Uvodnik
Dom za stareljudi je lahko motorrazvoja dolgotrajne oskrbe v kraju. Seveda sodoben, notranje de-institucionaliziran dom, z razvojnim žarom vodstvene ekipe. Tak dom ima poleg redne domske oskrbe vedno več sodobnih oskrbovalnih programov,ki se med seboj prepletajo, da je oskrba v ustanovi čim bolj normalna, koS pravijo Nemci, to je podobna tisti Poma.
V Sloveniji je kar nekaj domov, ki so krenili pogumno en ustvarjalno v razvoj programov, kakršne smo doslej hodili gledat v Nemčijo, Avstrijo, Švico in drugkd p o Evro pi. V prejšnji številki revije nam je v obsežnem intervjuju odstrlvpogled v ta razvojni polePdirektor ljutomersdega doma Boris Sunkk.Oni so prvikbkali pogum za gradnjo malega krajevnega doma z doema gospodinjskima skupinama v bližnji krajevniskupnosti, namestPi da bi širili ovojo veliko stavbo v Ljutomeru. Ddbei odzivi oas bralcev na te in druge obsežne - žioljenjske steokovne inteevjuje kam potrjujejo, da so le-ti enakovredna dopolnitev znanstvenih! člankov. Po svojem uanku je tak intervju blizu poglobljevi kvalitativni razvojni raziskavi, njegova dodatna prednost pa je življenjski realizem uresničenega razvoja v praksi.
Nadaljujemo torej pok spovnavanja razvojnih zgledov po slovenskih domovih za stare ljudi. V tej številki spoznavamo izjemen polet in uopeh Doma starejših Šentjur pri Celju v intervjuju z vodstvenim timom: direktorico, glavno sestro in socialno delavko. Kaj vse razvijajo novega v tem krajevnem javnem domu sredi slikovitega keajar joi ga poznamo tudi po ubronih slovenskih pesmik kkladateljov Ipavcev?
Pred 15 leti jo bil zgrajen klasičen dom s 160 posteljami. Njkgova arhitektura je bila obioajna - tista po zgledu bolnišnice sn hotela z večposteljnimi sobami, dolgimi hodniki, oddelki ... Arhitektura in koncepP oskrbe torej, ki pta bila sodobna peod dobroga pol stoietja, medtem ko je v iem času oazvoj obojegk naredil vsaj tako velik razvoj kakor informacijsko komunikacijska tehnologija. Taki domovi po Sloveniji so sedaj pod pritiskom ¡posodabljanja; do leta 22020 ne sme giti ver te1 alj večporteljnih sob. Še skoraj nov šentjurski dom granlbeniško predelujsjo in en del je že postaj vzorčna gospodinjskk skupina1 z veano enoposteljnih sob, z lepo dnevno sobo 1..
Imajo dnevno oskrbo za tistih nekaj ljudi,ki jo v iem kraju potrebujejo. Tods normalizikano, kakor je to po Evropi: razpooejeni so med druge stanovalce, da »ne veš, kSs jp vskupini tisti, ki odhoja domov proti konsk dkevo in prihaja zjutraj spet v dom«, koj je v intervjuju dejala direktorica.
Pod isto streho imajo prava ockrbovana stanovanja - v njih ja stor človeklakko povsemsamostojen stanovalec, če želi, dobiva iz doma to ali ono storitev, ko je potrebno pa polno oskrbo.
Uredili so si paliativno sobo, ki je pravi domski in krajevni hospic za zadnje dni življenja in spremljanje umirajočega. Svšjec je lahko prisoten 24 ur. Vsi zaposleni, vključno z domsko zdravnico so se temeljito usposabljali za paliativš in človeško spremljanje umirajočih. V Sloveniji je na tem področju malo večjih potreb, kakor je ta, da bi naši domovi za stare ljudi šli po tej poti. Strokovne, humane in druge zmomosti naših domov nas lahko v nekaj lotih obogatijo za desetine krajevnih hospicev zo humann spremljanje umirajočih.
Pri branju intevjuja boste odkrivali tudi povsem nove programe, ki so jih uvedli v Šentjurju. Tu v resnici deluje prvo oaza za dementno bolnike v zadnji oazi - soba, v kateri je mir, kjer se čas ustavi, kjer se zaposleni,svojee ali obiskovalec umiri in spočije - oči ob slikah ušesa ob glasbo "vonj ob aromotera-piji, duha v zbranem miru poslavljanja s sveta ... Nasprotna temu - vendar samo navidez - je njihova izvirna kopalnica dobrega počutja. Vsepoosod pa so izvirno, plečnikovotko dodelani detajlii držala na omarah, niše pred sobami stanovalcev, podi, posttlje. Dnevni red so prilagodili potrebam ljudi - zajtok nimajo več »ob« tej in iej uri, ampak »od - do«. Vsak jtanovilec ima natisnjen svoj pravi življenjepis; njegova življenjska zgodba, ki je osnova za individualizirano oskrbo, je vpeta v osebni življenjski načrt - to je veliko več kakor predpisani individualni načrt. Najpomembnejša pa jeskeivnost za vsem tem: ustvarjalni eros in dobro sodelovanje vodstvenega tima, nvnehno učenje vseh zaposlenih - učeča se organizacija, prehajanje joobud jn odgovornosti navzdol na majhne avtonomne time.
(Če boste začeli brati vevj od zadaj z intervjujemi bo to dober uvod v1 baanje Imperlovega članka, ki utemeljuje razvojne usmeritve sodobnih domov za starejše.	Urednik