne gladine do roba strehe. Vile ne smejo imeti več kakor dve nadstropji. Stavbni red določa tudi, kje se sme uporabljati strnjeni in je odprti sistem pri zazidavanju ulic in trgov. Pridržuje si tudi pravico, da stavbna oblast velike arhitektonske napake graja in prepove njih dovr-šitev. Zazidavanje Ljubljane Oglejmo si najprej, kako se je Ljub-fcana zazidavala. Vprašanje zazidavanja po odprtem ali po strnjenem sistemu ni bilo za mestno občino tako podrejenega pomena, kakor se zdi. Mestna občina je morala skrbeti pri zazidavanju posebno za vzdrževanje cest in vse kanalizacijske in druge naprave pri cestah, kakor napeljavo vodovoda, plina, električne razsvetljave in tlakovanja. Le hodnike mora napraviti gospodar in jih pozneje vzdržuje mestna občina. Ta skrb pa pomeni za občino važno finančno vprašanje. Strnjeni sistem pri zazidavanju je pa glede tega za mestni proračun mnogo ugodnejši, kakor odprti. V obeh sistemih so namreč stroški za vse potrebne cestne naprave enaki, toda dohodki kakor doklade, vodarina itd., so različne. Pri odprtem sistemu so dohodki manjši in zato se za take sisteme lahko odloči samo občina, ki ima imovito prebivalstvo, ki vse te dajatve zmore. Če razdelimo n. pr. prostor 100 kv. m v parcele po 25 m dolžine m jih zazidamo samo z enonadstropnimi hišami, dobimo 4 vogelne in osem vmesnih hiš. Vmesne imajo po 2, vogelne pa po 6 stanovanj. V tem bloku je torej skupaj možnih 56 stanovanj, če stane eno stanovanje 1000 Din mesečno, znaša najemnina za stanovanja skupaj letno 672.000 Din. Potem je ta vsota podlaga pri določitvi zgra-darine, občinskih doklad, vodarine, gosta-scroe ter kanalizacije. Elektrika in plin se plačujeta po vporabi. če zazidamo omenjeni blok po odprtem sistemu, dobimo 12 vil. Zaradi predpisov o oddaljenosti posameznih vil je mogoče urediti v vsakem nadstropju vile samo eno stanovanje ali dve stanovali v vili, torej 24 stanovanj skupaj. Če znaša najemnina mesečno za vsako stanovanje tudi 1200 Din, torej za 24 stanovanj skupa»j 288.000 Din, vsota, ki je podlaga Pri določitvi zgradarine in doklad, dobimo med strnjenim in odprtim sistemom Slede doklad razmerje 1 : 2.33, kar se pra-vj, da so dohodki od strnjenega bloka za mestno občino skoro 2.5 krat večji, kakor od otferteea bloka. Stroški za vzdrževanje cest itd. so za oba sistema enaki, dohodki pa različni, kar pomeni precej za mestno gospodarstva Se večja je razlika v dohodkih, Ce vpoštevamo, da po strnjenem sistemu lahko zazidamo bloke tudi s 3-nad-stropnimi hišami, d očim so trinadstropne hiše pri zazidanju po odprtem sistemu sploh prepovedane. Širokogrudnost Pri zazidavanju Ljubljane v zadnjih 50 letih se je postopalo precej širokogrudno, kar ni koristilo ne mestni blagajni, ne estetskemu okusu. Poglejmo samo Resljevo cesto, ki je tako rekoč v sredini mesta. Za* zidana je zelo neracijonalno. Od Komen-skega ulice do Slomškove ulice ima zapadna fronta v dolžini 230 m štiri vile in še te so neenako razvrščene. Na vtzhodni fronti je tudi precej nezazidanega prostora, ki mesta nikakor ne polepšava. Sicer je cesta zazidana po obeh sistemih, toda lahko si mislimo, kako lepo lice bi nudila, če bi imela dve strnjeni fronti lepih dvo- ali trinadstropnih hiš. Neracionalno je zazidana tudi vsa okolica Resljeve ceste, ker naši predniki niso imeli smisla za racionalno zazidavanje mesta. Učiteljišče z vrtom bi bilo v strnjeni cesti gotovo lepa izmenjava. Škoda le, da je v tem kraju mesta elektrarna, ker bi se sicer tu razvil lep del mesta. Take naprave spadajo izven mesta. Velike napake v zazidavanju Potres je bil povod, da je Ljubljana dobila regulacijski načrt, po katerem naj bi se mesto sistematično in estetsko razvijalo. Predložen je bil med drugim tudi regulacijski načrt avstrijskega strokovnjaka za regulacijo mest arhitekta Sitteja, ki pa ni bil sprejet Po tem načrtu so bile predvidene tudi upognjene ulice z umerjenim radijem. Sprejet je bil načrt, po katerem zazidavanja ni posebno posrečeno in harmonično rešeno. Po njem se je še najlepše zazidal prostor okoli sodnega poslopja. Za&idan je v strnjenem sistemu in ima v sredi park, kar je mestu v kras in v korist Želeti bi bilo, da bi se tako zazidale še nezazidane parcele v tem kraju. Na Poljanah se je za-zidavalo po strnjenem in po odprtem sistemu, ravno tako Zrinjskega cesta. Lepoto te pa kvari trinadstropna vogalna hiša. Te pogreške pa nima na vesti magistrat kot stavbna oblast Tudi cesta Vojvode Milica se bo zazidala po obeh sistemih, ker ima na severni fronti še dve pred potresni hiši po strnjenem sistemu, na južni pa nekaj viL Posebno poglavje je zazidavanje Stre-liške ulice, ki je prilagođena vznožju Gradu in je zato upognjena. Skoda, da se xa to ulico ni svoječasno določila regulacijska črta po Sittejevih načrtih, kajti zazidavanje te ulice zlasti na severni strani od Zrinjskega ceste do Gruberjevega prekopa je vse prej kakor posrečeno, zlasti v lepotnem ozriru. že vogalna vila na Zrinjskega cesti in v Streliški ulici in sosedna vila sta v veliki disharmoniji. Upajmo pa, da se bo vršilo nekoč zazidavanje od Zrinjskega ceste do Mestnega doma bolj posrečeno. Tudi Domobranska cesta se razvija po dosedanjih stavbah sodeč po obeh sistemih. Ne vem pa, zakaj se je ta cesta od podaljšane ulice Stare pravde do Poljanske ceste zožila, kar bo pozneje, ko bo zazidana, oko zelo motilo. Arhitekt inž. M. Fabiani je projektiral krožno cesto okoli notranje Ljubljane v obliki nekakega Ringa. En del tega je tudi Domobranska cesta, ki pa z zožitvijo pokvari tako zamisel, kajti Ring zahteva po vsej dolžini enako širino. V okolici Sv. Petra in Tabora se razvija mesto tudi po obeh sistemih, ki se menjavata precej posrečeno. Ni pa mogoče odobravati višine hiš v Skofji ulici. Tu so eno- dvo- in trinad-etropue hiše, kar gotovo ni lepo. Sokolski dom na Taboru je na severnem delu preveč zakopan v zemljo. Če bi bil vsaj meter višji, bi ta sicer lepa in monumentalna zgradba prišla vse drugače do veljave. Neprimeren se mi zdi regulacijski načrt tudi pri zazidavanju vzhodnega vogala podaljšane Ahacljeve in Masarvkove ceste. Od tega vogala proti Kette-Murnovi cesti so tri vile, ki so v veliki disharmoniji z dvema ostalima. Slično anomalijo v zazidavanju imamo tudi na vogalu HolzapfJjeve in na njo navpične ceste, ki še nima imena in na Erjavčevi cesti, kjer so tri vile v stavbni Črti, Četrta in največja je pa pomaknjena precej preko te črte. Predaleč bi prišli, Če bi kritizirali tudi strehe sriede barve opeke, ki je lisasta, ker krovci krijejo mešano s staro in novo opeko, ha pa madeže na hišah, ki jih povzročajo držaji električnih žic. Neki zagrebški list je pa lepotne nedostatke Ljubljane ostro kritiziral. Ponesrečene zazidave mesta je kriva po mojem večkratna spremembo regulacijskega načrta. Zazidavanje okolice Tudi v okolici in na periferiji mesta se zida mnogo, toda brez prave sistematike. Regulacijski načrt za okolišne občine menda ne obstoja. Treba pa je zazidavanje oko-bce spraviti takoj v sklad z mestnim regulacijskim načrtom. Le škda, da se to že ni zgodilo pred časom, kar bi onemogčilo kaos v zazidavanju okolice, pri čemer ne igrajo estetski razlogi niti glavne vloge, temveč pride v poštev predvsem gospodarsko praktično vprašanje, kakor ceste, ki jih je treba usmeriti proti mestu, kanalizacija, železnica itd. Velika ovira za harmonično in sistematično zazidavanje mesta so zlasti posestniške razmere z malimi parcelami. V Belgiji in v Nemčiji so z zakonom tudi proti volji posestnikov strnili tafee male parcele v en blok in tako omogočili sistematično in harmonično zazidanje prostora. Tako bi morati postopati tudi pri nas. Gramozne farne Omenim naj pri tej priliki Se mestne gramozne jame, ki so pri regulaciji mesta važne. Eno so v Ljubljani zazidali za Koli-zejem, drugo je Orel preuredil v stadijon, tretjo na Poljanah je pa mesto porabilo za pristavo. Take jame se zelo prikladno izrabi in zazida in so lahko velika ovira pri razvoju mesta. Kopanja novih gramoznih jam bi se morala torej vsaj na mestnem teritoriju preprečiti. Taka jama je nastala pred 80 leti na Dunajski cesti pri strojnih tovarnah. Od tu so vozili materijal za gradnjo kolodvora in železnice. Jamo so zasuli in parcelirali, toda teren je tu kaka dva metra nižji od okolice, kar nikakor ni lepo Kolodvora ovirata razvoj mesta Za razvoj severnega dela Ljubljane do Dravelj, kjer ima mesto največje in najboljše pogoje za razvoj, so velika ovira železniške proge in oba železniška kolodvora. Veliko se je že govorilo posebno na zadnji občinski seji, o tej. oviri, pokazala se je nevzdržnost obstoječih razmer na glavnem kolodvoru in potreba po združitvi severnega dela mesta z notranjim. Pri reševanju teh problemov opažam, da se govori največ o Dunajski cest, kakor bi ne imeli še drugih krajev, ki zahtevajo tudi rešitev glede železnice, kakor Gosposvet-ska cesta, obe Šiški, cesta za šišenskim kolodvorom, cesta na Rožnik, nadalje Večna pot, nekatere ceste na Glincah in v Rožni dolini ter v Tivoliju. Nič manjši problem za razvoj mesta ni tudi Šišenski kolodvor. Vsa ta vprašanja se dajo rešiti le z obsežnejšo in radikalnejšo preureditvijo. Provizorično takih problemov torej ne kaže reševati. Treba se je seveda ozirati tudi na finančno možnost Radikalna rešitev bi bila v tem, da bi kolodvor pomaknili paralelno s Kette Murnovo ulico kakih 800 m od sedanjega mesta bolj proti vzhodu, savska železnica bi šla od severa za Kolinsko tovarno na kolodvor, od tu pa skozi tune1 pod Golovcem ob dolenjskem kolodvoru Čez Ljubljanico do Viča, kjer bi se spojila s staro progo pred mostom čez Mali Graben. Gorenjska železnica bi sc cepila vzhodno od pokopališča pri sv. Križu proti severu do Vižmarjev, kjer bi se spojila s staro progo. Na Jezici bi se zvezala s kamniško progo. Ta rešitev bi bila gotovo najboljša, toda bi stala toliko, da ni mogoče misliti na njeno uresničenje. Ugodnejša rešitev bi bila s čelnim kolodvorom kakor ga ima Beograd. Sličice izpred sodišča Ljubljana, 16. novembra. Na številkah 28 in 79 ljubljanskega sodišča se sliši marsikaj zanimivega. Na 79 presojajo in obravnavajo težje zadeve, lažji delikti pa se obravnavajo na 2S, ki je že itak znan kot »špetirsal«. Če se star panj vname Življenje piše vCasih res čudne romane, najbolj tragikomični pa so menda romani dveh bitij, ki imata sicer obe mlado srce, ki ju pa loči najmanj štiri ali celo Pet kri-žev. Taka zadeva se je nedavno obravnavala na »28«. Stara matrona se ie zaljubila v mladega, postavnega fanta, sodišče pa je moralo leievatl njun spor in posredovati, da se zadeva poravna. Bila sta res zanimiv par. Ona oOletna matrona, sivolasa, elegantna in razkošna z velikimi briljantnim! uhani in dragocenim kožuhom, on v oguljeni, ponos eni suknji, z zamazanim klobukom. Videti je bilo, da se mu je nekoč dobro godilo, vsaj tako bi se dalo soditi po kakovosti njegove suknje. Matrona je sedla na stol in odprle so se njene za tvornice. Gostobesedno je pripovedovala, da je prišel nekega dne k nji reven kakor cerkvena miš, raztrgan in zamazan. Bil je študent brez sredstev in prosil je podpore, češ, da ne more nadaljevati študij. Smilil se ji je, ker je bil drugače »tako čeden fant«. Vzela ga je k sebi in materinsko je skrbela zanj. Študent je ostal kar pri nji, hlinil ljubezen do nje in jo končno zasnubil. Bila je srečna, verjela mu je. Nakupila mu je oblek, perila in vsega, kar si je zaželel. Nekega dne pa ga ni bilo več. Ne-sramnež, ki ji je prisegaj večno zvestobo, je pobegnil. Nič hudega sluteč je nasedla nesramnemu sleparju, dala se je pregovoriti In zapeljati, zato zahteva odškodnino. On, ki je bil med tem že prodal vse, kar mu je poklonila, tudi palico in zlato uro, je pri razpravi smeje zatrjeval, da je nedolžen, pač Pa da matrona nori za njim. Tudi sodnik je bil istega mnenja in je tožbo zavrnil. Vsa ogorčena je matrona odšla. Pravi, da se poišče pravico pred civilnim sodiščem. - Je pač hudo, če se star panj vname. Mica Kovačeva Včeraj se je zagovarjal že priletni možakar Ivan B. Mož ima namreč nenavadno manijo, da pozabi v gostilni poravnati račun. Zato ie imel že večkrat opravka s sodiščem. Originalen možakar je in originalna je tudi zadnja njegova avantura. Nekega dne je prišel namreč v kavarno »Emono«. Golorok in brez klobuka je trdo sedel za prvo mizo, pljunil neženirano predse in naročil kozarec pelinkovca. Moral je imeti precej osušeno grlo, kajti kzpil je pelinkovec kar v dušku. Po prvem ko- | zarčku ga je močno žejalo, naročil Je dru- ! gega in tretjega. 2eja pa ie bila vedno hujša in zato je naroČil še dva pelinkovca . m še dve »turški« povrhu. Ko je naročil I šestič pelinkovca, je potrkal na podjetnega gosta pozoren plačilni, g. Jaka. Naročil je natakarju, naj z naročilom počaka, sam pa se je podvizal k žejnemu gostu. — Oprostite, je dejal, aH boste tole poravnali. Račun znaša 39 Din. — O, Herr Jakob, je odgovoril možakar. »VVir kenuen uns ja schon. Ich Din ja Ihnen noch ,zwei Schwarze' vom vorigen Jahr schuldig. No, bomo že poglihali, toda danes vam ne plačam.« Plačilni je namršil obrvi, češ, kar se tiče tistih dveh kav, sem že naredil križ čez nje, ampak tole boste plačali. — Gospod Jaka, vi ste pa res gentle-men,« je nadaljeval gost »Schaun's, wenn Sie schon 5 GlSser VVermuth kreditiert ha-ben, konnten's auch das sechste. Ja, fur-wahr, Sie sind ein Gentleman«!