Letališče Moskanjci pri Ptuju
3. september
www.polimaraton.si
H^j nutukur/icu
aoft
Poiščiteglasovalni kupon na strani 22!
Ptuj • Se bo mestni svet odločil za drugačen razvoj mesta? O Stran 3
¡o ■ o
-r-■ r-
Ptuj, torek, 2. avgusta 2011
letnik LXIV • št. 59 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
V
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8»98,2»ICH3 www.radio-ptuj.si
Športno plezanje
• Maja in Mina zasenčili vso konkurenco
O Stran 11
Spodnje Podravje • Bogato festivalsko dogajanje
V pričakovanju praznika
Kajak sprint •
Tilen Vidovič peti na svetu
O Stran 11
Na Ptuju je iz leta v leto več festivalskega dogajanja.
Lani je mesto dobilo Festival komorne glasbe, ki bo vsaki dve leti, in Dneve poezije in vina, letos je društvo Čar griča dodalo Festival otroške ustvarjalnosti Aye, ki je del projekta Evropske prestolnice kulture 2012 v Ptuju. Potem ko je pred leti občasni prireditveni prostor postal Mestni park - v bistvu sprehajalna in rekreacijska cona, ki jo Ptuj-čani premalo uporabljajo tudi zaradi neurejenosti pretežnega območja -, se skozi festivalsko dogajanje odpira sedaj še Sončni park, ki prav tako ne osvaja z urejenostjo. Konec tedna pa bodo ptujske ulice in trge ponovno zasedli glasbeniki, zvrstilo se bo športno in kulturno dogajanje kot del letošnjega praznika MO Ptuj, 5. avgusta. Skozi ptujsko Poletno noč bodo dodatno oživele številne mestne lokacije. Sicer pa je cilj ptujskega festivalskega dogajanja, da bi mesto ne samo poleti, temveč celo leto polno živelo in tudi po tej vsebini dobilo želeno prepoznavnost v širšem prostoru.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Pred skupščino Perutnine Ptuj
Atletika •
Branimir Komel na
sp bi zu medalje Kad in mali delničar za posebno revizijo v Perutnini
m Stran 12 Kapitalska družba (Kad) in Simon Čadež iz društva Mali delničarji - Skupaj smo močnejši zahtevata posebno revizijo v skupini Perutnina Ptuj. Za to sta se odločila, ker po navedbah omenjenega društva obstaja sum, da je prišlo pri sklepanju nekaterih poslov skupine do negospodarnih ravnanj, ki naj bi povzročila oškodovanje družbe.
Kad in društvo Mali delničarji - Skupaj smo močnejši sta na Perutnino Ptuj naslovila zahtevo za razširitev dnevnega reda skupščine, napovedane za 26. avgust, z novo točko - imenovanje posebnega revizorja zaradi preveritve vodenja posameznih poslov družbe«. Predlagatelja, ki zastopata 10,11 odstotka osnov-
nega kapitala družbe, zahtevata posebno revizijo vodenja poslov skupine v obdobju zadnjih pet let.
Kot so v ponedeljek sporočili iz omenjenega društva, naj posebni revizor preveri vodenje poslov, ki so jih družbe v skupini Perutnina Ptuj sklepale med seboj ali s tretjimi osebami. Med
drugim izpostavljajo nakup delnic Merkurja in povezavo tega posla z nakupom delnic Perutnine Ptuj, odprodaje hčerinskih družb Perutnine Ptuj tretjim osebam ter dokapitaliza-cijo hčerinskih družb v Srbiji.
Prav tako v društvu zahtevajo preveritev poslov, povezanih z dajanjem in zavarovanjem po-
sojil drugim osebam, kot so na primer zajeti v pogodbi o prevzemu dolga v višini pet milijonov evrov z Infond Holdingom ter pogodbi o odstopu dolga v višini 15 milijonov evrov s Center Naložbami.
Član izvršnega odbora društva Mali delničarji - Skupaj smo močnejši Simon Čadež, ki je
tudi delničar Perutnine Ptuj, je pred dnevi tudi vložil nasprotni predlog glede delitve lanskega bilančnega dobička družbe. Namesto zdaj predlagane nedelitve bilančnega dobička predlaga delitev v višini 20 centov bruto na delnico, za kar bi namenili 25,45 odstotka dobička.
STA
i Mar. Tb
O w
f
f a>
arodno ^ibavne m lasbe
Perutnina Ptuj
n*®«
MESTNA OBČINA PTUJ
Ptuj 2011
■ i ■ i i ■ i
VliE#T#N
Minoritski samostan, 19. avgusta 2011 ob 19.30 uri
Slovenija • Z interventnim zakonom do prepovedi zaposlovanja
Globa za tiste, ki bi zaposlovali v javnem sektorju
Predlog novele zakona o interventnih ukrepih določa prepoved zaposlovanja v javnem sektorju do konca prihodnjega leta, proračunski uporabniki pa v tem času razen izjemoma tudi ne bi smeli sklepati podjemnih in avtorskih pogodb s svojimi zaposlenimi. Za kršitelje je predvidena globa v višini 4000 evrov.
Kot so sporočili po dopisni seji vlade, novela zakona o interventnih ukrepih, ki jo vlada skupaj s predlogom rebalansa državnega proračuna pošilja v državni zbor, ne posega v že pridobljene pravice, temveč obseg izdatkov v letošnjem in prihodnjem letu ohranja na ravni lanskega leta.
Pri plačah, pokojninah in socialnih transferih tako vlada, kot je napovedovala, ostaja pri zamrznitvi, kot jo je z interventnim zakonom določila že lani. Odločila pa se je tudi z zakonom določiti prepoved zaposlovanja v javnem sektorju. Podatki Ajpesa namreč kažejo, da se je število zaposlenih do decembra 2008 do decembra 2010 povečalo za 3362 oziroma 1681 letno. Da bi dosegli načrtovano enoodstotno zmanjšanje števila zaposlenih v javnem sektorju glede na december 2010, vlada z novelo predlaga prepoved vsakršnega zaposlovanja do konca leta 2012. Začasna omejitev zaposlovanja pa
bi veljala ne glede na standarde in normative za posamezne dejavnosti javnega sektorja in ne glede na kadrovske načrte, programe dela ter poslovne in finančne načrte posameznega proračunskega uporabnika.
Možne bodo izjeme ...
Predlog novele sicer izjemoma dopušča zaposlovanje, a bo za vsako sklenitev pogodbe o zaposlitvi potrebno predhodno pridobiti soglasje ustanovitelja oziroma financerja. Soglasje pa bo lahko izdano le, če bo uporabnik proračuna razpolagal z zadostnim obsegom sredstev za plače in če bo izkazal zmanjševanje števila zaposlenih. Načeloma bo pridobitev soglasja potrebna za vse zaposlitve, ne glede na vir sredstev za plače (proračun, evropska sredstva ali drugi vir) in tudi ne glede na vrsto zaposlitve, denimo tudi za štipendiste ali za nadomeščanja javnih uslužbencev zaradi bolniške odsotnosti nad 30 delovnih dni in zaradi porodni-
škega dopusta ter dopusta za nego in varstvo otroka. Sistemska izjema je določena za zaposlovanje na področju obrambe, kjer zaposlovanje ureja zakon o obrambi, pogodbe z zaposlenimi pa se sklepajo izključno za določen čas. Soglasja za zaposlitev tako ne bo potrebno pridobiti, če se zaposlovanje v Slovenski vojski izvaja v skladu z zakonom o obrambi in je to v skladu s skupnim kadrovskim načrtom vlade.
Predlog novele proračunske uporabnike zavezuje tudi, da tudi pri premeščanju zaposlenih, njihovemu razporejanju na druga delovna mesta, napredovanjih in nagrajevanjih ne prekoračijo obsega dejanske porabe sredstev za plače iz leta 2010, zmanjšanega za odstotek. Poleg tega določa, da uporabniki proračuna ne smejo s svojimi zaposlenimi sklepati avtorskih in podjemnih pogodb. Ta možnost je dopuščena v primerih, ko gre za izvajanje strokovnih usposabljanj, strokovnih izpitov in preizkusov znanja, ki se izvajajo v za ta namen ustanovljenih organizacijskih enotah.
Sklepanje avtorskih in podjemnih pogodb bo na podlagi predhodnega soglasja možno tudi takrat, ko se na ta način zagotavlja izvajanje posebnih
Z delom za nedoločen čas 30 % zaposlenih mladih
V Sloveniji je bilo lani 240.000 mladih, starih od 15 do 24 let, od tega je bilo 82.000 delovno aktivnih. Med njimi je bilo 69.000 zaposlenih, 2000 samozaposlenih in 11.000 pomagajočih družinskih članov, okoli 30 odstotkov zaposlenih je imelo delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Na zavodu za zaposlovanje jih je bilo prijavljenih 11.000.