« Plačilni ni vedel, ali bi se jezil ali smejal. Končno ga je minila potrpežljivost in nahrulil je podjetnega gosta. »Ali plačate, ali grem po stražnika!« »So ist's recht!« je nadaljeval gost flegmatično. »Hollen*s nur den VVachtmann, plačati ne morem, ker nimam denarja.« Plačilni je odšel po stražnika pred pašto. Ta je stopil v kavarno in takoj je spoznal svojega starega znanca, strojevodjo B. Povabil ga je na policijo. Gost se pa še zmenil ni in tudi na drugi poziv se ni ganil. Stražnik je poznal njegove muhe, stopil je k njemu in mu napovedal aretacijo. »Tako se spodobi!« je odgovoril B. Vstal je, se galantno poklonil plačilnemu, rekoč »Na svidenje!« in odšel s stražnikom »Hiter stopma, nimam rekelca, zebe me,« je dejal stražniku, ko sta zavila proti rdeči hiši. Svidenje je bilo davi na sodišču. Možakar je prišel v jetniški obleki v spremstvu j^tniškega paznika. Ima namreč presedeti še več zastarelih kazni, pa so ga kar obdržali v zaporu. Pri razpravi je bil izredno živahen, krilil je neprestano z rokami in skušal dokazati, da ni imel namena plačilnega ogoljufati, marveč da ie spor z njim namenoma izzval. Na ta način je namreč hotel doseči, da pride do razprave, da se vendar enkrat pojasnijo »svinjarije«, ki se mu gode. — Gospud sodnik, sej puznaja moje razmere* je dejal. (Mož je namreč pod kuratelo občine D. Denar upravlja župan, ki ga ima pa precej krepko na vajetih, kaj ti B. rad pregloboko pogleda v kozarček). Kakor zatrjuje, ima naloženih okoli 15.000 Din, vendar mu nočejo dati denarja. — On že ve, zakaj ga vam noče dati, je menil sodnik. Sicer pa to nima nič skupnega z vašo goljufijo. Mar mislite, da bo plačilni tekel v D. po denar. Očitno je, da gre za goljufijo. Zato vam podaljšam zapor za teden dni. Ali se pritožite? — Da, pritožim. To je krivica. Ali mislite, da sem res rojen za kriminal. — Imate 20 Din za koleke? — Nimam, župan naj jih da. — To nas ne zanima! — Potem se pa ne pritožim. Kar zaprite me. Saj me itak vedno preganjate. Ves ogorčen je odšel s stražnikom. Pri Tičkii na gričku danes in jurtri domače krvave kJobase, Martinova gos in pečeni purami. Na razpolago piani no v novo urejenih prostorih. Iz policijske kronike Ljubljana, 16. novembra. Danes se je posrečilo policiji zopet prijeti vlomilca, ki ima najbrž več vlomov na vesti, morda pa je tudi član vlomilske tolpe, ki je do nedavnega strahovala LJubljano. Včeraj okoli 15. se je splazil na Sv. Petra cesti v sobo sobarice Alojzije Mohor* čičeve neznan moški. Odprl je s ponareje* nim ključem vrata, vstopil v sobo in vrata za seboj zakleniL Tatu pa je opazila tova-rršica Mohorčičeve, ki je takoj obvestila Mohorčičevo samo, ta pa je pozvala služ* bujočega stražnika na Marij in cm trgu. Se predno se jc podjetni gost zavedel, je bd ujet v lastni pasti. Pri njem je policija nar šla šop ponarejen h ključev in iz žeblja napravljen vitrin. Izjavil je, da se prše Anton Juhant, po poklicu zidtar brez posla. Krasti je hotel iz potrebe, ker je bil že dolgo brez zaslužka. Iste noči je bilo z dvorišča omenjene hiše odneseno dvigalo za avtomobile, pred dnevi pa jc bila tam na podstrešju nekemu gostu odnesena zimska suknja. Obeh tatvin e osumljen Juhant. Policaja ga je rzročila sodišču. Neaavaden junak je delavec Martin zaletel. Danes ponoči je popival z večjo druž* bo in se precej nalezel božje kapljice. Okoli polnoči je zapustil Petričevo gostilno na Dunajski cesti, poprej pa se je še spri s tovariši, Jezen, ker so ga nahrulih, je sklenil osvetiti se. Počakal je blizu gostilne m se z nožem v roki zaletel v prvega, ki mu ,e prišel naproti. Bil je to delavec France Jvavka. Napadalec ga je sunil z nožel v roko in pobegnil. Kavko so na stražnici za rvo silo obvezali, nato pa je moral v bol-ico. Rana je sicer velika, vendar pa ni ne-arna. Junak noža bo imel opravka s policijo. . Včeraj ponoči so neznani storilci pomerili barako posestnice Marije Černigojeve na Tržaški cesti. Vlomilci so s ponarejeni-ni ključi odprli vrata in odnesli iz barake ri škarje za obrezovanje drevja ter za 800 iinarjev semen. Skupna škoda *naša 1500 dinarjev. Orožniška postaja Mutnik pri Kamniku ]>oroča, da je bilo 10. t. m. vlomljeno v litico posestnika Jakoba Hrastovca v Zaba* i, občina špitalič Tatovi so odnesli črn suknjič, več kož, nekaj medu v satov ju, 34 rut in več dTUgih stvari v skupni vrednosti 3800 Din. Na Sušaku je bila nedavno okradena in ogoljufana Slovenka Micka Lorbar za 4000 cirina»rjev. Tatvine in goljufije jc osumljen neki Ante Plestina, katerega policija zasleduje. <23 Koledar. Danes: Sob«.;.. j,>. novembra 1929. katoličani Otmar. pravoslavni: 3. novembra Jutri: Nedela 17. novembra 1929. katoličani Ciregor. pravoslavni: 4. novembra. Joanikije. Današnje prireditve. Drama: Naš gospod župnik Opera: Beneška noč. Kino Matica: Melodija krvi. Kino Ideal: Izginila ie oporoka (Carlo Aldkii). Kino Ljubljanski Dvor: Japonska noč. Predavanje v društvu Soča: Panevropsko gibanje. Ob 9 pri »Levu«. Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu. Martinov večer v Mestnem domu (Slavec) in na Bellevueiu (Obrtniško društvo). Prireditve v nedelja Drama: ob 15. Janezek - Nosanček, ob ?0. Življenje je lepo. Opera: Valkira. Kino Matica; Melodija krvi. Kino Ideal: Izginila je oporoka. Kino Ljubljanski Dvor: Japonska noč. FIlm ZKD: David in Goljat. Ob 11. v Matici. Lutkovo gledališče na Taboru: Marbuel. črni sluga pekla. Ob pol 16. Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu. Dežurne lekarne. Danes in lutri: Bohinc, Rimska cesta, Leustek. Resljeva cesta. Radioprogram Radio-Ljubljana Nedelja, 17. novembra. 9.30: Prenos cerkvene glasbe; 10: Ver« sko predavanje, dr. L. Ehrlich; 10.20: Reproducirana glasba; 11: Koncert radio-orke-stra; 15: O vinogradništvu, .predava g. Ku-ret; 15.30: Komični spevi in komične epizode; 16: Koncert zbora »Balalajek-Kre-melj«; 17: Planinski spomini, prof. Mlakar; 20: Ribniški večer; 22: Časovna napoved m poročila; 22.15: Koncert radio-orkestra; 23: Napoved programa za naslednji dam Ponedeljek, 18. novembra. 12.30: Reproducirana glasba; 13: Ca sov-ra napoved, borza, reproducirana glasba; 13.30 Iz dan. dnevnikov; 17.30: Koncert radno-orkestra; 18.30: Bohuslavovi spomini, recitira g. Gregorin; 19: Higijen. predavanje, dT. Petrič. zdravnik Hig. zavoda; 19.30: Angleščina, pouč. ga. Orthaber: 20: Ko: morn večer. Ura je rezervirana tucH za ev. prenos iz Zagreba. 21: Koncert radho-orke-stra; 22: Časovna napoved in poročila, napo« ved programa za naslednji den. Spor* — Hermes - Repreientanca Celja, Jutri ob 15 na igrišču Primorja. Jutri ob 15 igra na igrišču Primorja ljubljanski Herme* proti celjski reprezentanci, ki bo sestavljena iz tren klubov in sicer Atletiko v, Olimpa in Celja ter bo Hermesu vsekakor dovolj resen in močan nasprotnik. Hermes je v zadnjih dveh tekmah proti Primorju in Celju dokazal, da je v izvrstni formi in poleg Ilirije ter Rapida in Maribora resen tekmec za prvenstvo Slovenije. Zato obeta tekma prvovrsten sport. V predtekmi nastopi Grafika proti Svobodi v prijateljski tekmi v finalni pokalni borbi za pokal Delavske zbornice. Tako Grafika, kakor Svoboda, sta v prav dobri formi ter sta si docela enaka nasprotnika. Tekma se prične ob 18.30. — 8. K. Ilirija (hazeua-sekcija). Danes popoldne ob 16 trening na Igrišču 2a vse igralke. Izrecno se pozivajo k treningu igralke: Ruža, Dovč, Darinka, Vida, Reni, Nada in Žita. Jutri dopoldne ob pol 11 croes-country trening, ki je strogo obvezen za vse igralke. Po treningu je v garderobi na tenis igriščih kratek, toda važen sestanek vseh igralk Na sestanku se bo določila postava družine za popoldansko tekmo proti Ateni. Apeliram na vse igralke, da se pozivu sigurno odzovejo. Načelnik sekcije. — Jutrišnje prireditve na igriseu Ilirije. Mesto odpovedane tekme Illrija-Sava se vršj Jutri popoldne ob 14.20 na igrišču Harije prijateljska tekma med družinama Atene in Ilirije. Oba kluba postavita k tekmi predvsem mlajše moČd, ki pa ne zaostajajo v ničemer za tvojimi starejšimi tovari-šicami. Interes za tekme med obema kluboma je bil v Ljubljani vedno velik. To zanimanje pa ge je sedaj, ko sta postala edina rivala v Ljubljani, Se znatno povečalo. Po hazenski tekmi nastopita ob 15.30 k prijateljski nogometni tekmi tukajšnji Slovan in komb. moštvo Ilirije. Ker se nahaja moštvo Slovana v zadnjem času v dobri formi, kar je dokazalo v zadnjih nastopih proti Mariboru in Grafiki, je pričakovati tudi v tej tekmi zanimivo in napeto borbo. Vstopnina je k obem prireditvam enotna ter Jako zmerna. Nocoj se uprizori v operi Jon. Strao«* opereta »Beneška noč«. Zasedba kot pri premijeri in sucer: zospa PoJičcva, jpa. Balankova, grm StraSeva in zz. Drenovec. Oostic. Peček. Povile, Sknončič, Rus in dmugj. Dirigent: g. Ne«W, režiser g. Fovbe. Predstave se vm&i krven abonmaja. Jatri se pok v operi ob ooJ osmih »večer prvič na slovenskem odru R. Wa«nei1a opera »VaJkara«. Sodelujejo ga. Tttierry, ga. St«**jer-Koeojeva. «na. Majdičevia. ti Marčec Prknoiai, Križaj in drugi. Diršaern: ravnatelj Pofrč. režiser: g. Krivecfci. Inscenacija po načrtu prof. VavpoM-ča. Predstava se pole krven abonmaja. Mladinska predstava v ljubljanski drami. Jutri v nedeljo dne 17. t. m. popoJdne ob 15. uri se uprizori v ljubljen sk: drami (nkad^nska igra »Janezek-Nosanček«. ki je pri premijer-i vsestraa-siko uspela in se jc mladin« pri rroj izvrstno zabarva+a. Predstava se vrsa pri običajnih dramskih cenah. Francoska veseloigra Življenje Je lepo M uprtrorii v običajna zasedbi v Ijiubljarttki drami »umi v nedeljo zvečer ob 20 oni v re£i)i prof. Sest*. Predsrtava Je raven abonma««. »SLOVENSKI NAROD-, dre 16. novembra 1929. Stran 3 arovanje ljubljanskega mestnega delavstva K občnemu zboru MDZ - Mestno delavstvo začne samo upravljati svojo bolniško blagajno i vam jg Ljubljana. 16. novembra, -lutri ob pol 10 dopoldne sc bo vrši! v dvorani mestnega magistrata občni zbor MDZ. Na dnevnem redu je poročilo o splošnem stanju MDZ. volitev načelstva in nadzorstva ter slučajnosti. Samostojno zavarovanje mestnega delavstva Leta \922 je občinski svet izdelal za mestno uslužbenstvo poseben službeni red, k; določa, da dobiva mestno delavstvo, če zboli, za dobo 26 tednov polno mezdo ter ureja tudi zavarovanje za onemoglost, starost in smrt. Zavarovanje ie bilo vneseno v službeni red na podlagi zakona o zavarovanju delavcev, razglašenega v »Uradnem listu« 17. novembra 1921 in 13. junija 1922. Ker ie bil občinski svet razpušcen, je ta službeni red potrdil 1. avgusta 1922 vladni komisar vlad. svetni^ dr. Senekovič. Ko je pa stopi! 1. junija 1922 zakon o zavarovanju delavcev v veljavo, je mestna občina vse svoie delavstvo zavarovala pri OUZD. Delavstvo v mestnih podjetjih jc bilo tudi že prej zavarovano pri okrajni bolniški blagajni, pač pa delavstvo zaposleno s Čiščenjem cest in ulic itd., ni bilo nik:er zavarovano. Bolni so se lečili na račun mestnega ubožnega zaklada. Kot rečeno, ima mestno delavstvo v svojem službenem redu zagotovljeno tudi onemoglostno In starostno zavarovanje. Ker se zakon o zavarovanju delavcev ni v polnem obsegu izvedel, ic I. 1923 sklenil občinski svet pod županom dr. Peričem ustanoviti lastni zavarovalni fond. Mestna občina je pričela izvajati zavarovanje v lastnem delokrogu 1. ma:a 1923 po mestnem fizikatu. Zaradi enotnega postopka in uprave je občinski svet že na seji v juniju 1923 skleni! ustanoviti poseben urad za zavarovanje delavcev pod imenom »Bolniška blagajna mestnih delavcev«. Ta urad je pričel poslovati 1. julija 1923 in ie bil administrativne priključen socijalno političnemu uradu. Radi bonifikacij, podeljenih mestnemu delavstvu po občinskih svetih ter radi drugi/i zadev uradovanja je socijalno politični odsek občinskega sveta takoj spočetka uvidel potrebo lastnega pravilnika za bolniško blagajno mestnih delavcev. Preden je bil pravilnik izdelan, je bil občinski svet že zopet razpušcen. Leta 1925 je sestavil g Zirkelbach osnutek pravilnika za zavarovanje mestnega delavstva. Na anketi 25. oktobra 1925 je bil osnutek sprejet in potrebno je bilo edino še odobrenje občinske uprave. Ker pa od 1. 1924 do 1928 ni bilo rednega občinskega sveta, je romal osnutek pravilnika od ene do druge začasne uprave, seveda brez uspeha. Sedanji občinski svet se je končno resno zavzel za to zadevo. Zirkelbachov osnutek pravilnika ie obč. svetn. dr. Joža Bohinjec redigiral, nakar je bil pravilnik na seji občinskega odobren in sprejet. sveta 23. julija 1929 Praviihiik MDZ Najvažnejše določbe pravilnika MDZ so § 11. točka b, po kateri pre.fcm.i mestni delavec za čas bolezni, največ pa za dobo 26 tednov, vse prejemke (redne z dokla-dami). katere je prejemal ob zadnjem rednem Izplačilu prejemkov. Te prejemke izplačuje ona blagajna mestne občine ali mestnega podjetja, ki je izpiačevala zadnje redne prejemke, in sicer v svoje lastno breme. Ako traja bolezen nad 26 tednom, ima delavec pravico do hrauarine iz sredstev .MZD za nadal'njh 26 tednov, oz. pogojev za upokojitev, drugače pa do dneva upokojitve, in sicer v znesku dveh tretjin zavar. mezde dnevno. MDZ nudi torej veliko boj še dajatve, kot so predpisane po zakonu o zavarovaju delavcev. Namen zavarovanja za onemoglost, starost in smrt je omogočiti članom, če onemore;o ali se postarajo, vzdrževane z dajanjem trajnih rent (invalidskih in starostnih) in, če umrejo, podpirati zavarovančevo rodbino z dajanjem rent za deco in nainujše pomoči vdovi m sorodnikom (posmrtno podporo). Invalidska renta znaša na leto, dokier ni vplačanin 500 tedenskih prispevkov, osemkratni znesek povprečnega na leto vplačanega prispevka. Ako je zavarovane trajalo vsaj 500 tednov, znaša invalidska, odnosno starostna renta 12 kratni znesek povprečno na leto vplačanega prispevka. Ako je pa član plačcv.ii prispevek za starost ali onemoglost polnih 10 let, znaša starostna odnosno invalidska renta 40% Povprečne zavarovalne mezde, za vsako nadalino službeno leto pa 2 4^ več. tak > da dobi z doslužcnim 35. let^m rento v polnem mesku povprečne zavarovane mezde. Denar MZD. ki se neposredno ne rabi za poslovanje, se mora plodonosno in varno naložiti, in sicer delj•?.