Med zaposlenimi mladimi v starostni skupini od 15 do 24 let jih je bilo lani 36.000 v rednem delovnem razmerju. 31.000 jih je po podatkih Statističnega urada RS delalo preko študentskega servisa, 1000 pa jih je opravljalo druge vrste dela, na primer delo po pogodbi ali delo za neposredno plačilo. 14 odstotkov mladih zaposlenih je lani delalo v javnem sektorju, in sicer v dejavnosti javne uprave in obrambe, obvezne socialne varnosti, v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu ter
projektov, če so za te projekte zagotovljena dodatna sredstva. Prav tako bo dopuščeno za izvajanje programov bilateralne tehnične pomoči in za izvajanje projektov institucionalne izgradnje, ki se financirajo iz sredstev EU ali drugih tujih sredstev. Dodatna izjema je določena še za javne visokošolske in raziskovalne zavode.
V predlogu novele so predvidene tudi sankcije, in sicer vlada predlaga globo v višini 4000 evrov za odgovorno osebo uporabnika proračuna, ki bi v nasprotju z določbami novele sklenila pogodbo o zaposlitvi, podjemno ali avtorsko pogodbo, ali pa bi po uveljavitvi zakona ustvarila primanjkljaj na postavkah, ki vsebujejo plačne konte.
Marušič: Morale bodo obstajati izjeme
Minister za zdravje Dorjan Marušič poudarja, da bodo pri izvajanju novele zakona o interventnih ukrepih, ki predvideva prepoved zaposlovanja v javnem sektorju, »morale obstajati določene izjeme za to, da bi zdravstveni sistem deloval naprej«. Tako minister miri, da se čakalne dobe zaradi tega ukrepa ne bodo podaljševale.
v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih.
Mladi iščejo zaposlitev povprečno devet mesecev in pol. Med brezposelnimi mladimi jih je največ, 64 odstotkov, z dokončano srednješolsko izobrazbo, sledijo mladi z dokončano osnovno šolo ali z nižjo izobrazbo - teh je bilo lani 29 odstotkov, najmanj pa je med mladimi brezposelnimi visokošolsko izobraženih - 6,5 odstotka. (sta)
Največ domov za ostarele je v Ljubljani
Z naraščanjem števila starejšega prebivalstva se po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije povečuje tudi število domov za ostarele. V Sloveniji je trenutno 93 takih domov, razporejeni pa so po 86 občinah. Približno četrtina vseh domov za starejše se nahaja v 11 mestnih občinah. Največ jih je v Mestni občini Ljubljana, in sicer osem.
V Mestni občini Maribor imajo štiri domove za ostarele, v Celju in Novi Gorici po dva, v mestnih obči-
Minister je pojasnil, da je glasoval proti takšnemu interventnemu zakonu, saj se »zaveda težav, ki bi lahko nastale, če ne bo posluha za morebitne korekcije«. Po njegovih besedah je v zakonu predvideno, da bi se lahko ob soglasju resornega ministra oz. župana za določene profile tudi povečevalo število zaposlenih. Tako Marušič upa na dogovor, da bodo pri izvajanju zakona lahko veljale določene izjeme, ki bi omogočale zaposlovanje v zdravstvu, če bodo za to razpoložljiva sredstva. Pri tem cilja na nadaljnje možne prihranke v organizaciji in upravljanju v zdravstvenih zavodih. Po njegovem mnenju se čakalne dobe zaradi tega ne bodo podaljšale. Sploh Marušič ocenjuje, da »stalno strašenje in mahanje s čakalnimi dobami se mi zdi že da presega vse razumne meje«. V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije so namreč zapisali, da bi sprejetje prepovedi zaposlovanja med drugim povzročilo podaljševanje čakalnih dob.
Skupnost občin svari pred posledicami novele
Skupnost občin Slovenije opozarja, da predlog dopolnitev zakona o interventnih ukrepih z njimi ni bil usklajen, saj ga od vlade niso prejeli niti v obravnavo. Na premiera Boruta Pahorja, predsednika DZ Pavla Gantarja ter poslance so zato že naslovili protest. Skupnost občin Slovenije (SOS) v sporočilu za javnost poudarja, da ne drži navedba, da je predlog dopolnitev zakona o interventnih ukrepih usklajen z združenji občin, kar vlada navaja v obrazložitvi.
Kot so zapisali, se zavedajo nujnosti posameznih varčevalnih ukrepov, ki jih je potrebno
nah Koper, Kranj, Ptuj, Murska Sobota, Novo mesto, Slovenj Gradec in Velenje pa enega.
V	domovih po Sloveniji je trenutno nastanjenih nekaj več kot 19.100 oskrbovancev, od tega jih je največ v mestnih občinah Ljubljana (2128), Maribor (1162) in Ptuj (560). Najmanj oskrbovancev na občino pa imata domova za ostarele v občinah Renče-Vogrsko (23) in Vransko (42).
V	vseh slovenskih domovih za ostarele je skupaj okrog 19.300 ležišč. Po številu ležišč je bila v mestnih občinah skupaj na razpolago približno tretjina vseh ležišč, približno toliko pa je bilo v njih nastanjenih tudi oskrbovancev.
Dom z največjimi kapacitetami je v Mestni občini Maribor, in sicer premore 809 ležišč. Najmanj ležišč, 21, pa je v enem od domov za ostarele v Občini Dravograd, in sicer v kraju Šentjanž pri Dravogradu. (sta)
Vedno manj dijakov
V	začetku šolskega leta 2010/2011 je bilo po podatkih
Predlog novele interventnega zakona še določa, da se v letošnjem letu občinam za sofinanciranje investicij na podlagi zakona o financiranju občin lahko izplača polovico sredstev. Druga polovica sredstev pa se jim izplača najkasneje do konca marca 2012. Iz odloga so izvzete občine, ki že imajo sklenjene pogodbe za izvajanje večletnih projektov, in občine, ki sredstva namenjajo za zagotovitev lastne udeležbe za projekte, sofinancirane iz Evropske unije.
sprejeti na ravni države, vendar je zanje nesprejemljivo, »da je država tovrstne ukrepe pričela izvajati enostransko, brez vsakršnega dialoga z izvajalci zakonov«. Posebej izpostavljajo predlagani 9.a člen, ki prepoveduje vsakršno zaposlovanje v celotnem javnem sektorju, torej tudi v okviru občin. »Ob tem ni znano, kdo sploh izda soglasje za morebitno zaposlitev v okviru občinske uprave (!), saj je glede na absolutno prepoved zaposlovanja v celotnem javnem sektorju, katerega del so tudi lokalne skupnosti, razumeti, da v okviru občinskih uprav sploh ne bo možnih dodatnih zaposlitev,« so zapisali.
Pri tem opozarjajo, da je izjemno veliko občin pridobilo so-financerske deleže od Evropske unije. Ob prijavah na razpise za nepovratna evropska sredstva so se zavezale k uresničevanju določenih ciljev, med drugim k novim zaposlitvam. Če bodo te občinam z zakonom onemogočene, pa bo to pomenilo nedoseganje oziroma nerea-lizacijo predvidenih ciljev ter posledično vračanje evropskih sredstev, opozarjajo v skupnosti občin.
STA. (pripravlja: SM)
ministrstva za šolstvo v srednješolsko izobraževanje vpisanih 82.451 dijakov, kar je za 2579 dijakov manj kot v predhodnem šolskem letu. Največje število dijakov je bilo v mestnih občinah Ljubljana, Maribor, Kranj in Celje, najmanj pa v občinah Kostel, Hodoš, Osilnica, Kobilje in Jezersko.
Tako kot število osnovnošolcev se tudi število dijakov v zadnjih letih nenehno zmanjšuje, prav tako zaradi zmanjševanja rodnosti po letu 1980 in staranja prebivalstva. V preteklem šolskem letu je bilo v srednješolsko izobraževanje vključenih 82.451 dijakov, v začetku šolskega leta 2000/2001 pa 104.840. To pomeni, da se je število dijakov v tem času zmanjšalo za več kot 19 odstotkov. Največje število dijakov je imela Mestna občina Ljubljana, in sicer 10.134, kar je okrog 12 odstotkov vseh dijakov. Sledijo ji Maribor s 3842 dijaki, Kranj z 2240 dijaki ter Celje in Koper, ki sta imela v minulem šolskem letu vsak po 1808 dijakov. Najmanjše število dijakov ima občina Kostel, in sicer le osem. Za njo so še občina Hodoš z 10 dijaki, Osilnica z 12 dijaki, Kobilje z 19 dijaki in občina Jezersko s 24 dijaki. (sta)
Uvodnik
Magistralka je še zmeraj enaka ...