}.) za vsako panogo zavarovanja posebej. Na'agati se sme le v Mestni hranilnici ljubljanski Denarna sred-stva MDZ sc smeio uporabiti s sklekom in po načrtu, ki ga odobri načelstvo tudi v svrho preventivnega zavarovanja. Najbolj važno je za delavstvo 9. poglavje pravilnika, ki govori 0 upravi MDZ. Po tej upravi bo delavstvo soodločevalo pri vseh važnih zadevah zavarovalnih panog in upravljalo MDZ. Načelstvo zavarovalnice obstoji iz 9 članov in namestnikov; 6 članov in 6 namestnikov voli občni zbor z listki po programu za dobo treh let, 3 člane in 3 namestnike določi -občinski svet iz svoje srede. Vse poslovanje zavaroval- nice nadzoruje nadzorni odbor, obstoieč iz 6 članov in 2 namestnikov, od katerih izvoli občni zbor dva člana in dva namestnika, štiri člane pa izvoli občinski svet iz svoje srede. V smislu pravilnika je imenoval občinski svet v načelstvo MDZ kot člane: dr. Joža Bohinjca, Staneta Likarja In Metoda Golmajerja. kot namestnike Filipa Urat-nika, Frania Rupnika in Josipa Rutarja; v nadzorstvo kot člane: Alojzija Potočnika. Josipa Ambrožiča, Ivana Krvino in Ludvika Miklošiča. Ostalhi šest članov in šest namestnikov načelstva, dva člana in dva namestnika nadzorstva izvoli jutrišnji občni zbor. Pregled delovanja MDZ Od 1. julija 1923 do 31. avgusta t. 1. so znašali zavarovalni prispevki in stroški bolniškega zavarovanja in starostnega zavarovanja: Bolniško zavarovanje: Zavarovalni prispevki Stroški od 1. julija do 31. decembra 1923 127.270.96 Din 62.860.98 Din L 1924 236.509.29 ■ 159.402.01 » L 1925 253.545.72 » 160.008.17 » L 192o 280-265.32 » 147.782.58 . L 1927 275.826.80 » 198.943.62 » 1. 192S 304.198.71 » 199.064.90 » Starostno zavarovanje. od 1. julija do 31. decembra 1923 Zavarovalni prispevki Stroški 63.661.89 Din Din I. 1924 117.922.60 » 213.66 » 1. 1925 125.fJ42.39 » 2.82L94 » I. 1926 137.461.22 » 7.363.95 * 1 1927 135.314.74 » 6.377.46 » 1. 1928 143.01228 » 32.873.92 » Povprečni izdatki za bolezensko zava- rovanje so znašali v prvih šestih letih 62.78^. Koncem leta 1928 je znašalo denarno snuje z cbrest:; i vred: prebitek za bolezensko zavarovanje 641.603.16 Bin, pre-hitek za starosMto zavarov. pa 781.033.29 Din, skupaj 1.422.6 >6.15 Din. Od tega denarja je bilo koncem leta 1928 naloženo v 6^ obligacijskem posojilu 8481500 Din. drugo pa v Mestni hranilnici. Kar-'* čt s doba za starostnj ta a-ova nji, t. v 20G L-laskih prispevki/, j- i ia doseženi meseca m:ja 1927 in so že istoga leta prejemali rente in podpor^ 9 Invalidi. 5 vdov in *i otroci, lota 1928 S iia.Mov 7 vdov in 3 otroci, loto? pa 16 invalidov, 9 vdov in 4 otroci, tako da bodo predvideni stroški znašali leto? 4l:£ vplačanih prispevkov za starostno zavarovanje. Gibanje članstva Pri ustanovitvi 1. 1923 je štela MDZ 376 članov. Največ članov je imela lani, in to 4H6, letos pri prevedbi v MDZ dne 1. septembra pa je imela 379 članov, med temi 112 samskih. 244 poročenih. 5 ločenih in 18 ovdovelih. Če povprečno računamo pri poročenih še tri rodbinske člane, t. j. ženo in dva otroka, nudi MDZ zdravniško pomoč 1111 članom. Dne 1. septembra letos se je članstvo takole prevedlo v mezdne razrede: V I. razredu sta 2 člana, v II. 1, v III. 6, v IV. 1, v V« nobenega, v VI. 2, vVII. 53, v VIII. 62, v IX. 135, v X- 70, v XI. 36 in v XII. 9. Iz VIII. mezdnega razreda, ki odgovarja prejšnjemu XVII. se je prevedlo v višje mezdne razrede 250 Članov ali 66%, dočim plačuje za 6lučaj bolezni višje prispevke od prejšnjih samo 115 članovf t. j. 30.34%. Za onemoglost, starost in smrt je zavarovanih 356 članov, L j. 23 manj, kot za bolezen. Zanimivo je, da so znašali do 31. avgusta letos stroški napram prispevkom za bolezensko zavarovanje nad 9rr?o. Za celibat uradnic ali proti Moderna doba hoče napraviti iz žen univerzalne robote — Dajte omoženim uradnicam materinski dopust, pa bo vse v redu 8 Uvodoma je treba predvsem jasno ugotoviti, v koliko znižuje višino zahtevane funkcije dela dejstvo, da je uradnica poročena, to je, da je žena — mati. Ali more poročena uradnica, ki je obenem skrbni, mati, koncentrirati vso svojo duševnost delu, ki ji je v službi poverjeno? Mnenja sem. da ne! Zakaj materinstvo ter gospodinjstvo zahteva celo ženo, ženo — mater, mater — vzgojiteljico in če vrši ta žena vse te funkcije, je že absolutno okupirana, tako da lahko glede vrednote njenega dela v službi govorimo o pasivnosti. Zato Je povsem logično, da urad odklanja poročeno uradnico, hladno preračuna:oč, da mu — z redkimi izjemami — poročena uradnica z vso gotovostjo ne vrši službe s tisto disponiranostjo, kot to vrši njena neporočena koleginja. Seveda moram povdariti, da ni pravila brez izjeme. Toliko s stališča objektivnosti. Vzemi in oglejmo si zadevo še z druge strani Trditev, da je celibat lavnih uradnic nesocijalen, ne drži. Smatrajoča problem s strogo socijalnega stališča, mi je povsem nerazumljivo, s kakšno pravico odjemlje uradnica kruh svoji neporočeni koleginM ali tudi kolegu. Dolžnost moža je vendar, da nudi svoji ženi eksistenco, žena pa svoji neporočeni koleginji izpraznjeno mesto. Moževo skrb za vzdrževanje žene, odnosno družine, žena obilo poplača zopet s skrbjo za dom, z delom, s trpljenjem, s toploto, ki ustvarja med n;o in med možem tisto prepotrebno duševno harmonijo, brez katere je zakon zgolj seksualni kompromis, človeka nevreden. 1 v Ce vpoštevamo vse žrtve, ki jih mora dobra žena doprinašati družini !n če prištejemo k temu bremenu še javuo službo, dobimo končni plus, ki pomeni preobteže-nost žene. Ta plus glasro vpije o nesocijal-nosti današnje dobe napram ženi, kakor zopet napram njenim brezposelnim kolegi« njam. Iz tega sledi torej, da se mora odreči poročena uradnica domu in družini, ako noče, da je v službi produktivna, ali pa mora resignirati na službo in se posvetiti svoji družini; ker dobra mati ter dobra uradnica obenem, nikakor ne more biti! Razumevajoča prirodno poslanstvo žene, o emajicipaciji sploh ne govorim, nt, boječa se očitka konservativnosti. Možje imate le po en poklic, a me ženo naj opravljajo dva? Moderna doba noče iz nas napraviti — univerzalne robote. Zato je nesmiselno, izrekati se proti celibatu, varnostnem ventilu, ki hoče le dom obvarovati razpada in ki ne dopušča — polovičarstva. Izrekam se za celibat javnih uradnic, dobro zavedajoč se. da dobra žena — mati nikakor ne more biti tufi! dobra uradnica obenem! Sem za celibat tudi z ozirom na omiljen je brezposelnosti. Že zaradi tega motiva je edino prav, da se poročene uradnice umaknejo tja, kamor spadajo, to je domov za ognjišče, k deci, v svesti si svojega velikega poslanstva, v svesti si doprinosa blagih žrtev v prid naroda in države. p. a Gotovo je me roda j rua narava človeka, kako si uredi družabni red, ne pa narobe. Te resnice se drže povsod po svetu in sta« re napake družabnega reda se umikajo popolnejšim uredbam. Ravno zato se je pojavila anketa o tem vprašanju. Vsaka država ve, da ni podjetje za izkoriščanje slabejšriih ljudi-uradnic, alpak da ljudje vsi tvorimo državo. Interesi ljudi so interesi države! Po raznih velikih mestih v inozemstvu sem čutil, kako boj za obstanek zahteva javnega dela od moža in žene. Vestnost in točnost uradnic prav nič ne zaostaja za moško, ker tu ni treba razvijati fizične sile. Da pa narava uradnic ostane ista tudi v službi, je jasno. Naravna pravica moža je, da se ženi in žene, da se moži. Da bi pa država smatrala to, kar je naravuo, za pregreho in onemogočila delo za eksistenco ravno ženi, katera bi posebno pridno de* laia za potomce — to si ne moremo misliti. Le nekaj se je v teh mestih spremenilo: žene ne smatrajo več za sužnjo moža, sta* novanja, loncev in obleke — ampak za enakovrednega človeka. Pridobitve nove stanovanjske tehnike omogočajo enostavno in prijetno stanovanje, ki za ure odpočitka pač ne zahteva celega človeka, temveč je pospravljen v par minutah. V velikih skupnih stanovanjskih hišah je nastavljeno posebno osobje, da v odsotnosti pospravi stan. Plin in elektrika, moderna oprava pač rešijo človeka mučnega brisanja, posprav* Ijanja in kuhanja. Skupne menze omogo* čajo izbiro hrane po volji. Nehote se razvije tovariški razred u radništva, ki ima skupne domove, menze, zabavišča, čitalnice, skupna vzgojevališča otrok itd. Človek postane del družbe in mož in žena svobodno delata v prospeh države. Kot mora mož odslužiti vojaško službo, tako naj dobi žena uradnica dopust za svoje materinske dolžnosti. Le ko je na. visku sil za delo v uradu, bodo tudi otroci naj-zdrave j ši. Kako je revi hudo, da se mora ali obesiti možu na vrat (zato se tako ne* radi ženijo!) ali pa z izgubo službe čakati na penzijo — da lahko rodi — kaka ironija! Ta materinski dopust bo državi bogato poplačan: zdravi otroci in mati uradnica vesela dela, ko ve, za koga dela! Končno pa, če se uradnica poroči, mora država isto-tako za ženo in otroke plačevati doklade in izgubi s tem uradnico! V misli na celibat so uradnice več ali manj vedno v dvomih, ali naj puste službo ali moža in to mislite, da je dobro? Otrok potrebuje matere le leto dni — potem pa se sijajno počuti med bratci in sestricami vseh ostalih uradniških rodbin. V skupnih vz*gojevaliscih se mnogo cenej* še in boljše z izvežbanim osobje m vzgoji deca, kot pa doma v bednih uradniških raz* merah, kjer nosi oče vso težo. Otroci se navadijo, da so vsi ena velika družina v državi in imajo zato še bolj »družinski«: čut razvit, kot če bi bili doma zrasli. Oče in mati sta svobodnih rok in delata z lahkoto zase in za deco! Seveda tega ne doživi u radništvo čez noč, ampak skromni začetki se pojavijo takoj za potrebo po napredku. Menze imamo, nova stanovanja uredSti gre kmalu, k\a5 mar zdravje svojih otrok *? Ravnajte se po našem nesvetu in hvaležni nam boste, posebno ko boste videli svoje otroke zdra-vt in veselo razpoložene, za kar se bodo imeli zahvaliti Va5a deca pride v dotik z dru:'':r»! otroki v soli, na prcst?m, Bi igri!! i in na ulici, tedaj povsod. Cresnaži r> in napraši obraz, reke, nege in vse ttlo. M:lijom nevidnih kužnih klic fko^ijo zdravju vaših otrok. Zato jih unr. jtC vsak dan po večkrat in jih okopajte ć:m največkrat z milom Alb'is za um;u .e. Milo Aibjs za umivanje se obilno i.t nI in razkužuje. n. pat-fumirano in je z*..o znatno cenejše. MILU ALBUS ZR UMIVANJE vzgojevališča bi sledila kot drugod po svetu! Vprašanje celibata je rešeno tedaj samo po sebi s pravilnim pojmovanjem pravice človeka žene, a pravim smislom za sta no -vanje in s pravo vzgojo otrok. Nujnost za- hteva, da žena dela, da je tudi uradnica, zato pa zahteva nove oblike in obračuna • starimi nazori o ženi. Ali jc žena le last« r.ina moža, ki vedi doma z otroci, ali pa j« sodelavka rvobodna — katere nc r*> nihče strašil s celibatom! Ing. \'l,:dimir. Mestnemu stavbnemu uradu Opetovano se je že v dnevnem časopisju naglašala potreba ureditve kanalizacije v Rožni dolini. In to po vsej pravici, ker imamo prebivalci Rožne doline ob vsakem deževju velike neprijetnosti radi dotoka vode v spodnje hišne prostore. Tudi danes že moramo vodo spravljati iz kleti in celo nižje ležečih obrtnih lokalov, dasi nismo imeli še letos posebno dolgotrajnega deževja. Voda nam teče redno vsak dan v spodnje prostore, ker nima rednega * dto-ka. Cevi v Žitnikovi ulici so radi premajhne dimenzije preobremenjene, odtok v Levčevi ulici pa zaraščen in zamašen, kar ima za posledico, da voda zastaja in nastopa v naših prostorih. Vemo vsi. da se trenutno ne da rešili vprašanje redne kanalizacije v naši koloniji. Vendar pa prosimo, da se nas reši nadaljne poplave v spodnjih hišnih prostorih na Ja način, da se uredi odtok vode v Žitnikovi in Levčevi ulici, sicer se je bati ob nadaljnem deževnem vremenu ob Čutne škode. Potrebna je nujna pomoč. Vrf prizadetih. Nujna prošnja Dunajska cesta od železniškega prelaza pa tja do cerkve sv. Krištofa ie v tak cm mizernem stanju, da se čudimo in občudujemo železne živce onih neštetih pasantov. ki morajo prehoditi ta predel mesta štirikrat na dan. V vedni nevarnosti so, da jih ne podere nenadoma kolesar-dirkač, da jih ne oškrope z blatom od pete do glave sem-intja švigajoči težki omnibusi. ki mečejo cele slapove blata naokrog. Naravnost čudež je, da se še ni pripetila na tem koncu mesta nobena avtomobilska nesreča. Neki kolesar je baje itak že nevarno povozil ctroka in to na desnem banketu, ki je dovoljen do sv. Krištofa samo pešcem. Največji cirkus vlada tu pred 8. uro zjutraj: Ob kraju kar po banketu vozijo vštric kar dve do tri mlekarice z vozički in to prav brezobzirno, vmes švigajo kolesarji kot blisk, ves ta direndaj pa nip za hipom oškropi mimodrveči omnibus ali avto. In nikjer nobenega stražnika in nikjer nobene oblasti, ki bi napravila tej ataki na življen-sko varnost pasantov energičen konec. Naj se postavi na ta del Dunajske ceste stražnik, pa smo prepričani. da#se bo samo iz denarnih glob brezobzirnih kolesarjev nabral precejšen fond, ki se naj uporabi vsaj za najnujnešo popravilo te ceste. Višek pa doseže ta direndaj, ko nastane noč in tema. Dunajska cesta namreč od prelaza pa do odcepa na Linhartovo ulic" ne premore prav nobene luči in vlada posebno ob kostanjih pravcata eg'otovska tema, katero preseka od časa do čas* žvižg vsaj malo »kavalirskega« kolesarja, ki vozi po trotoarju brez luči in brez zvonca. Pa še prav hitro se moraš ogniti, eu te ne nahruli. Ce se že ceste v centru mesta snažijo in poenetajo, je Dunajska cesta kot najbolj frekventirana cesta ljublanska poleg Gosposvetske potrebna iste pažnje. Ob prelazu in ob cerkvi sv. Krištofa s;a nameščeni dve tabli, ki pod denarno globo zabranjujeta uporabo iste po kolesarjih ter sploh vsem vozilom. In uspeh teh napisov? Cc se že postavi na viden ktaj naredba, nai se skrbi tudi. da se ie tisti točno drže. ki jim velja. Kdor pa ie stavil na Dunajsko cesto granitne kocke, jc pač moral računati na ogromen prome; in bi v tem primeru ne smelo biti stanje ceste takšno kot je: Kocke vse razruvane. kotanje, kupi blata, luže itd. Prosimo nune odpomoči. ker livci le niso železni. Eden za vse. Mitnica v Plevni pri Škof ji Loki Bil bi že skrajni čas, da se že enkr;it m vselej odpravi ta starodavna mačehe«, k.it-ra je bila postavljena samo začasno, .ia m je takrat mogla vzdrževati cesta Skofj.i Lo-ka-kolrdvor, ki je bila v skrajno .