Spomnim se časov izpred kakih štirih desetletij in več (ja, nekateri smo že kar dolgo na svetu), ko je bilo življenje čisto drugačno kot danes. (»Pa ne že spet eden tistih, ki se jim toži po dobrih starih časih,« morda poreče kdo sam pri sebi.) Živeli smo ob cesti, kije na tem koncu Slovenije povezovala sever Evrope z jugom. Ob cesti Ptuj-Zagreb. Deset metrov oddaljeni od nje. Ta je bila v tistem času makadamska, po njej pa je potekal ves promet proti Hrvaški. Ne bom opisoval, koliko prahu smo v tistem času požrli. Dan za dnem, leto za letom. Že res, da ni bilo prometa toliko kot danes, pa vendar si karpredstavljajte, kako smo leto za letom čakali na izboljšanje razmer. Še zlasti, ker so bili to časi, ko smo se tudi sami s svojim fičkom kdaj odpravili na pustolovščino v hrvaško smer - namreč proti Krapin-skim in Stubiškim toplicam, saj v Ptuju na tistem travniku, kjer so danes terme, takrat ni bilo ničesar, še pipe ne, ki je kar nekaj časa dokazovala, da je pod zemljo topla voda.
Potem seje začelo govoriti, da bodo gradili »autoput«. Najprej potiho, potem zmeraj glasneje - in potem se je res začelo. Rednemu prašenju naše hiše se je pridružilo še dodatno - tovornjak za tovornjakom je rohnel po našem utrujenem makadamu. Ampak autoput, kot smo vzneseno poimenovali čisto navadno asfaltno dvopasovnico, je rasel, in ko je bil končan, za vselej spremenil naše življenje na boljše.
Ampak to je bilo pred štirimi desetletji. Med tem časom so se prometni tokovi ne samo podvojili, pač pa podesete-rili ali pa še bolj povečali. Le magistralka je ostala enaka, samo malo utrujena. In sedaj tisti, ki živijo ob njej, spet čakajo. Le da je sedaj cesta zaradi višjih, meddržavnih interesov - bolje rečeno nagajanja nekdanjim »bratom« na jugu - potisnjena na stranski tir. Žal pa s tem tudi ljudje, ki so prisiljeni živeti ob tem prometnem kaosu. V osrednjih medijih se na naslovnicah bohotijo kolone pločevine na Obali, »naši« zastoji pa so omenjeni mimogrede. In žal vse kaže, da bo tako še dolgo, dolgo, dolgo...
Jože Šmigoc
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Dženana Bečirovič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Mestni svetniki sprašujejo
Se bo mestni svet odločil za drugačen razvoj mesta?
Ptujskim mestnim svetnikom vprašanj, predlogov in pobud nikoli ne zmanjka. Kljub temu da naj bi ustna vprašanja zastavljali izjemoma, jih je na vsaki seji še vedno veliko, ker se tik pred sejo zgodijo še različne nujne zadeve, ki zanimajo ljudi v okolju, v katerem živijo in delajo. Za številne pobude, predloge in vprašanja pa je mogoče reči, da se ponavljajo.
Foto: Črtomir Goznik
Večina mestnih svetnikov je aktivnih tudi na sejah četrtnih svetov.
Kot zvezda stalnica se na mestnem svetu pojavljajo mestno jedro, tržnica in Panorama. Pogosto pa so tudi v dilemi, kako ravnati v primerih, ko jim nekaj naložijo v svetih četrtnih skupnostih, saj je udeležujejo tudi teh sej. Ker o tem niso imeli prave razlage in usmeritve, je svetnico SDS Heleno Neudauer zanimalo, kako naj ravnajo v primerih, ko jim na svetih četrtnih skupnosti naložijo, da naj nekaj prenesejo na mestnih svet, medtem ko jim drugod razlagajo, da so dobili prepoved za tako početje.
V mestni upravi pojasnjujejo, da so na posvetu s predsedniki svetov četrtnih skupnosti MO Ptuj predlagali, da naj v četrtnih skupnostih sledijo dogajanju na mestnem svetu preko spletne strani MO Ptuj, kjer so v gradivu za seje mestnega sveta zajeti tudi odgovori občinske uprave na vprašanja in pobude mestnih svetnikov. Nekatera vprašanja in pobude se namreč podvajajo: mestni svetniki jih podajajo tako na sejah svetov ČS kot na sejah mestnega sveta. Prav tako je uprava priporočila, da naj se enakih pobud ne pošilja na tri različne naslove: županu, mestnemu svetu in pristojnemu oddelku. V vseh primerih se pobude, naslovljene na župan in mestni svet, namreč posredujejo tudi pristojnemu oddelku občinske uprave,
kjer praviloma pripravijo odgovore na posredovana vprašanja, predloge in pobude. Če pa želijo v četrtnih skupnostih podati pobude na mestni svet, naj se o tem dogovorijo z mestnimi svetniki, da jih bodo posredovali na mestni svet oziroma na ustrezen odbor.
Kaj je razvojna prioriteta Ptuja
Svetnik SDS Marjan Ko-larič iz ČS Rogoznica skoraj na vsaki seji mestnega sveta
postavi katero od vprašanj, povezanih z razvojem te ptujske četrtne skupnosti, ki ima velike infrastrukturne probleme; največ je cestnih, velik problem je tudi kanalizacija, nič manjša pa varnost. Medtem se na Slovenskogoriški cesti že nekaj dogaja, kajti urejenih je prvih 460 metrov ceste, ki se je gradila skoraj deset mesecev. Nadaljnja dela so vprašljiva zaradi pomanjkanja denarja, v najboljšem primeru pa je njeno dokončanje pričakovati čez dve tri leta, če se bo
gradila s takšnim tempom kot prvih 460 metrov. Za dela na cesti skozi Podvince pa še v tem trenutku ni mogoče napovedati pravega začetka, ker si v MO Ptuj prizadevajo, da bi najprej zgradili kanalizacijo, zatem pa se lotili ceste, saj bi se s tem oizgnili dodatnemu prekopavanju ceste in tudi velikim dodatnim stroškom, ki bi nastali v primeru, če bi najprej rekonstruirali cesto, zatem pa se lotili gradnje kanalizacije. Svetnik Marjan Kolarič pa je na julijski seji mestnega sveta
dobil odgovor tudi na svoje vprašanje oziroma pobudo, da naj se prebivalce MO Ptuj vpraša, kaj naj bo oziroma je prioriteta razvoja v MO Ptuj. V odgovoru urada župana in splošnih zadev, pripravila ga je Simona Kašman, so zapisali, da se v občinski upravi MO Ptuj zavedajo, da je njihova osnovna naloga zagotavljanje potrebne javne infrastrukture na vseh področjih življenja in dela lokalne skupnosti. Pri pripravi in sprejemanju proračuna posredno sodelujejo tudi občani preko predlogov mestnih svetnikov in predstavnikov četrtnih skupnosti. Vsako leto se ob pripravi proračuna podajo številni predlogi, a za vse žal ni denarja. Mestni proračun je v veliki večini že razdeljen vnaprej, ker mora prednostno izpolnjevati obveznosti, ki jih je predpisala država. Želje in potrebe je mogoče uresničiti le v okviru finančnih zmožnosti.
Poskus izvedeti, katera področja razvoja so občanom v MO Ptuj najpomembnejša, je MO Ptuj izvedla leta 2004, ko se je pripravljal integralni razvojni program MO Ptuj. Poziv občanom za sodelovanje pri njegovem oblikovanju je šel na naslove okrog 8500 gospodinjstev. Gradivo je obsegalo opredeljene probleme, ki naj bi jih občani ocenili po pomembnosti, s čimer bi dobili prednostni vrstni red njihovega reševanja. Da bi dobili čim več odgovorov, so anketne vprašalnike zbirali dva meseca na treh krajih v mestu, ki jih občani najpogosteje obiskujejo. Rezultat je bil pičel - vrnjena sta bila le dva izpolnjena vprašalnika. Ker vzorec ni bil ustrezen, so se priprave integralnega razvojnega programa MO Ptuj lotili s pomočjo strokovnih skupin z več kot 100 strokovnjaki. Dodatno pa so občane oziroma zainteresirano javnost pozvali k sodelovanju s predlogi za oblikova-
nje razvojnega programa MO Ptuj na treh dogodkih. Glede na (ne)odziv izpred sedmih let v mestni upravi ocenjujejo, da izvajanje ankete brez izdelanega koncepta ni smiselno, zelo pa bi bila dobrodošla v primeru, če bi se mestni svet odločil za »revizijo« integralnega razvojnega programa MO Ptuj, v tem okviru pa tudi prevetritve vizije in strategije razvoja MO Ptuj. Kolaričevo vprašanje in pobuda je že šla v tej smeri, da bi se na terenu ugotovilo mnenje občanov o razvoju Ptuja.