-'.ahem stan fU. Danes imamo že novi cestni zakon, kj že vsakemu posamezniku predpisuje, kaj in koliko ima plačevati. Zato uaj se ta nad* lega odpravi. Plačevati moramo za nvto visoko takso, pri izrednih vožnjah se j>t\«e-bej pribitek, kakor tudi od drugih heredolta voženj. Cestni davek mora plarevati dan«* tudi uradniško, čemu še naj naprej podpiramo to nadležno mačeho, saj tako nič ne pomaga, ako plačujemo še tako visoke rfmt-ne takse — ceste ostanejo, kakršne so bile, razen ceste Škofja Loka-koiodvor, '.i > zdaj popravljena. Cesta Ptovpa Jeperca je pa raadrapaoa, kakor bi jo razora!, piaeb-no od Godišča do Jeperce. Na tem koncu ceste ne vidiš celo leto cestarja, da hi vaaj deloma zasul pol metra globok** faaie. Te mitnice (star** mačehe) naj bi se j«c»-polnoma odpravile na deželi- ako so Še k>e drugje. Istotako bi bilo dobro, da se o i- rt vijo tudi ljubljanske mačehe, ali pa bi morali znižati takso /a iste, ker pri tako velikem prometu je danes za avtomobil** in.t-niška taksa SO?o previsoka. Ako bi m porabil ves denar samo za reste, kar nu plačujejo avtomobilisti za takse in mitnie-. bi morale biti vse ceste gladke, kot je lUkio-šičeva cesta v Ljubljani. Ako propadajo ceste, propada tudi go-sr-odarstvo, ker brez dobrih GOSl ni dobrega gospodarskega napredka. Avtomobili-t. SESTRIČNA IZ AMERIKE 68 letna vdova Heekova. ki živi sedaj na \Vurttemberškein, Kamor so jo bili 1919. pregnali Francozi iz njene domovine Lorene, je podedovala po neki sestrični iz Amerike ^0 milijonov dolarjev. Sicer se poteguje za to dediščino še šest drugih oseb. a tudi v slučaju delitve ne bo nje delež nič premajhen. Heekova je živeJa doslej s svojimi otroki v napol razpali baraki v najobupnej-ših materijalnih prilikah. 73 Stran 4 >SLOVENSKI NAR OD«, dne 16. novembra 1929. Ste v 263 Dnevne vesti. — Župan dr. Puc v avdijenci. Ljubljanski župan dr. Dinko Puc je bil včeraj sprejet pri ministrskem predsedniku generalu Živkoviču, finančnem ministru dr. Švrijugf m ministru dvora Bori Jevtiću. Konferiral je tudi s pomočnikom finančnega ministra Gospodnetičem. Zvečer ob 18. je bil sprejet v avdijenco pri kralju, ki je trajala eno uro. Zupan dr. Puc se mudi v Beogradu v svrho ureditve raznih občinskih zadev. — Odlikovanje kancelarja dr. Šamala. Naš poslanik Pragi dr. Angjelinović je po-setil v četrtek kancelarja prezidenta republike dr. Šamala in mu izročil red Sv. Save I. stopnje, s katerim ga ie odlikoval kralj Aleksander. — Prenos poslov banskih samouprav na bansko upravo. Včeraj so bili preneseni vsi posli bvše ljubljanske in mariborske samouprave na upravo Dravske banovine. Prenos je bil združen z običajno poslovilno svečanostjo. Večino prostorov bivše oblastne samouprave v Knafljevi ulici zasedejo posamezni oddelki banske uprave. Kranjska hranilnica in mariborska oblastna hranilnica bosta delovali v bodoče kot banovinska zavoda. — Deputacija iz okolice Metlike pri •avskem banu. Včeraj se je zglasila pri banu savske banovine deputacija iz okolice Metlike. VodH jo je veleposestnik iz Metlike Dako Makar. V deputaciji je bilo več metliških občinskih odbornikov z podžupanom Milanom Guštinam na čelu. Deputacija je izrazila željo prebivalcev občine Sošice m Ratoviča, da bi se ta dva kraja odcepila od jastrebarskega kotara in spojila z Metliko, ki naj bi postala kotar. To je potrebno, ker imajo prebivalci omenjenih občin preko Karlovca v Jastrebarsko predaleč. Ban je obljubil, da bo ugodil prošnji* če je res utemeljena. — Pismenost v naši državi. Beograjska »Politika« je objavila zanimive podatke o pismenosti v naši državi. Nepismenih je v Siovemji &€5%, v Vojvodini 23.31%, v Hrvatski in Slavoniji 32.15%, v Dalmaciji 49.48%, v Severni Srbiji 65.43%, v Bosni in Hercegovini 67.02%, v Crni gori 80.56 odstotkov in v Južni Srbiji 83.86%. Ti podatki pričajo, da čaka naše prosvetne oblasti še ogromno delo, predno se bomo po številu pismenih približali kulturne]šim narodom. — Rapallski večer v Pragi. Akademsko društvo »Jugoslavija« v Pragi je priredilo sooči ob 20. rapallski večer, na katerem so se zbrali skoro vsi člani jugoslovenske kolonije v Pragi in tudi mnogo Cehov. — Zenite v oficirjev. Vojni minister je dovolil ženitev inženjerskemu poročniku Josipu Šolarju, ki se je poročil s hčerko ekonoma Ivana Hasla v Ptuju Anico in artilerijskemu poročniku Pavlu Jezerniku, ki sc je poročil s hčerko administrativnega poročnika ekonomske stroke, blagajnika 46. peš-polka Radoslava Šmuca, Almo. — Zavetišča za brezposelne. V Beogradu so zgradili dve veliki poslopji, v katerih so urejena modema in higijenična prenočišča za brezposelne delavce in uradnike. V moškem zavetišču je tudi moška borza dela, v ženskem pa ženska. Za prenočišče z obveznim kopanjem plača brezposelni 5 Din, za večerjo in zajutrk pa še 5 Din. Ker potujejo skozi Beograd brezposelni iz vseh krajev države, jim bo zavetišče zelo dobrodošlo. Oni brezposelni delavci rn uradniki, ki sami ne morejo plačevati prispevkov za prenočišče in hrano, naj se obrnejo na pristojne borze dela, občine ali delavske organizacije, da dobe bone, ki jim dajejo pravico do prenočišča. Moško zavetišče ima 250 postelj in je bilo otvoreno 30. oktobra, žensko pa 100 postelj in je bilo otvorjeno začetkom novembra. Zavetišče sprejema brezposelne od 18. do 21., one, ki prispo v Beograd istega večera, pa do 22. Zaposleni delavci in uradniki, ki prihajajo v Beograd po opravkih, lahko dobe prenočišče, če z dokumenti dokaižejo, kje so zaposleni in če plačajo 20% več. _ Drugi in mi. Cela vrsta ^talijanskih in nemških organizacij ogroža našo narodno ozemlje. Vedno bolj se strinja, organizira in sistematizira delo naših nasprotnikov. Zato pa tudi tembolj narašča delo in odgovornost naših narodno obrambnih organizacij. Posebno veliki sta odgovornost in misija slovenstva, vteleSeni v Jugoslovenski Matici, v kateri so se že pred 6. januarjem znale najti v složnem delu vse aktivne struje slovenskega naroda. Ko bo v nedeljo 17. t. m. Jugoslovenska Matica nabirala sredstva za najnujnejšo obrambo slovenske zemlje, 9e bo pač moral vsak Slovenec vsaj z najmanjšim darom oddolžiti skupnim narodnim interesom. _ Naročite naše najlepše narodne pesmi v priredbi za glas in klavir! Zorko Pre-lovec: Album slov. narodnih pesmi. Cena 90 Din. — Zorko Prelovec: 6 narodnih pesmi. Cena 25 Din. Te narodne pesmi so priprosto, a vendar učinkovito prirejene za perje in klavir. Dobe se v vseh knjigarnah. — Predavanje o panevropskem gibanju bo imel g. Podbevšek v četrtek 21. t. m. ob 9. zvečer v Sokolskem domu v Litiji. — Zbori. Revija nove zborovske glasbe. Ureja Zorko Prelovec, izdaja pevsko društvo Ljubljanski Zvon v Ljubljani. Letnik V. zvezek 5 je pravkar izšel s sledečo vsebino: Glasbeni del. Vasilij Mirk »Kopa cura vinograde, Karanfile, (narodni) za moški zbor, Slavko Oster e >Pesem revolucdjo-narjevc, mošlfti zbor, dr. Anton Dol ina r >Rodna vasica«, Ivan Oevirk »Rože je trga-Ja<, mešana zbora. — Književni del D. Go-rinšek »Sam« (pesem), prof. H. D nizov ič: O naši muzikalni politiki«, S. Oeterc »H. Burian in voiceband«. Naši skladatelji. Zgodovina pevskih društev. Novosti. Razno, Listnica uredništva in uprave. — Zbore ponovno toplo priporočamo v naroČbo vsem pevskim zborom in prijateljem petja! Letna naročnina 50 Din, List se naroča po dopisnici na upravo »Zborov«, pevsko društvo Ljubljanski Zvon v Ljubljani. — Dr. Cerinove pesmi >Miljenci< in »If vrela ljubavi« nudijo lajiku in glasbeniku mnogo užitka. Pesmi so prirejene z izredno finim okusom- — Dobijo se v -vseh knjigarnah. — Vreme. Vremenska napoved pravu da bo hladneje in še vedno nestanovitno vreme. Včeraj je bilo še po vseh krajih naše države oblačno in deževno. Najvišja temperatura je znašala v Skopju 14, v Splitu in Beogradu 13, v Sarajevu 12, v Zagrebu 7, v Ljubljani 6.6, v Marboru 6 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 756.2 mm, temperatura je znašala 1.6. Iz Ljubljane —ij Novinarski koncert Bliža se praznik ujedinjeno a, ki bo letos tem pomembnejši, ker bo prvi po zgodovinskih dogodkih v naši notrajni politiki, prvi v kraljevini Jugoslaviju Vsako leto na narodni praznik 1. decembra prirede naši novinarji v veliki dvorani Umona koncert, na katerem se zbero vsi sloji prebivalstva z odličnimi zastopniki javnosti na čelu, da proslave praznik ujediraoma. Novinarski koncert je pa obenem prva večja družabna prireditev v zimski sezoni m zato ni čuda, da privabi vsako leto toliko novinarjem naklonjenega občinstva, da je velika unionska dvorana pretesna. Letošnji novinarski kon- Danes velika premijera | J«POnsiia tioćl I prvega japonskega filma V SENCI VOSHlVARE Dmama kakor pravljica vz Tisoč in ene noči. Tragedija ljubečega brata in dobre ses-tre. — Otaiitnost lepega dieJkleta Tjrufoecani O-TJme. — Usodni pretep in strašna smrt v blaznosti in oburm — Ljubezen, sovraštvo, hrepenenje — vse to nam podaja ta prvi jawiniskii fifon v tako originalni obMki im tehnžki, 4a boste prijatno presenečeni. Tei. 2730. KINO LJUBLJANSKI DVOR m 2730. r4 srečanju na oglu Rimske ceste je ing. Strelcev g. B ravni carja vprašal, če mu ima kaj povedati, to pa zato, ker je zvedel, da 6e g. Bravničar pri drugih nekaj čezenj pritožuje. Na neprimerno gesto, ki jo je nato napravil g. Bravničar, je ing. Strelcov na enak način reagiral in tako je prišlo do vzajemnega spopada, o katerem bo govorilo še sodišče. Plesni venček. Elegantne dame se oblačijo v žamet In svilo a gospodje v angleške tkanine manufakture: Selenburgova 4 prodaje na kr — Številne nesreče., Šofer Karol Kapus z Bleda je včeraj navijal ročico pri avtomobilu, ki je nenadoma udarila nazaj in mu zlomila levo roko. — Marija Petrič, žena vpokojenega etražniškega mojstra, je davi na Vidu tako nesrečno padla, da si je zlomila desno nogo. — Podobna nesreča je doletela železničarja Matevža Uhana iz Izubijane, ki je včeraj v St. Rupertu zlomil desno nogo. — Marija Gorišek, služkinja v Ljubljani, je padla in si zlomila levo roko. Vse poškodovance so prepeljali v bolnico. — Aretacija Slovenca v Vršen. Dne 23. oktobra je bilo v Vršcu v Banatu vlomljeno pri trgovcu s špecerijo Dušanu Djako-vu. Tat je odnesel za 4000 Din kolekov. Dne 12. trn. pa je policija aretirala 28-let-nega vojaškega begunca Julijana Staniča, primorskega Slovenca, pri katerem je našla ukradene koleke. Pri zaslišanju je Stanič trdil, da jih je kupil od Alo:zija Zimnica v Ljubljani Policija je poizvedovala pri ljubljanski policiji, ki pa je Izjavila, da Zimnica v Ljubljani ni. Vse kaže, da je Stanič koleke res ukradel. Pri njem so našli tudi zlato uro, o kateri trdi, da jo ie kupil v Celovcu, kar pa nabrž ni res, kajti žigosana je z imenom Miha Kronen-berg. Veliki Bečkerek. Policija ga je izročila sodišču, čeprav še vedno trdovratno zanika tatvino — Usodepohi prepir radi dedšcine. V Rumi se je v sredo odigrala krvava rodbinska tragedija, posledica prepira za ded-ščino. Občinskemu slugi Pavlu Dreerju je pred tedni umrla žena in ker sam s starejšim sinom Adamom ni mogel upravljati vsega posestva, ie vzel k sebi tudi mlajšega sina Frana in njegovo ženo. To seve ni bilo po volji Adamu, ki se je bal za posestvo. Zato ie zahteval od očeta, naj posestvo razdeli, česar pa ni hotel storiti. Dejal ie, da dokler on živi, ne bo ničesar delil. V sredo se je vršila pred sodiščem