Krajani dela Vičave od številke 127 do 133 imajo težave zaradi neustrezno speljane kanalizacije iz Ulice Vide Alič v zbirni kanalizacijski kanal (jašek), ki je bil na Vičavi zgrajen le za sedem družin. Ob večjih nalivih jim zaradi tega zaliva kleti z vodo in fekalijami. Gre za problem, ki ga v Mestni hiši poznajo. Lani je bil opravljen ogled na terenu, ki so se ga ob predstavnikih MO Ptuj udeležili tudi prizadeti krajani. Ugotovljeno je bilo, da je kanalizacija dejansko neustrezno speljana, kar je razvidno tudi iz uradne dokumentacije. Od mestnega sveta krajani pričakujejo, da bo naložil pristojnim projektantom in izvajalcem, da se problem čim prej reši, Komunalno podjetje Ptuj pa je tudi že izdelalo predračun za potrebna dela. Rešitev je v preusmeritvi kanalizacije iz Ulice Vide Alič v primarni kanalizacijski vod za celotno območje Vičave, dela pa bi stala 5642 tisoč evrov. Svetnica Desusa Kristina Dokl je na zastavljeno vprašanje na julijski seji mestnega sveta prejela odgovor, da ko bodo v proračunu MO Ptuj zagotovljena sredstva, se bodo lahko izvedla potrebna dela, nič pa ni izvedela, kdaj se bo to zgodilo. Do takrat lahko krajani samo upajo, da bo večjih nalivov čim manj.
MG
Ormož • Župan ministra Žekša seznanil s težavami in uspehi
Podeželje naj bo zadovoljno s tem, kar ima
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu ter hkrati za kulturo Boštjan Žekš se je dva dni mudil na Ormoškem. V četrtek je prisostvoval simpoziju na Kogu in tam tudi prenočil na turistični kmetiji Hlebec. V petek dopoldne je obiskal vinsko hišo Čurin-Prapotnik, potem pa ga je župan Alojz Sok seznanil z nekaterimi težavami, ki pestijo lokalno skupnost, ter mu pokazal uspešno zaključeno investicijo v grajsko pristavo.
Minister, ki vodi kar dva re-sorja, je nekaj časa vodil tudi vladno službo za regionalni razvoj in lokalno samoupravo, zato ga je župan nagovoril v zvezi s projekti, ki se financirajo iz teh sredstev, predvsem glede vodovoda, ki je v okviru pomurskih projektov pripravljen najdlje. Minister je v zvezi z vodovodom povedal: „Stvari se ne premikaj o tako dobro, kot bi bilo treba, vendar kaže, da ta krak še najbolje napreduje. Jaz sem svojo funkcijo na uradu že predal, bom pa po svojih močeh poskusil to spremljati in vzpodbujati, saj je projekt tako daleč, da bi se prihodnje leto lahko pričelo delati."
Foto: Viki Ivanuša
Minister Boštjan Zekš si je po srečanju z županom Alojzom Sokom v spremstvu Nevenke Korpič ogledal obnovljeno grajsko pristavo.
Alojz Sok je ministra seznanil tudi s problematiko financiranja dveh zaposlenih v okviru Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož in mu izročil obsežno dokumentacijo, ki se je nabrala od obljube nekdanjega ministra Simonitija pa do danes. „Tukaj se dogaja nepopolna pravica, da je muzej povezan s ptujskim in za en del se financira, za drugi pa ne, zato bom zadevo preučil in si poskušal ustvariti sliko," je bil tudi pri tem odgovoru minister nedoločen.
Na vprašanje ministru, ali sta v svojih pogovorili prišla tudi do kakšnih konkretnih rešitev, pa je ta povedal, da sta prišla le do konkretnih težav,
ki jih je potrebno reševati. „Župan pa me je seznanil s konkretnimi uspehi. Grajska pristava, urejena z evropskimi sredstvi, je gotovo ena od njih, saj v črpanju evropskih sredstev nismo najuspešnejši. Projekt je pospremil še stečaj gradbenega podjetja, ki je izvajalo dela, tako da je še toliko bolj razveseljivo, da se je vse dobro zaključilo," je povedal minister Žekš.
Ker je bil minister prvič v naših krajih, nas je zanimalo, kakšni so njegovi vtisi: „Prvič sem bil tukaj in imel sem se zelo lepo. A kot vsi deli izven Ljubljane se pritožujete, da Ljubljana nima posluha za vas, kar pa ni res. Sprejeli so se
različni zakoni, tudi za razvoj Pomurja; kakšen je efekt, se da debatirati. Pojdite pogledat v okolico Ljubljane in boste videli, da tudi tam ni raj na zemlji. V Sloveniji se je razvil nek način razmišljanja, da so razlike med razvitimi in nerazvitimi velike. To sploh ni res. Poročilo OECD primerja povprečni dohodek v najrazvitejšem s povprečnim dohodkom v najmanj razvitem delu Slovenije in te razlike so majhne. Čeprav so še vedno prevelike in država poskuša stvari izboljšati. Takih muzejev in glasbenih šol v Sloveniji ni prav veliko, tako da bodite veseli."
Viki Ivanuša
Ptuj • Festival Art 2011
Dogajanje, ki ima občinstvo, ne pa denarja
Tretji festival Art Ptuj 2011 se bo v petek, 5. avgusta, na praznični dan MO Ptuj, svečano zaključil. Tega dne se bodo za mesec dni odprla številna ptujska razstavišča in nekatera razstavišča v okolici, v katerih bo moč do 5. septembra občudovati letošnja dela 9. mednarodnega festivala sodobne umetnosti. Zakulisje festivala pa se še ne bo tako kmalu zaprlo oziroma bo trajalo vse do podpisa pogodb za letošnji festival, ki pa, kot kaže, še ne bo ta teden.
Finančno bosa organizatorja 3. glasbenega festivala Arsana in 9. mednarodnega festivala sodobne umetnosti Mladen Delin in Jernej Forbici sta bila prisiljena iti v javnost s podatkom, da sta festival začela brez podpisanih pogodb in torej brez denarja. Malo začetnega denarja si je uspelo pridobiti le društvu Art Stays (za letalske vozovnice udeležencev), ne pa Arsani, četudi je pravočasno dostavila vse dokumente, kot so se dogovorili. Šele po treh tednih, ko je zadeva prišla v javnost, jima je bilo povedano, da bi morali vsi izvajalci, za katere naj bi jim »posodili denar«,
podpisati še neke pogodbe. To bi jima lahko povedali že takoj, ko je predstavnik Arsane v začetku julija osebno prinesel pogodbe v podjetje Javne službe, pa je bil tri tedne molk. V bistvu pa to ni posojilo, ampak gre za sredstva, ki so del sofinanciranja za točno določene stroške. Obema društvoma je bilo obljubljeno, da bodo Javne službe vsakemu »posodile« sedem tisoč evrov, ker še pogodbe niso podpisane, zapadel pa je že rok plačil nekaterim storitvam za festival.
Zaradi finančnih zapletov in prelaganje krivde z enega na drugega (MO Ptuj in Zavod

i»
v mm
Foto: Črtomir Goznik
Skupina Langa - še en glasbeni nastop, ki je osvojil Ptujčane.
Foto: Črtomir Goznik
V sklopu glasbenega festivala se je predstavila tudi pevka in igralka Bilbi (Maja Pihler).
2012 Maribor: v Zavodu pravijo, da pogodbe nočejo podpisati na Ptuju, na Ptuju iščejo krivce v Mariboru) so se na Ptuju v petek, 29. julija, srečali programski direktor Zavoda 2012 Maribor Milan Čander, Mladen Delin (Arsana) in Jernej Forbici (Art Stays). Ponovno je bilo izpostavljeno, da je ptujski župan Štefan Čelan tisti, ki noče podpisati pogodbe, ker se Ptuj ne strinja s povišanimi sredstvi za oba festivala. Prvotno je bilo dogovorjeno, da dobi Art Stays glede na program 30 tisoč evrov, Arsana pa 40 tisoč. V Mariboru pa so jima glede na strokovno oceno povišali
sredstva, Art Staysu na 40 tisoč evrov, Arsani na 67 tisoč evrov, kar vključuje tudi pokritje dela prireditvenega prostora na mi-noritskem dvorišču. Maribor naj bi namreč določal, koliko bodo prejeli izvajalci, ne pa v občinah partnericah projekta. Jernej Forbici od Zavoda že prejel osnutek pogodbe, Mladen Delin jo še čaka. V obeh pa naj bi bili povišani zneski, torej številke, ki so jih določili v Mariboru. Pričakovati je, da bo v tem tednu zadeva dosegla vrelišče, z dopusta se vrne tudi ptujski župan Štefan Čelan, a smo ga za mnenje zaprosili po elektronski pošti.
»Mestna občina Ptuj je dolžna na vsak evro, ki ga dobi iz države preko zavoda EPK, dodati svoj evro. V ta namen smo v proračunski razpravi sprejeli višino sredstev, ki jo bomo v letih 2011 in 2012 namenili za programski del projekta EPK 2012. V pripravi programa smo posameznim izvajalcem jasno povedali, koliko denarja imamo iz občinske blagajne na voljo za njihove projekte. S tem dejstvom smo seznanili tudi predstavnike v Zavodu 2012 Maribor. Kolikor mi je sedaj poznano, so se naši posamezni izvajalci sami dogovarjali v Mariboru za višino sredstev,
ki naj bi jih prejeli od Zavoda. Mi nimamo nič proti temu, če jim bo Zavod namenil večjo vsoto denarja, zagotovo pa je ne bomo višali mi (razmerje torej ne bo 50 : 50). Prav tako ne bomo dovolili, da bo Zavod na račun večanja sredstev posameznim izvajalcem nato samovoljno manjšal sredstva drugim našim izvajalcem. Pogodbe bomo torej podpisali, ko bodo ta določila jasno zapisana v pogodbah,« odgovarja Štefan Čelan na zaplete, ki spremljajo podpisovanje pogodb za projekta, ki bi morale biti podpisane že pred začetkom festivalov.