razprava glede materine zapuščine. Tik pred razpravo ie nastal pri Dreerjevih hud prepir, ki je žalostno končal. Adam Dreer je potegnil nenadoma iz žepa nož in sunil očeta v prsa. Težko ranjenemu očetu Je priskočil mlajši sin na pomoč, pa ga je Adam sunil z nožem tako močno v trebuh, da mu ga je prerezal in so nesrečnežu izstopila čreva. Oba ranjenca so prepeljali v bolnico, Adama so pa zaprli. Zobni atelje Božena Kump Šelenburgova ulica št. 1, L n. — Senzacijonalno priznanje. Našim čitateljem so gotovo še v živem spominu žalostni dogodki, ki so se odigrali I. 1926 in 1927 v Kaštel Starom in Kaštel Lukšiču pri Splitu, kjer so padale žrtve razpaljene politične strasti. Dne 8. avgusta je bilo v Kaštel Lukšiču razvitje orjunaškega prapora. Na povratku v Kaštel Stari je nastal spopad med Orjunaši in njihovimi nasprotniki, ki so imeli istega dne tudi proslavo. Pri spopadu je bil ubit Joso Grgin. Uboja je bil osumljen Orjunaš Valentin 2ic, ki pa je bil radi pomanjkanja dokazov izpuščen. S tem pa tragedija še ni bila končana. Oče ubitega Grgina je prisegel Žicu krvno osveto in leto kasneje ga je v spopadu ubil. Zadal mu je 14 sunkov z nožem, pri spopadu pa je bil sam ranjen v nogo. Žica so smrtno ranjenega prepeljali v bolnico, kjer je čez dva dni umrl, pred smrtjo pa je še enkrat svečano izjavil, da ni ubil Grgina. Za svoj zločin je seveda Mat ko Grgin odgovarjal pred sodiščem, kjer je bil obsojen na več let ječe. Te dni Pa Je nastal v aferi, ki je skoro že pozabljena, nov preokret. Na zagrebški policiji se je včeraj namreč oglasi! Lovro Baras iz Kaštel Štafliča, ki je ves skesan izpovedal, da ni ubil Grgina Žic, marveč on. Pokojni Grgin je bil njegov bratranec, bila pa sta si politična nasprotnika. Povodom razvitja orjunaškega prapora je nastal na povratku v Kaštel Starom prepir med Orjunaši in nasprotniki. Baras pravi, da je pozval mlajšega Grgina, naj ne zabavlja čez Or-juno, ta pa je z nožem v roki skočil proti njemu. Udaril ga je v roko, tako da mu je nož izpadel. Naglo se je sklonil, pobral nož in sunil bratranca v prsa. Sam ne ve, kako je prišlo do tega. To je bila prva njegova žrtev, druga žrtev, ki je padla po njegovi krivdi je bil Žic, katerega sta Grgina (oče in starejši brat) osumila uboja sina. »Oblasti se nisem javil, ker me je bilo strah. Toda sedaj ne morem več vzdržati, vest me preveč peče .. .< cert bo kot proslava praznika ujedinjenja in kot odlična kulturna prireditev še posebno zanimiv, ker je spored sestavljen tako, da bo ustreženo i izrazito koncertni publiki i ljubiteljem prijetnih družabnih večerov. Sodelujejo naša priznana pevska društva »Ljubljanski Zvon«, »Ljubljana« in »Slavec«, Orkestralno društvo Glasbene Matice, odličen kvintet in mladinski zbor. Opozarjamo občinstvo že zdaj na letošnji novinarski koncert, ki bo odlična koncertna in družabna prireditev, kakršnih je v Ljubljani malo. —I] Umrli so v LJubljani od 11. novembra do danes. Fiala Ana, zasebnica, 77 1. Trnovski pristan 8, Demšar Ignacij, posestnik, 53 let, Kette-Murnova c Sadar Adolf ravnatelj drž. vzgojevališča 56 1., Poljanski nas. 52, Kralj Anton mizar, 57 I., Gasilska cesta6, Delak Marija, zasebnica, 50 1., Sv. Jakoba trg 5, Horman Pavel bivši delavec, 56 I., Japljeva ul. 2, Brodnik Ivan, žel. vla-kovodja v p., 55 1., Goriška ul. 11, Terglav Josipina, vdova žel uradnika, 78 1., Križev-niška ul., 3. Nartnik Ivana Vilibalda, usml-Ijenka, Slomškova ul. 20, Klenka Antonija, žena vP. žel. uradnika, 56 L, Robbova ul. 25, Klemenčič Marija zasebnica, 80 1., Hrenova ul. 14. V bolnici: Arko Franc, črko-stavec 22. 1., RakovniŠka ul. 6, Kristan Venčeslav, sedlarski vajenec 17 1., Javor-nik. Hrle Ivana, zasebnica Podreč;e, Per-ko Marija, delavka, 31 1., Jernejeva c. 19, Matzanncr Jufik zasebnik, 74 let, Poljča-ne, Hon VHjemina, mestna uboga 81 I., Japljeva ul. 2, Vimpolšek Josip, bivši sluga, 87 L, Buče, pu.iar Ferdinand, delavec, 44 1., Zeljarska ul., Vurnik Ana, žena organista, 61 I., Unec, Mihler Valentin, inkasant, 62 1., Kolodvorska ul. 35. —lj Na umetnostni raztavj v Jakopičevem pavilonu so bile dosedaj prodane 4 slike A. G. Kosa, 2 sliki Pavlovca in cn Dolinarjev kip. Razstava je odprta od 10. do 17. vsak dan. —lj Violinski koncert v Ljubljani. V ponedeljek 18. t. m. koncertira v unioneki dvorani slavni ruski violinist Anton Markov. Umetnik uživa v zapadni Evropi kakor tudi v Severni Ameriki sloves enega prvih evropskih goslačev. V Jugoslaviji nastopi letos prvič in sicer v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in drugih mestih. Na svojem ljubljanskem koncertu igra Busonijevo eo-nato, Vivaldijev in Glazunov koncert ter dva komada Spanca Sarasate. Na klavirju spremlja virtuoza pianist dr. Oto Herz. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni. —lj Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča vse interesente, da so se na glavni carinarnici uvedle sledeče uradne ure: od 8 do 12.30 in od 15.30 do 18. V sobotah posluje glavna carinarnica nepretrgoma od 8 do 14. Načelstvo. —lj Stiki trgovca z občinstvom. Moderen trgovec mora biti vedno v stiku s svojimi odjemalci, bodisi v posrednem, bodici v neposrednem. Taki neposredni stiki eo zlasti lahko večje razstave, kjer trgovec nudi klijentu vse, kar premore, odnosno kjer se lahko pomenita o vseh aktualnostih. Najboljši dokaz temu eo impozantne velemestne razstave in modne revije. Pri nas se take razstave še niso uveljavile, dasi je bil tudi že v tem pogledu storjen začetek. Poleg drugih ljubljanskih tvrdk je zlasti pozdraviti inicijativo znane in ugledne ljubljanske tvrdke P. M a g d i ć, ki je že večkrat priredila take razstave in dokazala s tem, da je v vsakem pogledu moderna in napredna in da stremi za čim tesnejšimi stiki s svojimi odjemalci. Tvrdka Magdič priredi jutri impozantno razstavo damske konfekcije v lastni hiti na Aleksandrovi cesti 16, obenem pa tudi razstavo moške garderobe v trgovini na Aleksandrovi cesti. Razstava bo v vsakem pogledu odlična, poleg najmodernejših bodo razstavljene tudi najbolj praktične modne potrebščine, najbogatejše pa bodo nedvomno zastopane kreacije poznojeseneke in zimske mode. Za razstavo odlične tvrdke ki bo odprta več dni, vlada ▼ javnosti veliko zanimanje. —lj Pojasnile. Dne 4. t m- smo prinesti pod zaglavjem >Nocni napad na skladatelja B ravni Carja < članek, v katerem naš dopisnik opiraje, kako je baje napadel > ruski emigrante Ivo Strelcov g. Bravničarja, G. Strokov nam je poslal o stvari pojasnilo, ki ga drage volje objavljamo, ker nočemo nikomur delati krivice: V prvi vrsti nas obvešča g. Leon Strelcov — v članku napačno naveden kot Ivo —, da je jugoslovanski državljan in po poklicu graduiran inženjer kemije. Z g. BravniČarjem sta znana že par let in torej ni govoriti g. Brav-ničarju, da bi ga poznal samo na videz. Pri —lj Promenadni koncert godbe dravske divizijske oblasti dne 17- novembra 1929 ob 11 v Zvezdi. 1. BiniČki: »Na Drini«, marš; 2. Offenbach: Uvertura k operi »Orfous«; 3. Parma: Fantazija iz opere »Zlatorog«; 4. Nevin: »Narcisus«, pesem; 5. Gleisner: Fantazija >Wagnerjevih oper«; 6. Jaki: »Odmevi iz naših krajev«, slovenske pesmi; 7. Pfichvstal: »Pod zastavo zmage r, marš. Dirigent: Višji kapelnik dr. Josip Ćerin. —lj Slikarski tečaj otvori umetniška šola »Probada«. Istočasno opozarja vodstvo šole javnost tudi na grafičen tečaj, ki ga vodi slikar grafik Smrekar. Podrobnosti so razvidne na razglasni deski »Probuda« v vestibulu Tehniške srednje šole v Ljubljani. —lj Javna zahvala. L'druž~uje gled. igralcev Ljubljana 6e tem potom v imenu svojega člana g. Leopolda Kovača naj-topleje zahvaljuje gled. upravi, svojim kolegicam in kolegom, vsem ijubljan>kira dnevnikom, restavraterju ^Skrna* g Rothu za uspel aranžma komerza, kakor tudi prav vsem, ki ao na katerikoli način pripomoćli k sijajnemu uspehu njegovega 251etne^a jubileja. —lj Mestna ienaka Ciril Metodova podružnica ▼ Ljubljani ima svoj občni znor f ponedeljek, dne 18. novembra t L ob j«ol 6. popoldne v družbeni pisarni, Beethovuo-va ulica Štev. 2, pritličje. 044/n —lj Lutkovno gledališče na Taboru. V nedeljo 17. L m. ob pol 16. repriza krasne pravljične igre: »Marbuel, črni &luga pekla«. — Skujnje u igro; »Peterčkove j Krši ©dn je sanje« so v polnem teku. Režijo vodi br. ZidariČ. V delavnici elrtcarja br. Stružnega ml. »e pa pripravlja inecen.i.ija in dekoracije. — Za obilen poset se priporoča vodstvo. —lj Opozarjamo na »ceneni teden«, ki ga priredi tuk. tvrdka A. Šinkovec nasl. K. Soss na Mestnem trgu in s tem nudi svojim cenjenim odjemalcem prik*žnoe*ten nakup, ki naj ga nihče ne zamudi. —lj Dame in gospodje! V nedeljo 17. novembra v notranjih prostorih trgovin« Kette razstava. Ne zamudite ogledati si jo. H.8 L —lj Siguren nastop doma in v druihi, govori prof. O. Sest Opozarjamo občinstvo, da se vrši 2. večer v ponedeljek 18. t. ni. ob pol 19 v dvorani Delavske zbornice, vhod Miklošičeva cesta, pritličje. Prispevek za kurjavo in razsvetljavo 3 Din. — Y. K. D. Atena. rtlo/n —lj Pev>ko društvo Ljubljanski Zvon. V ponedeljek vaja mešanega zbora Obvezna! Tajnik. —lj Ako telite videti okusno nevestin« opremo, pridite k izložbenim oknom specialne trgovine za perilo Hed. Sare. 646 a Odmera zgradarine za davčno leto 1930 Poziv davč ne uprave Ljubljana dohodkov Za vsako zgradbo, ki je zavezana zgra-darini (davku na dohodek od zgradb), je vložiti davčno prijavo v času od 20. novembra do 20. decembra 2929. Davčno prijavo je vložiti za vsaki objekt, ki je v katastru posebej popisan, četudi ima dve hišni številki. Za več objek* tov se vloži le tedaj ena sama davčna pri* java, ako so vsi objekti označeni samo z eno hišno številko in so popisani skupno v enem samem katastrskem listu. Tiskovine za davčne prijave sc dobijo pri davčni upravi za mesto Ljubljana in pri mestnem magistratu v Ljubljani za ceno, ki je označena na tiskovini. Davčne prijave je vložiti tudi za one zgradbe, ki uživajo začasno davčno prostost. Davčno prijavo izpolni in vloži: 1. Dejanski posestnik in če je več posestnikov, vsi skupaj; 2. Za zadruge starešina; 3. za pravne osebe vloži davčno prijavo njihov predstavnik, odnosno zastopnik, za mladoletne pa njihovi roditelji, odnosno varuhi in 4. za mase njihovi zastopniki. Davčno prijavo vloži lahko rudi pooblaščenec, mora pa v tem primeru prijavi pri* ložiti pooblastilo. Prijavo je izpolniti v vseh razpredelkih po vrsti, kakor slede v obrazcu. V davčno prijavo je vsakega najemnika vpisati pod posebno tekočo številko. Zelo važno je, da se točno izpolnijo razpredelki o dohodkih, ki so za ugotovi* tev davčne osnove merodajni, kakor tudi podatki o številu in vrsti prostorov, ki jih izkoriščajo posamezni najenmikL Točna izpolnitev teh razpredelkov je pa tudi v interesu davčnega zavezanca samega, ker se Je na ta način reši nadaljnega zasliševanja in izpraševanja kakor tudi eventualnih kazenskih posledic. Davčni zavezanci morajo v davčno pri* javo vpisati, odnosno v davčni prijavi na* povedati znesek letne kosmate najemnine, m sicer po stanju v času vložitve prijave. Pod kosmato najemnino se razumeva vsaka odškodnina, ki jo napravi in daje najemnik: hišnemu posestniku za uporabljeno zgradbo. Kot odškodnina za uporabljevanje zgradfe se smatra: 1. najemnina v gotovini; 2. vrednost dajatev, storitev in ugodnosti, ki jih najemnik iz naslova najemnine vrši, daje ali dolguje hišnemu lastniku; 3. dajatve v naravi (hrana, vzdrževanje in slično); 4. stroški za popravila, ki jih je najemnik plačal sam ali založil za predelavo, odnosno popravo zgradbe (stanovanja), če vsled tega plača sorazmerno nižjo najem« nino; 5 namesto hišnega lastnika plačani dav* ki, premije za zavarovanje itd. Vrednost odškodnin iz točk 2, in 3. je pretvoriti v denarno vrednost in to vpisati v davčno prijavo. Hišni lastniki, ki svojo zgradbo ali njen del sami uporabljajo, odnosno odstopajo drugim brezplačno v uporabo, morajo kot kosmato najemnino prijaviti znesek, ki bi ga mogiH dobiti za zgradbo, ako bi jo oddali v najem. Na isti način je prijaviti kosmato najemnino za one zgradbe, odnosno za dele zgradbe, ki v času vložitve davčne prijave niso bile oddane v najem, nego so stale neuporabljene. Pri zgradbah, ki so oddane v najem (v zakup) skupno z vrtom aH zemljiščem v izmeri preko 500 m*, se mora posebej na povedati najemnina, ki se plača za zgradbo, • mesto k vložitvi prijav glede v«d zgradb in posebej najemnina, ki se plača za vrt ali zemljišče. Prav tako se mora posebej navesti v pojasi najemnina za opremo, orodje in pra* vice, združene z zgradbo in slično. Ako odškodnina za vrt in zemljišče v površini preko 500 m", za opremo, za orodje aH sJično ni s pogodbo posebej ugotovljena, se mora v opombo vpisati, v kakšnem razmerju je pogojena najemnina za zgradbo in stanovanje z najemnino za vrt, zemljišče, opremo m slično in kolikšna je površina vrta in zemljišča. Pripomni se, da se smatrajo hodniki, pre hoda in vhodi v hišo kakor tudi njihovi po* samezni deli za pomožne prostore ter dt se mora oddajanje prostorov v hodnikih, prehodih in vhodih v najem v davčni prijavi tudi napovedati. Pri zgradbah, ki se dajejo v najem (zakup) samo za čas sezone, se navede kot kosmata letna najemnina skupna najemnina, ki se je prejela za sezonsko dobo V opombi davčne prijave sc mora vpisati, da-li ima davčni zavezanec še kakšno zgradbo in eventueino kje. Razpredelki, v katerih sen vpisuje število prostorov, se morajo na koncu vsaki posebej sešteti in prav tako razpredelki. v katerih je vpisana letna najemnina. Izpolnjeno davčno prijavo podpišejo najemniki v naznačenem razpredelku in po vrsti, kakor so navedena stanovanja (v najem dani obratni prostori). Najemnik ne sme podpisati davčne prijave prej, nego se v njo vpiše iznos najemnine, katero plačuje za zgradbo, stanovanje ali obratne prostore. Davčna prijava se mora vložiti osebno ali po pošti pri oni občini ali davčni upra* vi, na koje teritoriju se zgradba nahaja. Kdor ne vloži davčne prijave v roku, določenem s tem pozivom, plača kot kazen 3 % od odmerjenega osnovnega davka, in ako davčne prijave ne vloži niti na prsmeni poziv v nadaljnem roku 8 dni. pa 10 % osnovnega davka. Ako se v davčni prijavi v namenu, da bi se izognilo plačilu davka, navedejo neresnične izjave, ali ako se prijavi nižja najemnina (zakupnina), odnosno ako se zataji objekt, zadenejo davčnega zavezanca posledice iz Člena 142. zakona o neposrednih davkih zaradi zatajbe. Ako najemnik (zakupnik) podaše in potrdi neresnične izjave, se ga kaznuj« po členu 138. zakona o neposrednih davkih s 50—500 Din. Ako davčni zavezanec ne zna pisati, aH ne zrna davčne prijave izpolniti, vloži lahko pri pristojni občini ali davčni upravi ust-meno napoved na zapisnik, vendar morajo najemniki tudi take davčne prijave podpisati. Vložitelju davčne prijave se potrdi pre« jem. Iz Celia —c Sokolska akademija v metstneni gledališču. Na predvečer praznika ujedi a jen j« 30- t m. bi se moral vršiti v celjskem mestnem gledališču slavnostni koncert Sancinovega komornega udruženja, ki pa ie moral iz nepredvidenih razlogov odpasti. Namesto njega se bo vršila v ierih prostorih svečana akademija celjskega Sokola in sicer s pričetkom ob 20. Vabimo celjsko narodno občinstvo, da se v polnem številu udeleži slavnostne akademije. —c Prevee ga je bilo. Predvčerajšnjim zjutraj krog 2. ure sta bila aretirana na Kralja Petra cesti 411etni Anton G. iz Ga-^erja in njegov sosed 281etni Roman S., rer sta se v močno vinjenem stanju na vee grlo drla po mestu. ►S L O V F N S K 1 M A R O D«, dne 16. novembra 1929. Stran 5. Moda Pojem družabne obleke je zdaj že točno opredeljen. Popolnoma ie moda izločila žaket (out). ki je poprej igral važno vIo*k> kot večerna moška obleka. Moda odklanja tudi progaste hlače k črnenru sakoi. Tako ostaneta — če r-z-vzamemo frak. ki je pač gala-obleka za gospode — samo še smoking in črn sako kot družabni večerni oblek:. Oba sta si tako podobna, da ja lahko moški v gotovih primerih brez skrbi obleče. Na zunaj se sako razlikuje od smokins ga s svilenim reverom ali reverom iz ribsa. S tem postane nekaka svečana obleka. V tem ie tudi njegova prednost pred sakom. Drugače ima črn sako rrmogo skupnega s smokingom. Skupen ie n. pr. večerni ovratnik, k saku pa se lahko nosi tudi pentlja, ki mora biti sicer tudi temna odnosno črna, ie pa lahko vzorčasta. kar je ori sn* \:ngu seve nemogoče. K saku 'n smck?r-gu se mora nositi bela srajca, ki pride Dfi globoko izrezanem telovniku še posebno do veljave. Telovnik ima eno vrsto gumbov, diočitm ori hlačah moda odklanja rob. Glede telovnika si celo modni diktatorji niso popolnoma na jasnem. Fini pravijo, da se lahko k saku ne s; samo črn telovnik, drugi so mnenj«, da je tudi svetel dovoljen. Moda isto-barvnega telovnika ori smokingu je zastarela, nosijo se lahko telovniki iz pike ja ali iz Črnega svilenega ripsa. V splošnem boli prevladujejo črni telovniki, ker so beli primerni samo za ples. Blago za sake in smokinge se ne raz-Hfcoje mnogo. V obeh primerih priporoča moda me!ton in trpežen karmrara. rrerja novost pa je križast tkan kam-gam, ki ga prinaša moda pod imenom campbelline. Plašč k sakoi in smokingu je lahko isti. Plašč je enostaven z gum-I bi v dveh vrstah. najmodernejše blago zamj je temnomodri shetland. Ženska lepota v stari Grčiji Na svetu ni nič novega- — Že stare Grfdnje 90 poznale razna kozmetična sredstva in lepota jim je bila največji ideal V naši dobi cveto lepotne konkurence in svet se klanja kraljicam lepote, vendar se pa v tem pogledu ne moremo primerjati s staro Grčijo. V tej solnčni deželi ie stal kult lepote neverjetno visoko. Telesna lepota je bila čednost, duševne vrline so se mogle razvijati samo v zdravem, lepem telesu. Hote ali nehote so skušali Grki svojo lepoto obdržati in povečati. Pohabljeno ali bolehno deco, posebno deklice, so pokončavali, da bi ne motile lepote s svojo zunanjostjo. Mnoge matere so polagale v svoje porodniške postelje kipe najlepših bogov in herojev, da bi prešla njihova lepota na otročiče že v materinem telesu. Telovadba je bila bistveni del vzgoje in v Sparti so tekmovala celo dekleta z mladeniči. V mnogih mestih so se vršile lepotne konkurence in lepa dekleta 50 se javno potegovala za prvo nagrado. Moški in ženske so molili za lepoto zase in za svoje otroke. Grki so smatrali lepoto za izraz božanstva na zemlji, kult lepote je bil pri njih služba božja. Ko je stopila slavna hetera Phryne pri elevzijski slavnosti iz morskih valov v vsej svoji lepoti naga, so se sto-tisoči gledalcev zdrznili v pobožni ekstazi. Ta krasna žena je prišla pozneje pred sodišče in morala bi biti obsojena. Toda njen zagovornik je strgal obleko z njenih nedrij in sodniki ——viri 11 n" 1 ■■ 11 ,i 1 11 p 1 1 1 n 1 Cesarina Lupati: niso imeli poguma obsoditi jo. Bali so se, da bi mogla boginja lepote osvetiti svojo prorokinjo. Najlepše dekle Aten, hči preprostih roditeljev, najpriljublje-nejši model slavnih slikarjev, je nekoč zbolelo. Vse mesto je bilo v strahu. Ko je ozdravela in ko se je izkazalo, da je ostala njena lepota nedotaknjena, je zavladalo po mestu splošno veselje. Grški ideal ženske lepote je znan. Visoka postava, blesteči bujni lasje, ozko čelo, izrazite žareče oči. Če so stari Grki žensko lepoto tako občudovali, ni čuda, da so si grške žene na vse načine prizadevale biti lepe. Ce jim je bila narava mačeha, so si pomagale z umetnimi pripomočki. Skoro vsa kozmetična sredstva, ki jih pozna moderna doba, so bila znana že Grki-njam. In v nasprotju z moškimi današnje dobe so stari Grki brez izjeme odobravali prizadevanje žensk, zakriti umetno vse grdo. Skoro bi lahko rekli, da so bili Grki prepričani, da je kozmetika dolžnost napram družbi. Kozmetična sredstva so poznale v enaki meri priletne dame, kakor mlada dekleta. O umetnosti lepotičenja so imeli Grki celo literaturo. Dobro šminko so izdelovali s pomočjo sline. Ko-mornica. kateri je bilo poverjeno izdelovanje šminke, se je morala držati posebne dijete in si izpirati usta z du-htečimi esencami, da so bila Čista in duihteča. V najboljših šminkah je bilo zmleto krokodilovo blato. Zraščene obrvi so bile znak ognjevitega temperamenta. Parfumov je bilo toliko, da so se lahko grške dame parfumi rale skoro vsak dan z drugim. Odlične Gr-kinje se pa niso parfumirale, kajti že v onih časih je bilo znano, da mora biti vonj dame individualen, kakor zvok glasu, če hoče imeti zaželjeni učinek. V javnih kopališčih so se kopali moški in ženske skupaj, moški nagi, ženske pa v kratkih kopalnih oblekah. V vodo so nasipali sode in fižolove moke. Da si ohranijo nežno, čisto polt, so si grške lepotice čez noč pritiskale na obraz maske iz testa. Mnoge lepotice so se kopale v osličinem mleku. Odlične dame so vlačile tudi na potovanje s seboj cele tucate oslic. Gnusno emajliranje kože Grkinjam še zdaj ni dokazano. Pač pa so že poznale ustno vodo, zobni prašek in umetne zobe. Zobnih ščetk niso imele. Nekaj posebnega je bilo barvati si zobe v okras. Manikura in pedikura je bila bolj razširjena, nego je zdaj. Grkinje so posebno negovale noge, ker niso nosile nogavic. Kakor dame naše dobe, tako so se tudi Grkinje otresale maščobe. Nosile so steznike, narejene iz tenkih paličic. Na svetu ni nič novega. Tudi pod žgočim grškim solncem so hrepenele žene po večni mladosti, kakor hrepene zdaj. Frizure in obleke so bile seveda podvržene modi. Tudi mode ni odkrila šele naša doba. Neskončna raznolikost je vladala glede frizur. Žene, ki so hotele biti zelo skromne, so nosile kite ovite okrog glave ali pa zavite zadaj na tilniku. Mnoge dame so si barvale lase po modi. Pozneje, ko je prodrla v Grčijo vest o svetlolasih Germankah, je biLa rdečkasta zlata barva las zelo moderna. V lase so si zatikale Grkinje diademe. igle, zlate glavnike itd. Tudi glede oblek je vladalo veliko razkošje. Namesto steznikov so nosile Grkinje ozke podprsnike. Moralisti so godrnjali na žene, ki so nosile prozorne svilene obleke. Žepnih robcev Grki niso poznali, namesto njih so zelo spretno rabili prste. Čevlji in sandale grških žen so bili najrazličnejših barv in oblik. Copata je imela že takrat svoj pomen. Bila je simbol nadvlade nad možem. Zelo rade so se Grkinje bahale z dragulji, katerim so pripisovale mistično, demonsko silo. Posebno priljubljeni so bili biseri. Kavalirji so najraje darovali svojim damam biserne uhane, ki so bili po stari legendi najboljši dokaz ljubezni. Kakor zdaj, je bil tudi takrat glavni cilj žene ugajati moškerrvu, lepota je bila ideal, največji dar božanstva. Naše lepotne konkurence in naše kraljice lepote so le slab odsev velike apotoze lepote, katere najizrazitejša kraljica je bila Afrodita, iz morske pene porojena, dobrohotna zaščitnica lepih žensk. Podjeten starinar. — Če vam tole ne ugaja, pa kupite kaj za mdlostivo h kuhinjski opremi. Pri meni dobite vse. — Saj še nisem oženjen. — To nič ne de, pri meni dobite tudi ženo. Stara, pokliči hčerko. Spominjajte se slepih! Domače obleke O tem, kako naj sc oblači dama doma, se ne razpravlja ninojju. Mnoge žene mislijo, da je domača obleka postranskega pomena in da ni vredno mnogo razni sijati o nji. Zato pa vidimo doma toliko neokusno oblečenih in obutih dam. Površno in neokusno oblečena dama napravi slab vtis in če jo preseneti ajost, fc vedno v zadregi. Elegantne obleke > izdeluje JOSIP JEŽEK Liuoljana. šeienburgova <*• Domača obleka zahtevi mnogo dela in skrbi. Tu volja načelo, da mora biti obleka praktična, enostavna in okusna V taki obleki lahko sprejme dama kogarkoli, pa ne bo nikoli v zadregi Zelo praktičen je za dom plašč, ki ga oblači dama med delom čez obleko, da se ji preveč ne umaže. Posebno za delo v kuhinji je pripraven. Za umivanje posode in pranje perila priporoča moda predpasnik iz kaveuga, ki se dobi narejen v lepi obliki in v okusnih barvah Rokavi domačih oblek so pozimi d*>lgi in od komolca do zapestja ohlapni, da se dajo zavihati, poleti pa kratki. Praktične so obleke iz blaga, ki se da dobro prati in ki obdrži barvo. Obraz prihaja do veljave Letos, ko se je tako temeljito izpre-menila modna linija, se je lzpremenila tudi silhueta obraza, lzpremembo ženskega obraza je pripisati novim klobukom, kakršnih dame doslej še niso nosile. Modni klobuki se nosijo močno potisnjeni nazaj tako, da pridejo poteze obraza čim bolj do veljave. Toda to pomeni, da je treba obraz skrbno negovati. Vse ali vsaj pretežna večina žen se zdaj lepotici. Skoro ni žene, ki bi ne rabila rdečila za ostnice in pudra. Vrnila se je moda sveže, rdečkaste polti proti rjavi kreolski in bolehno bledi. In baš zato, ker hočejo imeti dame naravnejšo polt, so se začele nekoliko omejevati v lepotičenju, ki je bilo zadnja leta tako v modi. Elegantna dama zdaj ne sme biti namazana okrog oči, kajti težke trepalnice in umetno zmanjšane oči niso več v modi. Kot rečeno, je treba letos obraz skrbno negovati, ker ga modni klobuki odkrivajo tako, da se vidi tudi vse čelo. Obraz mora biti bel, brez gub, koža gladka in nežna. Nekatere mlade dame hočejo biti originalne in puste sredi čela izpod klobuka moleti šop onduliranih kodrov. Močno so se iz-premenile letos tudi frizure. Splošnega pravila skoro ni, kajti vsaka dama nosi frizuro, ki najbolj pristoja njenemu obrazu in postavi. Individualnost v oblačenju se pa kaže najbolj zvečer, ko ima fantazija proste roke. Dolge rese, vlečke in volani pristojajo visokim postavam, dočim morajo dame nizke postave ohraniti svojo dekliško mikavnost, to se pravi, nositi obleko s širokim krilom, toda mnogo daljšim, nego je bilo lani. Najbolje, naftrafDeee, t3 aajcenejšel je zaročena Mariella je zaročena že deset let. >Toda kdo je že kdaj videl njenega za-Tooeoica?« se vprašujejo nevoščljive prijateljice škodoželjno. Mihce ga Še ni videl, toda mjegova fotografija visi v si-ronnatšn-i sobici, kijer stanuje MarieEa s svojo si ar o materjo. To je fotograf iija mladega — vojaka, postavnega alpinista, stoječega pred objektivom kakor Pred svo»jim poveljnikom. Okrogel, Edrav ofbraz. zaTeče ooi, OToČe ponosno izpod klobuka. Zares lep vojak. Zrl se, <3a pravi: aMaffMBn zaročenec? Evo one!