MG
Foto: Črtomir Goznik
V knjižnici je na ogled razstava Blodeča civilizacija avtorjev Mihaila Belija Karanoviča in Želimirja Bariča.
Ptuj • S festivala otroške ustvarjalnosti Aye
Festival povezal mlade in malo starejše
Na koncu Prešernove ulice, med muzejsko upravo in dominikanskim samostanom, se piše nova zgodovina dogajanja na Ptuju. Sončni park, ki mu mesto in z njim vred njegovi prebivalci že dolgo skušajo narisati drugačno podobo in tudi vsebino, se je letošnje poletje napolnil s festivalom otroške ustvarjalnosti.
Ker se v mestu ob Dravi številni ne znajo dogovoriti, da ne bi podrli ograje drugega, je s pravim projektom v pravem času nastopila civilna pobuda, člani društva Čar griča, ki se posvečajo ustvarjalnosti skozi rokodelske veščine in spodbujajo kreativno razmišljanje. Pripravili so prvi festival otroške ustvarjalnosti, Aye festival 2011, ki se je začel 29. julija in potekal v Sončnem parku in na ptujskem gradu, zaključil pa se bo jutri, 3. avgusta, z zaključno prireditvijo ob 19. uri na dvorišču minoritskega samostana.
V sklopu šestdnevnega festivalskega dogajanja so izvedli dvanajst različnih delavnic za predšolske in šolske otroke ter njihove starše oziroma stare starše, da so skupaj aktivno preživeli prosti čas. Pripravili pa so tudi sklop dveurnih predavanj na temo o tem, kdo je moj otrok, dediščina preteklih generacij, čustvene in spiritualne orientacije.
Foto: Črtomir Goznik
Na delavnici rezbarjenja v les so izdelovali loke in puščice.
Zakaj so festival poimenovali Aye? Kot je povedala predstavnica društva Čar griča Natalija Resnik Gavez, je Aye drugo ime za naš vidni svet, naš planet, je svet akcije, kjer skozi prepoznavanje in uporabo svojih potencialov gradimo boljše življenjske pogoje bivanja zase, za svoje bližnje in okolico. Zasnovali so ga z željo uspešno povezati ustanove na področju kulture, umetnosti in izobra-
ževanja, skozi to pa povečati tudi prepoznavnost Ptuja po Sloveniji, Evropi in svetu. Ptuj je skozi festival Aye pridobil na festivalski prepoznavnosti, postal pa je tudi sestavni del festivalskega dogajanja v projektu Evropska prestolnica kulture.
Dober obisk vseh delavnic in celotnega festivalskega dogajanja, zadovoljni otroci in njihovi starši ter številni drugi obiskovalci so zagotovilo, da
Foto: Črtomir Goznik
Pravljica z jogo, druženje s pravljičarko Liljano Klemenčič v popoldanski senci starih dreves
bo festival tudi v letu 2012 izpolnil pričakovanja, ko naj bi v mestu v kreativnosti zaživeli še tudi drugi mestni kotički. Prvi ptujski festival otroške ustvar-
jalnosti bodo sklenili z zaključno prireditvijo, ki bo jutri in na kateri bodo predstavili film festivalskih utrinkov, nastopil bo pevski zbor Allegro, plesal-
ci, zlati in srebrni tolkalistični državni prvaki, Matija Puž s francoskimi šansoni in še nekateri drugi.
Dravci • Uvod v dneve odprtih kleti na VTC Haloze
Dobre stvari pod streho iz rži
Na domačiji Korpičevih v Dravcih, čisto točno na velikem dvorišču pred etnološko zbirko starega orodja, ki se vsako leto krepko obogati in poveča, je KTD Klopotec Soviče-Dravci skupaj z Društvom za ohranjanje dediščine (DOD) in ob pomoči gospodarja Zvonka pripravilo zdaj že tradicionalni prikaz kmečkih opravil s postavitvijo klopotca pod imenom Od zrna do kruha.
Medtem ko so se obiskovalci prejšnjih prireditev lahko podrobno seznanili s tem, kako se je nekoč ročno želo pšenico, jo spravljalo na hrbtih v strme bregove do domačij in se jo potem tam na roke tudi omlatilo, je bila letos v ospredju priprava omlačenih snopov za ostrešje in prekrivanje le-tega.
Tako priprava snopov kot pokrivanje ostrešja sta seveda moško delo in domači možje so se ga lotili brez posebnih težav, saj so ga očitno še vajeni; tako je Zvonko Korpič z vajeno roko in nekaj zanimivega orodja pokazal, kako se snopi „škopijo" oziroma pripravijo za na streho: „Pri škopanju sta glavna pripomočka takšne posebne klešče in grablje, s katerimi se šop očisti tako, da v njem ostane le slama. Takšen snop se nato lepo ravno obre-že in je pripravljen za polaganje na ostrešje. Nekoč, ko je bilo slamnatih streh veliko več, so na domačijah za strešno slamo posebej zasejali rž ali žito, kot mu pravimo po domače. Po Halozah pa so kje naredili slamo za ostrešje tudi iz višje rastoče pšenice, če ni bilo rži pri hiši." Korpič je ob hitrem škopanju zbranim še povedal, da so tudi snopi rži v njegovih rokah ročno požeti na njivi rži v Prvencih-Strelcih, z njimi pa bodo prekrili nadstrešek ob gospodarskem poslopju.
Prekrivanja se je takoj lotil eden redkih mojstrov te obrti, Ivan Belšak iz Gradišč v Cirku-lanah, ki se je tega dela priučil že pri 20 letih. Tako se je Korpi-čev etnografski muzej, ki se je lani zelo povečal z lesenim gospodarskim poslopjem, hkrati pa tudi že pošteno zapolnil s starimi kmečkimi orodji, letos še nekoliko razširil za slamnato podstrešnico.
Po opravljenem delu je sledila še tradicionalna postavitev klopotca v bližnjem vinogradu. Korpičev klopotec, ki
ga je ekipa zbranih možakarjev postavila minulo soboto pozno popoldne, sodi med velike haloške klopotce in hkrati naznanja začetek postavitev tovrstnih šestperesnih klopot-cev po haloških vinogradih.
Celotno prireditev pri Korpičevih je - ob poznopopol-danskem poletnem nalivu - spremljalo petje ljudskih pevcev in godcev; nastopili so namreč Veseli Jožeki, ljudski pevci Mejaši, Ivan Švajgl, ljudski godci 3 krat 2 iz Pernice pri Mariboru in pevci Društva
Mojster za pokrivanje Ivan Belšak je takole spretno in hitro prekrival nadstrešek s slamnato streho.
daljevali ta konec tedna na kmetiji pri Pintarjevih v Velikem Okiču. Sredi avgusta (13.) bodo vrata svojih kleti odprli še: kmetija Plajnšek v Žetalah, vinogradništvo Turčan-Janže-kovič v Zavrču, turistična kmetija Kozarčan v Cirkulanah, isti dan pa bodo klopotec postavili tudi člani Etnografskega društva Tržec na Djočanovi kmetiji, kjer bodo hkrati organizirali še plovbo po Dravinji z rečnim splavom. V nedeljo, 14. avgusta, bodo klopotce-velika-ne postavljali člani TD Cirkula-
ne na t. i. cesti klopotcev Mali Okič-Slatina, v ponedeljek, 15. avgusta, pa bodo društveni klopotec na griču Sv. Ane v Cirkulanah postavili tudi člani Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze, v Podlehniku pa bo ta dan svojo ponudbo predstavila kmetija Konrada Vaupotiča.
Kot zadnji bodo letos postavljali svoj klopotec člani TD Podlehnik ob etnografskem muzeju na Gorci.
SM
Gospodar Zvonko Korpič je z vajeno roko pokazal, kako je treba škopati snope žita, da je pripravljeno za prekrivanje strehe.
upokojencev Turnišče. Zbrane obiskovalce je kot gostitelj pozdravil gospodar Zvonko Koripič, predsednik KS Sovi-če-Dravci-Vareja Bojan Merc in župan Friderik Bračič, ki je v nagovoru poudaril, da je ohranjanje snovne in nesnovne kulturne dediščine izjemno pomembno, česar se v občini tudi zavedajo in to dejavnost podpirajo.
Sicer pa je bila prireditev Od zrna do kruha letos tudi uvod v dneve odprtih vrat haloških kleti, ki se bodo na-
Tradicionalna prireditev Od zrna do kruha se pri Korpičevih vedno konča s postavitvijo velikega haloškega klopotca, ki mu potem do sredine avgusta sledijo še številni drugi po haloških vinogradih.
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • 14. tradicionalni turnir v balinanju
Letos je slavila upokojenska ekipa
Športno društvo Center, katerega člani se družijo več kot 50 let, nekateri so bili tudi aktivni igralci Nogometnega kluba Drava, ki je tako neslavno propadel, kar jih zelo žalosti, so se formalno društveno organizirali pred desetimi leti. Sedaj tradicionalni turnir v balinanju pa so začeli že prej. Letošnji je bil že štirinajsti po vrsti.
Foto: MG
Letošnje balinanje ob prazniku MO Ptuj je potekalo pod dežniki.
Na najstarejšem ptujskem balinišču, ki obstaja že več kot 20 let, zgradili so ga s prostovoljnim delom pod strokovnim vodstvom Andreja Zelenika, se je v petek, 29. julija, zbralo 12 ekip, toliko jih je bilo tudi leta 2010. Lani je slavila ekipa ptujskega župana Štefana Čelana, letos pa ekipa Društva upokojencev Ptuj, ki so jo sestavljali Mirko Jaušovec, Mirko Moran in Marjeta Ivanka Planjšek.
Turnir so morali letos zaradi dežja prestaviti s četrtka na petek, a jim je tudi drugi dan nagajalo vreme, zato so večji del turnirja opravili pod dežnikom, kar pa ni pokvarilo razpoloženja in športnih užitkov, v prvi vrsti pa je turnir namenjen druženju, ki ima ob tej priložnosti tudi praznično noto. Vsakoletni balinarski turnir je namreč sestavni del praznovanja praznika MO
Ptuj. Tudi letošnji turnir je spremljal gurmanski užitek, že tradicionalni prekmurski bograč, pripravljen po starem prekmurskem receptu, pri katerem so odločilne začimbe iz Madžarske. Koliko je bograč, ki so ga pripravili Jože Mau-čec, Drago Žlender in Adolf
Mihelač, vplival na športno srečo na letošnjem turnirju, pa niso povedali. Letos ga je bilo za tekmovalce in gledalce v dveh kotlih na voljo 75 litrov. Kot je povedal predsednik ŠD Center Jože Maučec, ni slabega vremena, lahko je le slaba obutev, obleka, člani društva
imajo vedno dovolj dobre volje, da turnir izpeljejo ne glede na vreme. Najboljšim so podelili pokale, vsem sodelujočim pa okrog vratu obesili medalje. Letos se je med zmagovalce zapisala ekipa Društva upokojencev Ptuj v sestavi Mirko Jaušovec, Mirko Moran in Marjeta Ivanka Plajnšek. Drugo mesto je zasedla ekipa uprave MO Ptuj v sestavi Edi Kozel, Marjan Varvoda in Robert Brkič, tretja pa je bila ekipa veteranov ptujskih krajevnih skupnosti, ki so jo sestavljali Boris Perger, Marjan Pišek in Boris Gornik. Sodelovale pa so še ekipe Zavoda za šport Ptuj, Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju, Turističnega društva Ptuj, mestnega sveta MO Ptuj, ČS Breg-Turnišče, ki je imela dve ekipi, UO DU Ptuj, ČS Center Ptuj in ŠD Center Ptuj.
Člani ŠD Center, vseh je 21, v svojih aktivnostih dajejo osrednji poudarek rekreaciji, izvajajo jih v stilu pregovora zdrav duh v zdravem telesu, v ospredju pa je igranje malega nogometa. Že pred leti so navezali stike s športniki iz Brčke-ga, letos so se v Brčkem srečali
že devetič. Letos sta njihovo ekipo okrepila tudi ptujski župan Štefan Čelan in direktor občinske uprave Stanislav Gla-žar. V Brčkem jih je pozdravil tudi tamkajšnji župan. Vsako leto priredijo tudi novoletni dvoranski turnir Toyota, letošnji je bil že deseti po vrsti, vsako leto pa organizirajo tudi strokovno-kulturni in poučni izlet. Letos so bili na Blatnem jezeru. Tradicionalno ob prazniku MO Ptuj pa priredijo turnir v balinanju in postrežejo s prekmurskim bogračem. Sredstva za dejavnost si zagotavljajo iz članarine, s pomočjo sponzorjev, veliko pa opravijo tudi prostovoljnega dela.
MG
Središče ob Dravi • Moskva tours ponovno na poti
Foto: Viki Ivanuša
Člani odprave Moskva tours so pred startom požirali še za skupno fotografijo pred dvema priletnima katrcama in moskvičem.
Srečno pot, Moskva tours 2011!
Že lani smo poročali o avanturi Moskva tours, letos so organizatorji dodali svoji poti še več kilometrov in bele noči v Sankt Petersburgu. Pred začetkom poti so se udeležili še slovesnosti ob Ruski kapelici na Vršiču, tako da so imeli v nedeljo zvečer v Središču ob Dravi na uradnem startu opravljenih že 500 kilometrov poti, prva nočitev pa jih je čakala komaj na poljski meji.
Franc Škrjanec, predsednik društva starodobnikov Središče ob Dravi in glavni organizator popotovanja, je povedal, da gredo na pot s fantastičnimi občutki, saj je bila prva pot tako enkratna: „Rusijo doživiš, ko jo obiščeš in menda se vsak vrača nazaj, tako tudi mi. To je treba doživeti in izkusiti. Na poti se izgubijo vsi stereotipi o vzhodu, spoznate pa široko slovansko srce in dušo. Do ruske meje potujemo po isti poti kot lani - čez Hrvaško, Madžarsko, Slovaško, Poljsko, Litvo in Latvijo. Potem pa za Sankt Petersburg, kjer bi morali biti v četrtek zvečer. Tam bomo ostali tri dni, odvisno tudi od sreče s hotelsko namestitvijo, saj je v tem času zelo težko dobiti sobo v Piteru, kot ga ljubkovalno imenujejo domačini. Na poti si bomo ogledali še tipično rusko vasico z dačami, prvo rusko prestolnico, v Moskvo pa bi po načrtih morali priti 10. avgusta," pove Franc Škrjanec.
V	Moskvi jih čaka veliko aktivnosti - ogled mesta, tiskovna konferenca, sprejem na slovenskem veleposlaništvu, dobili pa so tudi dovolilnice za fototermin na rdečem trgu.
V	nedeljo zvečer se je na pot se podalo sedem ekip, ki so jih z lepimi željami in kulturnim programom na pot pospremili domačini. „Letošnja odprava je težja od lanske in tudi za kakšnih 2000 kilometrov daljša. Lani smo se veliko naučili, zato smo zmanjšali odpravo z 11 na 7 ekip. Ljudi ni problem zbrati, težava je najti prave ljudi, kajti na takšni poti so vedno najbolj problematičen faktor prav ljudje. Zdi se mi, da smo uspeli izbrati sedem idealnih ekip s 15 potniki, vozila so tudi odlična,
ker so jungtimerji, kar pomeni, da so stara okrog 35 let in v odličnem stanju. Na poti pa bo pomembna solidarnost in pomoč, kajti vsi bomo morali funkcionirati: vsi za enega, eden za vse, drugače ni mogoče," razmišlja Škrjanec.
Lani je bila etapa prenaporna za dva avta, predvsem zaradi slabe kvalitete nadomestnih delov. Letos so vozila pripravljena maksimalno, kar je mogoče. Seveda pa so vozila že v letih in imajo svoje napake. Na manjše okvare so pripravljeni in imajo s seboj nadomestne dele. Člani odprave pa upajo, da jih bo tako kot lani spremljala sreča: „Lani smo imeli angela varuha. Ko smo bili zares v stiski, se je kot v filmu vedno pojavil nekdo, ki nam je na vsak način želel pomagati. Zato nam je v moskovski delavnici uspelo rešiti stvari, za katere je vprašljivo, ali bi jih lahko rešili doma."
Priprave na pot so trajale celo leto. Začelo se je z educiranjem ekip, ki so iz vse Slovenije. Kar štiri ekipe so namreč nove, tri
pa so bile na poti že lani. Od jeseni so se sestajali in spoznavali, saj niso mogli na pot kreniti popolni tujci in pričakovati, da bodo delovali usklajeno. Ker so ekipe pripravljene, zrele, ne pričakujejo večjih težav. Za dvočlansko ekipo stane takšna 7500 do 8000 kilometrov dolga pot 4.500 do 5.000 evrov. Pred tem pa je bilo treba veliko dela vložiti v organizacijo, iskanje sponzorjev, donatorjev.
Gotovo pa njihova pot ne bi bila mogoča brez tako velikodušne pomoči ruske diplomacije, ki jim je omogočila, da v Rusijo potujejo s športnimi vi-zami, saj njihov način potovanja v togih uradniških možnostih ni predviden.