« Potf sliko de naiprsaroo z okorno roko: »Moji dragi zaročenki, vojak Vico LaorentU. Spodaj na rrObu se -pa skrivajo sramežljivo pod žameta-stv bolna. Hrome noge so jo do3ga leta prikflapale na posteljo. Bolezen se je toliko zboljšala, da je mogla z bergOjaimi hoditi po i:zbi, samo rz hiše ni mogla nikoli. Bila je obsojena na počasno omnranje. To je bila torej zaročenka Vica Lan-renjtiia. In vendar je b#o v mestecu toliko lepih deklet in nekatere so imele boga«to doto, a vse so kar koprnele po možitvi. V takem mestecu, ki ni vas in kjer se vsi poznajo im zaroče že v otroških 'letih, je zaročenec za dekileta nekak pravljični dobitek v loteriji življenja. Fantje iz takega mesteca si poiščejo neveste kje daleč med bogatejšimi itn »tako morajo dekleta samo sanjali o sreči, ki bi oSi mogla dofletertii v podobi žeirina aJi moža. Maihasta usoda le pa osrečila baš Marie#o. »Kako sta se seznanila? Kje si spoznala svojega ženina?« so jo vrr*ra.še\AaJe prijateljice, da bi znova sJišafle njeno zgodbo . . . »Sama ne vem. To spominja na pravnico o Cenereritoli. ki se ni nikoli gam:te od peči, dokler ni nekega dne prišel •princ in jo vzefl za ženo.« — »Narav -most pesniško se izražaš,« — se je začudila mlada uoitedjcea, sctmtkmeratatlino delkil-e, ki je poziralo ljubezen, toda sa-ano v tojiigaih. MarieBla je nadaHievala: »Vnela se je vojna, ki je ipreitiresfa ves svet Se v sairjan. mi ni pri&lo na um misliti na ženina, a vojna mi ga je jk>-darilai. Krasnega ,pošitenega. Skoda samo, da mi že teko dolgo ni pisali. Toda kriva bo gotovo »pošta. Vico je tako daleč. PSnarvijo, da pride pošta tja enkrat v mesečni. Pa se nič ne bojim, ker vam, dla mi bo pisal.« — MaTiedla je o tem trdno preipričana in navdoišeno pri povediuJ&e svojo zgodbo. Biilo je v zaidNem lerfni vojne. Ljudje so misali, da ne bo nikoli konec te šibe božje. Vse žene in dekileta so plerJe za vojake. Pleifle so in vezate jetpice, šale la nogavice za votiake v gorah. »Razparala sam svojo vofmeno nujto, saj itak nisem mogla te hiše, in čez petoiajs»t dni sem imela topo, topk) jopico za allpiam- s>ta, Piredno sem jo poslala, sem všila v rujo listek, na katerem sem napšsaJa lastnoročno: »Le pogum, molila bom zate«. To je b?Io vse. Seveda sem se tuda podpisala. Tako so delale tudi druge. Mar nismo molili za vse?« — »Gotovo si upafla. da ti odgovori.« — »Ne, eejprav priznani, da bi me biio veselilo. Pletena jopica je bi»la malone že po-zabiiena, ko sem dobi'Ia nekega dne pismo z bojišča: »Hvala tapa za jopico in za moflitev. Vojak Vico Laurerrti.« Nič več. in vendar sem čotiia, kako mi srce pravi, da je to začetek velike sreče. Nisem se motila. Ne da bi mu odgovorila, mi je pisal dmuteo pismo. Ubogi fant ni imel komu pisati. Pi&ai mi je, da mu je prinesla pletfena jopica sire-čo, ker ga je obvarovala težke rane. Krogfla je švignila tik rrrimo njegovih »prs. ne da bi sca. ranila, še isrtega dme je bil odlikovan za hrabrost. A Vico ni imel nikogar, ki bi m«u bil vsaj dejal-* »tovTTTSitmo, Vico!« Bil je sam in zapuščen. Kako gMgivo je bilo njegovo pismo. Seveda sem mu morala oeteovo-ri'ti.« — »Saj bi billa 'lahko poklicala mene, da bi ti .pomatgala,« — se je oglasila uč'iteMica. — »Malo sram me je bi-80,^ker sem napisala pismo, kakor sem pač znala. PisaJa sem mu, da 'lahko misij naime kot na svojo sestro, kaiteri lahko zaupa vse svoje križe in težave in da sem vedno -pripravIjema pomagati mu, potolažiti ga. Po tem so prihajala doka pitsrma in vsako se je končalo: »Mnogo polfjubov«. Poslala sem rmu svojo fotografijo, za katero me je prosil. — Potem me je vprašali, Če bi ga mogla imeti zares rada. — »In kaj si odgovorila. MarieMa?« — »Pisak sem rruu, da sem stara sedemnajst let, da pa ne morem hodTti, ker som hroma. On mora imeti zlato srce, kajti odgovo-rM mi je, da so mai noge postranska stivar, ker gleda samo na srce in obraz. Saj ohromi ali izgubi noge toliko vojakov! Prosil me ie samo, naj ga hna.m rada in to zadostiuje. Alpinista da nič ne moti, če ima slabotno ženo, sati jo lahko nosi na rokah. In tako sva se zaročita. Priti 'bi moral na dopust, da bi se seznanja. Ta čas >e biilo pa vojtoe konec an do«p»ms«te so ustavili. Vica so pos!a3i nekam daleč za Alpe, kjer naj bi čakal dekler ne bo sklenjen mir. Pisal mi je, da je malo bolan. Po tem je ozjciraivcfi in me prosil, naj se malo po-tnpiim, da se kmalu vrne. — »Saj so se že davno vsi vrnili.« — »Vem, Morda je znova zbolel. Dobila sem še nekaj pesem, v katerih mi je pisa-L naj se m-ka.r ne bojim in ne mislim na nesrečo. Ubogala senn ga in potrpežljivo ga ča-kam.c — Marieffa je umolknila in povesila glavo. Prijateljice .ie niso hotele več nategovati z vprašani']. Cas hirti . . . mesec za mesecem, leto za letom . . MarieHa je mirna. Nihče ne ve, a&i krije mieo mir v sebr vero aH udainotsit v usodo. Dan za dnem je slab-ša», toda oči >i še vedno žare. Vedno znova čita staTa pisma, ker novih ni, čeprav zna že vse na »pamet. Eno ji je najbolj priraslo k srou. »Zašil sem tvojo fotografijo v b!>nzo in tako nosim mrlo obhoje vedno na prsih in nihče tni ga ne'more vzeti.« AH pa drugo, v katerem pravi: »Boš videla, kako bova srečna! Ne glej na mojo okorno reko in silaibo pisavo, v civ:'/u sem kovač in ne pisatelj.« Njena stara mati bi ji tako rada rekla: »Sežigi ta pisma. Vico se ne vrne več!« Toda černu bi 1 kalila edino radost v njenem težkem življenju? Mora ii lagati, da tudi ona pričakuie posrarv-neza alpinista, katerega ni nihče nikjer videl in ne bo videl. Ne da bi Marielda vedela, ie š:!a vprašat, kaj je z Vicom LjtinenHJem. Pisali so v polile. Najprej ie pršel odgovor, da ivčesar ne vedo o ■njan, potem so pa zvedeli, da se ne vrne več v Tta-iiio. Pri obleganim nekega kraja v AvsteH sc ie o«Jdaljil z QC kafeer'đui tova»r:Ši in nobeden se ni vrni L Nfice ni vedel. kak-Šma usoda je doletela Vica. Je mrtev? Morda je ra- nien al pa ie ostal v Avstriji .proti svoji valji? »Ne poveže tem mmi hcerki.t n ie svetoval tajnik, li kateremu se ie Ma zaLeviathan<: spada med največje parnike, ki vozijo zdaj med Evropo in Ameriko. Iz Southamstona do Nevvvor-ka rabi samo 6 dni. Zato so potniki večinoma bogati trgovci in borzijanci, katerim je draga vsaka ura. Na parniku je seveda brezžični brzojav in telefon, kar pa še ne zadostuje potnikom, ki se ne morejo sprijazniti z mislijo, da bi potovali 6 dni po morju, ne da bi pisali svojim znancem pisma in razglednice. Zdaj bo tudi ta nedostatek odstranjen. Ameriški zdravnik dr. Lvtle Adams je namreč izumil aparat ,s pomočjo katerega bo lahko letalo sprejemalo pošto neposredno s parnika. Na krovu parnika je jeklen lijak, ki meri v premeru 20 m. Lijak je pritrjen tako, da se lahko obrača na vse strani. Letalo Prileti nad parnik in spusti 50 m dolgo vrv, na kateri je pritrjena kljuka. Kljuka se spusti v lijak, ki je v zvezi s poštno vrečo. Na poštni vreči je kavelj, ki se avtomatično spoji s kljuko na koncu vrvi. To napravo že rabijo na zračni progi Cleveland - Pittsburg. Izumitelj pravi, da se lahko na ta način letala zalagajo tudi z bencinom, oljem in živili. S parnika se da spraviti na letalo 100 kg težak tovor. Po Adam-sovem mnenju bi se dal na ta način rešiti tudi problem rednega prekooce-anskega zračnega prometa. Letalo bi moralo imeti na gotovih razdaljah na razpolago parnike, opremljene s tem aparatom. Koza v restavraciji Ameriški listi so te dni obširno poročali o vsiljivi kozi, ki je zašla v eno najelegantnejših čikaških restavracij. Koza, po imenu Suzette, je ušla svojemu gospodarju iz staje in krenila je naravnost proti restavraciji. Najbrž je bila lačna, kajti v restavraciji je takoj skočila na pult in se lotila sveže potice. Gosti so se tako prestrašili bradatega gosta, da so se razbežali na vse strani. Ko je prišel restavrater iz kuhinje, je bila koza že pojedla potico, zelnato glavo in hlebec kruha. Zadovoljno se je oblizovala in ogorčena je bila, ko jo je hotel restavrater prepoditi. Zakadila se je vanj tako temeljito, da je sfrčal skozi steklena vrata na hodnik. Restavrater je začel kiicati na pomoč in nekdo je telefoniral policiji. Prispel je stražnik, ki pa tudi ni mogel trmaste koze ugnati. Zakadila se je vanj in ga pahnila na hodnik. Telefonirali so ponovno na policijo in prispelo je več stražnikov. Ta čas je bila koza že končala obed in žvečila je papirnate servijete. Podrla je še nekaj napadalcev7, končno je pa podlegla. Stražniki so jo zgrabili in spravili nazaj v stajo. Naše pošte Žiri, 14. novembra. Če pravimo uaše poste, ne mislimo tu poste, ne mislimo tu pošt kot uradov ali postnega osobja, ld vestno in požrtvovalno opravlja svojo službo v splošno zadovolj-nost občinstva. In to na vseh poštah v Žiro vsko- Poljanski dolini. V mislih imamo nase prometne poštne razmere. Te prometne poštne razmere so par let sem vse prej kot primerne in za občinstvo ugodne. Ne-dostatki, k temu, po velikih povodnjih v dolini, so že davno odstranjeni. Upali smo in bili trdno uverjeni, da dobimo že letošnjo jesen staro poštno zvezo od Žiro v po Poljanski dolini v Škofjo Loko kakor smo jo imeli prejšnje čase, zvečer doli, zjutraj ali dopoldne gori. Pri prejšnji, četrti licitaciji je bil prevzel vožnjo posto od tu v navedeni smeri g. Jakob Poljanšek za ceno, kakršno plačuje zdaj erar za vožnji posti na obe strani t. j. iz 2 i rov v Logatec in iz Gor. vasi v Škofjo Loko. Vsi smo ?e tega razveselili upajoč, da vendar enkrat pridemo do rednega in naglega prometa. Avtopodjetje Poljanšek je vseskozi 6o-lidno in zanesljivo. Razpolaga z zadostnimi vozili za vsak slučaj kakega defekta. In za slučaj hude zime, visokega snega, bi se preskrbel z zadostnimi konji, da bi prom?t ne zaostal. Višja poštna uprava pa pogodbe ni odobrila. In zadnjo soboto 9. t. m. je bila nova, pela Dcitacija, pri kateri pa ni bilo nobenega ponudnika več. Čudnega ni nič, ker vsak se dobro premisli. Pod nižjo ceno kakor je zdaj, sploh ni mogoče prevzeti, če se noče samega sebe popolnoma ugonobiti. Erar plačuje že zdaj, ko pogodbo podaljšuje mesec za mescem nad 100!*00 Din letno. Naša Bratska pošta je baje tretja v prejšnji ljubljanski veliki županiji, toliko ima prometa. Vsak teden nalože, posebno zdaj jeseni, najmanj po dva velika vozova s par konji, ki odpeljejo samo pošiljke, pakete, od tu. In kje je še druga pošta, pisma, denarni promet, časopisi, ki prihajajo dnevno tu sem. Ze samo Žiri za- služijo, da se jih upošteva z ozirom na njih razvito obrtništvo. In ravno naloga poste je, da ta promet kolikor le možno pospešuje in to čim hitreje in redno. Pa tudi pošti v Gor. vasi in v Poljanah če tudi sta neerarični, imata od leta do leta večji promet in sta dosegli že predvojno visino. Kakor v Žireh, teko im»te tudi rt dve pošti velik pisemski, denarni ter drugi promet. In po sedanjih prometnih razmerah potrebuje pismo od tu do Ljubljane 3 dni. Postni promet pa bodi tako urejen, da pošiljka, bodi si kakršna že koli, čim prej doseže svoj cilj. In tem bolj bi se moralo skrbeti za red v tem ozira tu v dolini, koje dolina tik meje in v dolini tndi veliko uradov, za katere je največjega pomena naglo obveščanje v uradnih zadevah. Sliši se, da poštna uprava namerava sama »daj prevzeti poštni promet v dolini in £e ne drugače, da ga bo celo reducirala le na nekaj dni v tednu. Upajmo, da se to ne z^odi in postni promet po dolini čim prej spravi v red. ki bo odgovarjal vsem trgovskim, obrtnim in obče ljudskim potrebam dolin«. Doraščajoči mladini rbuiol'imo zoutiraj Čašico naravne Franz Jos^fove gren-čice«. ki doseza rad': tega, ker čšsrti kri, želodec in čreva. pri dečkih ta deMScaJi prav znatne nspebe. V otroških klinikah se op:.rab>;a »Franz Josefova vodac že pri malh. naijveč težko zagatenčh bolni kili. »Franz Josefova voda« se dobi v vseh lekarnah, drogerljato in specerij-stoh trgovinah. Velika svečanost akademske omladine v Zagrebu 1. decembra razvije ■■ Jugoslavenska Akademska Čitaonica,: v Zagrebu svojo zastavo pod visokim pokroviteljstvom in kumovanjem Nj. Vel. kralja. To bo prva akademska zastava, razvita v naši državi, zato se pripravlja za to priliko velika svečanost. V večje kraje so odposlani delegati, da osebno vabijo na proslavo. Po državi je razposlano 70.000 proglasov. Na predvečer razvitja samega je v zagrebški operi svečana akademija, na kateri predavajo trije naši veliki učenjaki, vse-učiliski profesorji. Na akaderniji sodeluje tudi godba kraljeve garde in akademski pevski zbori. Zr-dnje dni se mudi v Ljubljani delegat > Jugoslovenske Akademske Čitaonice« g. Boris Mercina, stud. vet. Osebno je izročil povabila vsem kulturnim in nacijonalnim organizacijam slovenske prestolice. Nadvse ljubeznivo je bil sprejet pri ge. Franji dr. Tavčarjevi, častni dvorni dami in \x>diteJjici slovenskih ženskih organizacij. Z velikim navdušenjem je sprejela povabilo, izrazila je svoje velike simpatije napram akademski omladini in obljubila udeležbo ženskih organizacij pri tej redki svečanosti. Zelo prijazno je sprejel delegata tudi rektor univerze kralja Aleksandra g. dT. Metod Dolenc. Delegat je povabil £. rektorja in po njem ves profesorski zbor. O. rektor je obljubil, da bo poskrbel, da bo ljubljanska univerza dostojno zastopana. Posebej je bil povabljen prorektor g. dr. Milan Vidmar, da bi predaval » O mladini« na akademiji dne 30. novembra v zagrebški operi. G. dr. Vidmar ie bil s to pozornostjo prijetno iznenađen in je obljubil, da bo sprejel povabilo, ako mu ne bo sodelovanje onemogočeno. Nadalje so bili povabljeni: lugosloven-ski sokolski savez. Zveza kulturnih društev, Jugoslovenska orlovska zveza, Jugo-slovenska Matica, Narodna Odbrana, Zveza rezervnih oficirjev, Organizacije jugoslovenskih emigrantov, društvo »Soča*, Slovenska Straža in dr. Dalje so bili povabljeni