V Središču ob Dravi jih ponovno pričakujejo 19. avgusta zvečer.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Drugi del oldtimerskega voznega parka sestavljajo golf, citroen in dva mercedesa.
Ljutomer • Zaključen 7. Grossmannov filmski festival
Festivalske nagrade podeljene
S podelitvijo nagrad - hudih mačkov - se je v prleški prestolnici končal tradicionalni, že sedmi Grossmannov festival filma in vina.
Najboljši film po mnenju tričlanske komisije, ki jo je vodil Srb Dinko Tucakovic, je bila 110-minutna špansko-franco-ska priredba Žalostna balada za trobento (Balada triste de trompet). Hudega mačka je prejel glavni igralec nagrajenega filma Carlos Areces, film pa že v tem mesecu prihaja tudi v slovenske kinematografe.
Na zaključni prireditvi filmskega festivala so se številni gledalci v ljutomerskem domu kulture poklonili velikanoma svetovnega filma Christopher-ju Leeju in Menahemu Golanu. Oba sta prejela starega hudega mačka, nagrado za življenjsko delo. Britancu Leeju, rekorderju po številu filmskih nastopov (266), je nagrado podelil Bran-
Christopher Lee (v ospredju) in Branko Djurič na Grossmannovem festivalu v Ljutomeru
ko Djurič Djuro (na posnetku), ki je skupaj z 89-letnim Chri-stopherjem nastopal v vojni drami Danisa Tanoviča Triaža.
Za najboljši kratki film je bil izbran francoski film Napad velikanske možganske sesajoče pošasti iz vesolja, prejel pa je
Slakovega hudega mačka. Hrupni maček je bil za najboljši glasbeni dokumentarec podeljen avstralskemu filmu Beležke iz podzemlja.
Grossmannov festival je tokrat prvič izbral nominiran-ca za mélies d'or, nagrado za najboljši evropski fantastični kratki film, ki jo podeljuje Evropska federacija festivalov fantastičnega filma. Izbran je bil 8-minutni avstrijski film Dan na podeželju.
In ker ljutomerski festival povezuje film in vino, še nagrajenec vinskega dela festivala: Kmetijska zadruga Metlika je za vinsko sorto šardone (letnik 2009) prejela nagrado vinski šampion hudi maček.
NŠ
Foto: NS
Od tod in tam
Dornava • Mizarji v hiši Petkovih
Foto: SM
Čeprav je bila nova hiša Petkovih v Dornavi, ki je rezultat dobrodelne akcije številnih ljudi, uradno predana družini že sredi julija, so člani sekcije mizarjev pri obrtno-podjetniški zbornici Ptuj svoje obljubljeno delo opravljali še ta teden. „Zavezali smo se, da v hiši uredimo vrata, podboje in nekaj notranjega lesenega pohištva, od ene kuhinje do vgradnih omar. Vse to smo izdelali sami in zdaj sami to tudi montiramo, kot smo obljubili. Sodeluje nas deset mizarjev iz zbornice, vrednost materiala in opravljenega dela pa je približno 5000 evrov, "je med delom povedal domačin Dejvid Kozar. Petkovi domači so pomoči seveda zelo veseli; kot so povedali, v hiši zaenkrat že lahko stanujejo, bo pa treba do zime urediti še ogrevanje, predvsem kupiti peč in še nekaj malenkosti.
SM
Gornja Radgona • Šampiona za Ptujsko klet in Radgonske gorice
Pomurski sejem iz Gornje Radgone je pripravil tradicionalno, že 37. odprto državno ocenjevanje vin, na katerem je sodelovalo 218 vinogradnikov in vinarjev iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Španije, Črne gore, Makedonije, Madžarske in Slovaške s 635 vzorci vin. Prvič se je ocenjevalo tudi vina iz ekološko pridelanega grozdja, kjer je osem pridelovalcev iz Avstrije in Slovenije posredovalo 23 vzorcev vin. Ocenjevalna komisija priznanih enologov, ki jo je vodil dr. Mojmir Wondra, je podelila 16 nazivov šampion, 36 velikih zlatih medalj, 131 zlatih in 213 srebrnih medalj. Naziv šampion 2011 za aromatično suho vino je prejela Ptujska klet, enak naziv za peneče vino pa je pripadel tudi Radgonskim goricam Gornja Radgona. Med prvaki vinsko-turističnih cest sta Jeruzalemska vinsko turistična cesta in Radgonsko-Kapelska vinsko turistična cesta. Vinogradniki in vinarji se bodo na letošnjem, 49. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA (20.-25. avgust) predstavili v posebni sejemski hali, področju vina pa bo posebej namenjen tretji sejemski dan (23. avgust).V okviru tega dne se bodo zvrstili številni dogodki, slovesno pa bo objavljeno tudi ime vinarja leta.
NŠ
Ptuj • Tudi letos Kino brez stropa
Mestni kino Ptuj in njegov upravitelj Center interesnih dejavnosti Ptuj med 8. in 14. avgustom vabita v Kino brez stropa. Ptujčane in obiskovalce najstarejšega slovenskega mesta čaka teden brezplačnih filmskih užitkov v slikovitem letnem kinu. Glavno prizorišče druge izdaje Kina brez stropa ostaja slikovito atrijsko dvorišče ptujskega Dominikanskega samostana. Tudi programska zasnova ostaja podobna kot lani: ogledati si bo mogoče zmes raznolikih filmskih idej, žanrov in estetik iz nabora kakovostnih filmov, ki so bili v zadnjih letih v Sloveniji prikazani v redni distribuciji. Filmom je skupno, da jih po ogledu ni več mogoče pozabiti in da so vredni večkratnega ogleda. Začelo se bo v ponedeljek, 8. avgusta, ob 21. uri s svečano otvoritvijo in domačim produkcijskim razkošjem Circus Fantasti-cus. Štafeto bo prevzela oskarjevska psihološka srhljiv-ka Črni labod, ki pa ni še nič proti krutemu ogledalu sodobnega sveta Uvoz - izvoz. Krizna proletarska komedija Louise-Michel bo gledalce bridko nasmejala, zato se bo potem prileglo nekaj toplega: Jaz bi tudi. Za povrh, v nočnih urah istega dne, pa še nekaj vročega: Hladnikova kultna Maškarada. Sledi odštekan animirani kult Panika na vasi z zatvoritvenim "tihim žurom", na predvečer Marijinega vnebovzetja pa še Antikrist. Letošnja novost je, da bo projekcije za otroke (tokrat so to filmi o naravi Beli pramen: Pustolovščine malega bobra, Žabe in paglavci ter Deklica in lisica) pospremil ustvarjalno-igralni Kino vrtiček, ki začenja redno obratovati to jesen.
V primeru slabe vremenske napovedi bodo večerne projekcije in Kino vrtički prestavljeni v Mestni kino Ptuj.
Kino brez stropa se vključuje v projekt Evropske prestolnice kulture 2012.
UR
Ptuj • Še o prevedbi plač v javnem sektorju
Dovoljuje avtentična razlaga tudi nezakonite količnike?
Februarja in marca letos je bilo v ptujski bolnišnici zelo vroče zaradi napak pri prevedbi plačnega sistema in s tem povezanim vrednotenjem opravljenega dela, ki jih je v postopku revizije pravilnosti prehoda na nov plačni sistem v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj ugotovilo Računsko sodišče. Skladno z zahtevami revizijskega poročila je v postopku odprave nepravilnosti pri plačah bolnišnica zahtevala od vsakega posameznika, da vrne preveč izplačane zneske plače oziroma v roku enega meseca sporoči, kako in v kakšnem času bo vrnil „preplačilo" plače.
Bolnišnica v roku ni prejela nobenega odgovora zaposlenih o vrnitvi preveč izplačanih plač. Prizadeti zaposleni so se v zvezi s to problematiko obrnili tudi na poslanca državnega zbora s Ptujskega Dejana Levaniča, ki je v zvezi z napakami pri prevedbi plačnega sistema in s tem povezanim vrednotenjem opravljenega dela posredoval pisno poslansko vprašanje ministru za zdravje Dorjanu Marušiču in ministrici za javno upravo Irmi Pavlinič Krebs. V njem navaja, da zahteve po vračilu preveč izplačanih plač sicer temeljijo na zakonski podlagi, vendar pa je treba vzeti v obzir, da si delavec delovnega mesta, delovnih obveznosti, opisa delovnih nalog in s tem tudi plače ne določa sam. Veliko pa je tudi takih, ki opravljajo delo, rangirano višje, kot je njihova izobrazba, plačilo pa temu ni sorazmerno. V zdravstvenih zavodih veliko medicinskih sester s srednješolsko izobrazbo opravlja enako delo kot njihove sodelavke z višjo in visoko šolo zaradi različnih razlogov (kadrovskih, strokovnih in organizacijskih), novi plačni sistem pa je prinesel razliko med njimi tudi do 10 plačnih razredov in več. Dosedanje aktivnosti na področju odpravljanja nepravilnosti kažejo, da problematika ni tako enoznačna, kot je videti na prvi pogled.