ljubljanski akademiki, Svet slušateljev ljubljanske univerze kot reprezentanca in tudi vsa .akademska društva. Darujte za Jugoslovensko matico (Q%na ma&ika Ugasnil je reflektorje. Blatniki so opetovano zadeli ob most čez jezerce m enkrat je prednic kolo preskočita hlod, ležeč na ovanltau. Toda to ni bilo reč v* primeri z zavestjo, da je Rosa-munda v Colenso v-iih rokah. Hepournu so (plesali strašni prizori pred očmi. Hotel jih je pregnati, ipa m*u je hladen pat dolival čelo. Colenso va svdboda — ^njegovo lastno življenje — to dvoje je bilo na .tehtnici. Kako globoko se bo poniža), da prisili Rosarrrun-do toiati tajno? •Avtomobil je drvel na vso moč in Hepbnirn ie moral napenjati vse anoci, da >e ohranil pravo smer. Oddahnil si je, ko je zavozil na zadnji del ceste, ki je bila popravljena tako, dia je Iahlko vo-ZfA S polno paro. Za 'gozdom je krenil jproti zapadni, drvel je še dobre pol milje m pri-apel do iis»tSi Ibchih vrat, kartera je ipreSnn dan odpiral v silnem viharju in naliviu. To pot je pustil avtomobil na travni ko, preskočil je zid in sie plazil previdno -proti hišici. Vsa oikna so bila pogreznjena v temo. To je opazni, čim je stopil iz snarekove&a gozdiča. Ozrl se je v nadi, da za'gleda luč, ki bi pričala, da ie kdo v hišici. Toda povsod je bila tema. Ko je prispel do nizkega plota med neobdelanim vrtom in pankom, se je že hotel vrniti. V zadnjem hiipu je pa sklenil obiti vso hiso in zato je preskoči* pfort. «— Marta so Ba na 4nu& strani, — je pomisl.il in se hitro bližal hišici. Nekaj ga je vleklo k veznim vratom. Ni bila opreznost kajti za njo se ni več zmenil. Zavedal se je samo divje jeze in skrbi, kaj Je z Rosamundo. Pritisnil je na kljuko in vrata so se odlprla. Hepbuirn ni okleval. Strategija je bila zadnje, na kar bi mogel misliti. Krenil je kar naravnost skozi vežo. Na obeh straneh so bila na notranjih vratib okenca. Skozi nje je videl v izbo. Na mizi sta goreli dve sveči. Pri mizi je stal Colenso, obrnjen s hrbtom proti Hepibiarniu. Delal je na-gle kretnje, kakor da nekaj živahno razlaga. Na dmz\ strani mize je stala Rosairniunda. Glvo je ponosno dviigala in zda Colensu srepo v oči. Hepburn je pritisnil na kljuko. Tndi t a vrata niso bila zaklenjena. Tiho je ismiilđnr.l skozi nje. V izbi' sta bila samo Rcsairr.iumda in Colenso, ki je ta čas nehal -govoriti. Kar se je Colenso zasmejal in njegov smeh je za donel po vežj. — Neumnost! — -je dejal. Govoril je tiho, a venda-T je mjegov glas prodiral v vse kotičke. — Saj sem vam že dejal da sva sama. Tu ni inakogar, ki bd podkigel vašim zapeljivim očem. Name ne napravijo nobenega vtisa, pa naj jih vas pri-jateld Hetpfburn se tako občnudiuje. — Ti že poikažem, kako jih občudujem! — je zaikrlčal Hepbaifrn in iplami-l v iz1>o v toenrajto. ko se je Colenso ozrl in presenečeno vzkliknil. — Roke kviskiu, ie turno, lopov, si-oar . . . Piredmo .je mogel Colenso spregovoriti •rmi je Herlbu-rn preteka! vse žepe. Odvetnik ni bil oborožen. — Le drržitie roke kvišku. Naviihaini ste dovodd in zmotžni vsega. Ne, ndrnam revolverja — ne potreboijem ga. Toda zaviijem vam vrat čim se ganete. Ste razumeli? Planil je na drugo stran mize, kjer je stala Rosaimiunda vsa bleda. — Je vse v redai, dluisioa? Je vam storil kaj zalega? Povejte! Odkimala je z glavo. — Nič se ni zigo-cBlo. Takoj si opomo-irem. Baš trni je grozil, da . . . da . . . Hitro, draigi moj, beživa. — Da, toda on pojde z nama. Sandy bo že obračunal z njim. Hertarn je stopil b Coleinsu. Zgrabil ga je za vrat in stisnil tako, da mu je zajprilo sajpo. — Grozil* ste ji, vi ... vi lopov! — Hejpboirn je zaškripal z zobmi. Ce bi bil tasti hip udaril Coleosa, bi se bil lopov zgrudil kakor trhlo drevo. — Ne girozim vam, pač pa vam zapoveduj jem. Zdelo se je, da ima Colens namesto oai žareče oglje. Heiptern oe videl kako blodi njegov pogled po izfbi. Tooa nikjer nf bilo orožja, ki bi kljn/bovalo Heintonnoviim pestem. — Stopite od mize, izvežem vam roke! Spomnil se je, da leži pod stopnicami vmv, s katero je bil zvezan Sandy. Prosil je RosamrurJdo, naj stopi po njo. Sam je pa stopil h Colensu in mu pogledal v oči. — Položite roke na hrbet. Žal mi je, da vas moram nadlegovati, toda drugače ne gre. Sedeli boste kraj mene v avtomobilu. Gospodična Orevjeva bo pa sofirala. Opozarjam vas že v naprej, da vas ubijem, če bi hoteli pobegniti. Vaša igra ja končana. Prisiljeni boste odpoklicati svoje pajdaše. A jutri vas izročim policiji. Čim je omenil policijo, je Colens za-drhtel od strahu. Povesil je glavo in njegove samozavesti je bilo konec. Hepburn je opazil to izpremembo in bil je ponosen na svojo zmago. Ta mož je bil v resnici velik strahopetec. — Dokazov ne bo manjkalo, gospod Colens. Hepburn se je zasmejal in nategnii vozel na vrvi, ki se je zajedla v mesnato Colensovo zapestje. — Tako, zdaj je vse v redu. Colensu so se šibila kolena, kakor da se je postaral za deset let Poznalo se mu je, da je zadnje dni preveč napenjal svoje moči. Za hip je nastala tišina. Colenso je stal nepremično, kakor da so ga zapustile vse moči. Njegov obraz je bil v temi. Kar je dvignil glavo in se zaničljivo zarezal. — Pridite sem, dečki! Začuli so se nagli koraki. Od vseh strani so planili v izbo Colensovi pomočniki. Nekdo je skočil k Rosamundi in jo zgrabil čez pas. V istem hipu je zgrabilo več rok Hepburn a in ga podrlo na tla. »Streljajte in ubijte!« , Hepburn je skušal vstati, pa ni mogel. Mislil je, da ni v hiši žive duše, a naenkrat so se pojavili Colensovi pomočniki. Ujel se je v past. Vpričo ov-čarjeve žene so nalašč govorili o Črnem nasipu. To je bila vaba, ki ga je izvabila v past. Zdaj je razumel, zakaj so bila vezna vrata odprta in zakaj je bil Colenso z Rosamundo sam v izbi. Zaškripal je z zobmi. Nepreviden je bil samo zato, ker se je bal za Rosamundo. Toda to je bil isti strah, ki mu je zdaj pomagal stisniti pest in udariti najbližjega napadalca. Udarec je bil tako močan, da je napadalec zastokal in omahnil. Tako je nastal prazen prostor in Hepburn je skočil nazaj. Rad bi se bil naslonil na zid, da bi imel zavarovan hrbet, toda spotaknil se je ob zadnjo stopnico in padel. Rosamunde ni videl. Rad bi bil \e-del, če so jo odvedli iz izbe. Tudi Co-lensa ni bilo videti. Kar se je zaoul rezek Colenso v glas. Znova so zadane!i težki koraki in začuli so se srditi glasovi napadalcev. Hecfcnirn se je obnnlil. d.a bi jim ušel po stcipnicah. Nekaj skokov in bil bi rešen. Toda inožic kozavega obraza jc vse prehitel. Hepbuirn se je ustavil, da bi ga vngel po stopnicah, pa se mu nj posrečilo. Možic je bil neverjetno spreten m gibčen. Ognil se je HepburnovenM fudarem in zigralbil naisprofarka kre čez pas. Dnu-gi so bili spodaj pod ston-niščem. Visok mladenič jc z mogočnim g -som nekaj zaklical. Colensovi pajdaši .so navadi na Hepbuma od vseh stran . čutil je, kako ga možic na vso m. č 'J.iska in vleče po stv.rjn.icah V vežn. Hctel se ie otresti nanadalcev, pa ^r> ga žc držali za noge. Besno je mahal Z rokami, pa ni nič pomagalo. Vse sc ma je zavrtelo v glavi. Pozabil je na Posamn.mdo In Colensa. na Sandy;a in lrma. Pozab-"! je, da ie pri Črnem nasipu v gorah na meji Škotske. Boril se je. kakor da ga je napadel lev. Štev. 2C3 »SLOVENSKI N A R O Dt, dne 16. novembra 1929. >mMa1i e£fast< Vsaka beseda 50 par. PtoAi se lahko tudi * mamice. Za odgovor znamko I - Na vprašanja brez znamke — ndnavariama Najmanjši o&a* Mm S—^ —' Drva Do&ler traja zaioga, prodajam hrastove odpadke po 15 Dm 100 kg iz skladišča in po 17 Din 100 ke naložena na vagon. J. Pogačnik. Sfcof-ja Loka, kolodvor. 2486 20odstotne kronske bone cupitje Pucka Štedionica, zatožni xavod d. d.. Osijek. Desataohia al 27. 97-L Prva, premog, koks pri tvrvanhi garderobe, priredi ZASEBNO KROJNO UClLISČE, Ljubljana, Stari trs št. 19, dne 22. novembra. Ker je za tečaj dodočeno Ie gotovo štervVLo očentk, no*f se bnteresenrtlke blagovolijo čim preij pnijaivitn. Vpdso-vanae že sedei]. ILIRIJA ore mog Dvonadstropno hišo lepo, na vozahu stanovanjskega rakom prosto, 5 stanovanj in velika klet za skAadrigce a!i vinsko tr-eovtoo, takoj prodam. Sobe so pripravne za paoekn, v to svrbo de-k*ma že opreankjene. VpeHjac Je nudi topla in mrzli vodovod, za pco-sion zelo uspešno, kjer še ne obstoja tadco podjetje. Natančneje podaje daje K. Brejška, Cel'je Qre-fiorčičeva ulica 3. 2489 Postreznico takoj sprejmem za čas od pol do 3. popoldne. Nastov pove n tega Msta. 25.' Krojaškega vajene? sprejme za moški atelje Andr- Znidar, Reber St. 11. 251 Na račun oddarni s 1. decembrom v sredini Maribora boflSo restavracijo kaivcrje zmoinemu zakonskemu parni brez otrok, ah' dvema gospodičnama sestrama starejših let, s strokovno izobrazbo, pod uzodro-rn »pogoji. Pismene ponudbe na poštni predal št. 9, Ormož. 3512 ?t Premog in DRVA netfboUse vrste dobavila L Pogačnik Bohoričeva 5. Telefon 2059 94-L Posest Realitctna pisarna, družba z o. z. LJUBLJANA Miklošičeva c. 4 proda: VILO, ononadstroono, novo zidano, dve trosobni, eno enosobno stanov arij-e, kopalnica, »krtine, 1000 ikrv. m zarnJuisča, krasna leg&, PodTOžndk, Don 320.000. HIŠO, vih* slično, novo zidano, dve dvosobni, eno enosobno stanov a .nje, 300 tov. m vrta, par m*-nut od tramvaja, Diin 180.000. HIŠO, ernonadstiropno, novo zidano, dve (Jjvesobnd, dive enosobni stanovanji, 500 tov. m vrta, par minut od tranrvaja, Din 178.000. VILO, vusokopritlicno, 4 sofoe. •pniitifkfcine, parketi, elektrika* vodovod, pri kJavTOoi, Din 150.000. HIŠO, visokopritiMčno. 3 sobe, 1700 tov. m vrta, Sp. SoSka, Din 170 000. HIŠO, novo zidano, dve dvesob-ni stanovanjd, 400 lov. m vrta, tik postaje, 1 aro od Lđnblfjane, l>:ti 70.000. HIŠO, trigovsko, enonadstroipnos 3 sobe, trgovina, skladišča, hre-v, arv^togaratža, izredno prometen ob-tnejnd kraj, donos hdse letino Dfn 360.000. Polog tega v Ljubljani trn predanost jih večde število stanovanj-skDJh, tmgovtsflcih, gostilniških hiš, staivbišča na deželi, kmetije, vele-nosestrva, indnstrije, v velikri izbeni po naxugodnejših cenah. lizfi drž« uslužbenec .■i poročiti dekle, ki poseduje kšno nepremično premožeuje. — nudbe na uprajvo tega tista pod '•'•roljuben 2469«. 2327 18 din Ukan e ške ali damske obleke. Jhftreje garderobo zJ3ka, isti, posije, tudi obrne allet Express. Stari trg, ev. 19._ Ženitna ponudba jcui posestnik. 34 let star. kristjan, vdovec. Imam dobro gosposIati. Zadružna hranilnica r. z. z o* z., LJubljana, Sv Petra cesta št« 19» Plei 10; emr?e y po]7u /mi o 10 z popu A*. U4 Čas le zlato! Pred nakupom oglejte si veliko Izbiro po naJnttP cenL Sirmlniti atrofer mmwm$U lxtt»Jdb«. Otroikih votiekor. Športnih roiltkot. Ifneaib voiKkev. Tšmm» tmm Otraiklb »rtotiobflor. Stollc n u*«b|t ho]«. Trteklt« M pmm blag*. Dcto n nikormo« »troft ia kolcu. Pozor v CnU frtfika Prodal« tadl a« obrok«. V ■aoiknl oddileh m «pm«m»Jo no 00 pf «»ll* ».TRIBUNA" P. 5. L Tof«M tftokotat n Moto« taktiko« UuMlana. ICarlovsk« cest« 4. f Ogromno zmanjšani izdaitbi za obleke ber dobite od danes naprej narejen« obleke zjKumke »Tivar* po tovarn Škrob cenah. Na»moriL. PRAHA XII., Loadtaslka 57. (Ce ne bi ugaiJaAa, jamčamo zaimeoso.) Našim- na-taneno najnisajttl. y 4-« S** Orebova Jedrca na d obno in na debelo nudi Asim Arslanagič, Sarajevo za engros pakovano v zabojih po 25 kg netto, en detail v poštnih zavitkih do kg po ceni 32 za kg. POŠILJATE V HO POVZETJU. Opozorilo! Pri nakupu šivalnih strojev ne glejte na ceno, temveč na naj-bolišo znamko in to je PFAFF! Pfaff šivalne stroje za rodbino, obrt in industrijo z večletno saraucro, kupite ugodno in tudi na obroke pri tvrdki IGN. VOK, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 7 ali v podružnici Novo mesto. Pouk v vezenju brezplačen! Hoiboljši brnski blosooi Zaamčeno Čistovolnene moške in damske hlagove zadnjih novosti ca jesensuo in zimsko sezlio razpošilja starorenomirana ZALOGA TVORNICE SUKNA Siegrel - Imliof — Brno Palackćho tr. 12, Češkoslovaška Največja izbira. • Najnižje tvorniške cene. Majsolidnejša zvršitev vseh naročil, • Ma zahtevo vzore5 zastonj fr poštnine prosto 1» A KITE na zaščitno znamko , Globus" ^ kadar kupujete kemikalije za OPALOGRAPH. m^k^ Zaloga originalnih potrebščin in aparatov pri tvrdk. J£ LUD. BARAGA. Ljubljana. Šelenburgova ul. 6 k: mMM A. 1*1. SI^AirjIl^lNII L1UDLTANA Manuiaturni papir ko a Din 4'- Insenraite v »Slov. Narodu!" BREZPOSELNI! Poslužite se najusodnejše prilike pletilnega stroja VValter. ki Vam ca nudi F. KOS v Ljubljani, Židovska ul. 5, s popolnim poukom in najslgurnejšo eksistenco. SIDOI/' najboljše sredstvo za čiščenje in poliranje vseh vrst kovin se uporablja za čiščenje celokupnega jedilnega in kuhinjskega pribora, vsakovrstne posode, cinaste. le. sene, pločevinaste in emajlirane, kopalne kadi, stopnic i. t d. AZCROL." najboljše tekoče indigo plavilo. Dobivajo se povsod. Pazite na ime bi znamko! Tinnnnmni ■■■■■■ . ■ « « , Gritz^er, H*ner n Hayser 1 ■fe^ SioalnI stroji ter kolesa so najboljša v materijalu. Lepe opreme, ugodni plačilni po-g >ji - Istotam švi-§\ Trn ^~-mmjtt —»M i ■ carski pletiini stroji „DUBIED ' ^^^5!^ edino pri tvrdki JOSIP PETELinC # LJUBLJfSnn I OBVODUOLEG REŠERNOVEGA SPOMENIKA Tbl_2J13 Urejuje: Josip Zupančič. — Za •Narodno tiskarno«: Fran Jezecšek. — Za opravo in inseratni del Usta: Oton C hraste*. — Vsi v UuoljaoL 5