Različna obravnava enakega dela
Nevzdržno je, da se še naprej vzdržuje sistem, ki na papirju različno obravnava in vrednoti delo, ki je v praksi enako, saj so srednje medicinske sestre povsem usposobljene tudi za opravljanje del, ki bi jih morale opravljati diplomirane medicinske sestre in jih v praksi tudi dejansko opravljajo, na kar so opozorili tudi v sindikatu Pergam. Delavec ni pravni strokovnjak in kot tak ne more biti odgovoren za napake in malomarnosti nadrejenih, predvsem pa delavec mora biti plačan za delo, ki ga dejansko opravlja, ne glede na to, če to delo ne ustreza pridobljeni izobrazbi. Poslanec Dejan Le-vanič je ministra vprašal, ali
I SD
I SD
Ü (šr
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Levanič, poslanec državnega zbora, glede nepravilnosti pri izvajanju zakona o sistemu plač v javnem sektorju: »Delavec mora biti plačan za delo, ki ga dejansko opravlja.«
razmišljata, kako, s kakšnimi ukrepi, nasveti, navodili bodo zagotovili, da se pošteno delo pošteno plača, skladno z delovnimi obveznostmi, torej na dejansko opravljeno delo in ne zgolj na sistemizacijo glede na doseženo stopnjo izobrazbe. Prav tako se je zanimal, kaj bosta naredila glede odgovornosti tistih, ki so napačno uporabljali in tolmačili plačni sistem, zaradi katerih plačujejo sedaj delavke in delavci. V Splošni bolnišnici Ptuj naj bi od nekaterih delavcev zahtevali vračilo tudi do 18 tisoč evrov. Iz odgovora ministrov izhaja, da če gre za primer določitve in izplačila višje plače, kot bi javnemu uslužbencu pripadala v skladu z določbami predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov, s katerimi so določene plače v javnem sektorju, se mora delodajalec z javnim uslužbencem najprej poskušati dogovoriti o načinu vrnitve preveč določenega in izplačanega zneska, če pa do dogovora v roku enega meseca od pisnega poziva ne pride, mora preveč določen in izplačan znesek zahtevati s tožbo pred pristojnim sodiščem. To je določeno v zakonu o sistemu plač v javnem sektorju. Po trenutno znanih podatkih ptujska bolnišnica (še) ni vložila nobene tožbe za vračilo preveč izplačanih plač. Glede na ugotovljene nepravilnosti pri prevedbi
plač, ko gre za razporejanje zaposlenih na delovna mesta, za katera posamezniki ne izpolnjujejo formalnih pogojev za delo na teh delovnih mestih, najpogosteje pogoja ustrezne izobrazbe, največ tega je v zdravstvu, pa ministra odgovarjata, da določbe 3. a-člena zakona o sistemu plač v javnem sektorju ni mogoče uporabiti v primerih višanja strukture delovnih mest oziroma opravljanja nalog na delovnih mestih, za katera javni uslužbenci niso izpolnjevali pogojev ali zaradi nepravilnega povzemanja delovnih mest v akte o sistemizaciji delovnih mest iz drugih kolektivnih pogodb. Če je bil torej zaposleni razporejen na delovno mesto, za katero ne izpolnjuje pogojev, ali če je izpolnjeval pogoje, vendar se je zahtevnost delovnih mest glede na namen ureditve prehoda v novi plačni sistem neupravičeno dvignila, nesporno drži, da je dejansko opravljal naloge na konkretnem delovnem mestu in je zaradi tega moral prejemati temu ustrezno plačo za delo, ki ga je opravljal. Glede problematike ustreznega plačila srednjih medicinskih sester, ki v celoti ali deloma opravljajo opravila in delo diplomiranih medicinskih sester, pa v ministrstvu za zdravje pojasnjujejo, da je v prehodnem obdobju, ko še ni zadosti diplomiranih medicinskih se-
ster, ki bi prevzemale njihovo delo, dejansko treba ustrezno rešiti delovno pravni položaj srednjih medicinskih sester in ustrezno rešiti plačilo njihovega dela. Ministrstvo za zdravje in ministrstvo za javno upravo v ta namen pripravlja ustrezne pravne podlage, ki bodo omogočile izvedbo plačila srednjih medicinskih sester, ki v celoti ali deloma opravljajo delo diplomiranih medicinskih sester, je še med drugim zapisano v zelo izčrpnem odgovoru poslancu Dejanu Levaniču, iz katerega smo povzeli le nekatere najpomembnejše dele.
Računsko sodišče vložilo zahtevo za oceno ustavnosti 49. a-člena
V zvezi z vsemi zapleti, ki so nastali pri uresničevanju zakona o sistemu plač v javnem sektorju, je državni zbor 4. maja letos sprejel tudi avtentično razlago 49. a-člena zakona o sistemu plač v javnem sektorju, iz katere izhaja, da se ob prevedbi nominalnih zneskov osnovne plače delovnega mesta oziroma naziva upošteva količnik, ki je bil za delovno mesto oziroma naziv določen v individualnem de-lovno-pravnem aktu javnega uslužbenca, zadnjem veljavnem mesecu pred prvim izplačilom plač po tem zako-
nu. Če pa v omenjenem aktu javnega uslužbenca količnik za določitev osnovne plače delovnega mesta ni bil določen, se upošteva količnik, določen v aktu delodajalca, zadnjem veljavnem mesecu pred prvim izplačilom plač po zakonu o sistemu plač v javnem sektorju. Ob prevedbi nominalnih zneskov osnovne plače javnega uslužbenca se upošteva količnik za določitev osnovne plače javnega uslužbenca, ki je bil določen v individualnem delovno-pravnem aktu javnega uslužbenca, zadnjem veljavnem v mesecu pred prvim izplačilom plač po že omenjenem zakonu. Enostavno povedano - podlaga za prevedbo nominalnih zneskov delovnega mesta oziroma naziva in javnega uslužbenca so primarni individualni delovno-pravni akti. Zato se tudi danes, tako izhaja iz razlogov za avtentično razlago 49. a-člena zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ne more postavljati vprašanje pravne pravilnosti prevedbe plač, temveč se lahko zastavi vprašanje, ali so bili doseženi količniki in dodatki, ki so pripadali javnim uslužbencem, prevedeni skladno z določbami zakona o sistemu plač v javnem sektorju, nikakor pa ne vprašanje veljavnosti aktov iz obdobja prejšnjega plačnega sistema, s katerimi so bili ti plačni elementi določeni, dodatno pojasnjujejo v ministrstvih za zdravje in javno upravo.
Po mnenju Računskega sodišča avtentična razlaga, ki jo je v zvezi z 49. a-členom zakona o sistemu plač v javnem sektorju sprejel državni zbor, omogoča, da se pri prevedbi plač upoštevajo tudi nezakoniti količniki, količniki, ki so določeni v nasprotju s predpisi, po njihovi oceni gre pri tem za neskladje z normo, ki jo razlaga, in je zaradi tega v nasprotju z načelom zakonitosti kot enim izmed načel pravne države iz 2. člena ustave, prav tako pa tudi v neskladju s splošnim načelom enakosti iz 2. odstavka 14. člena ustave, zato so na ustavno sodišče 20. junija letos vložili zahtevo za oceno ustavnosti 49. a-člena zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Vlada
je avtentično razlago podprla, »ker zagotavlja jasnost o pravilnosti izvedbe količnikov za določitev osnovne plače delovnih mest oziroma nazivov in javnih uslužbencev v plačne razrede«. Zaradi sprejete avtentične razlage je Računsko sodišče v odzivnem poročilu ptujske bolnišnice obravnavalo samo področje napredovanj in položajnega dodatka.
Nepravilnosti še ne bo hitro konec
Kot kaže, »nepravilnosti« pri obračunih plač v javnih zavodih še ne bo tako kmalu konec glede na sprejeto avtentično razlago 49. a-čle-na zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Svet zavoda ptujske bolnišnice je konec junija sprejel poziv Računskega sodišča za ukrepanje za odpravo nepravilnosti na področju plač s predpisi, v roku 30 dni pa je moral tudi sporočiti svojo odločitev glede tega poziva. Ptujska bolnišnica je namreč med tistimi zavodi, ki s popravljalnimi ukrepi niso zadovoljili revizorjev Računskega sodišča glede na ugotovljene nepravilnosti pri prehodu na nov plačni sistem 1. avgusta leta 2008. Kar pa zadeva sistem odgovornosti pri poslovanju uporabnikov proračuna, je zakon jasen, delodajalec oziroma predstojnik neposredno odgovarja za zakonitost poslovanja. Skladno z zakonom pa so pristojna ministrstva dolžna delodajalcem zagotavljati strokovno pomoč, pri čemer pa je odgovornost pri izvajanju konkretnih postopkov v primeru posameznih kršitev v pristojnosti delodajalcev oziroma predstojnikov, odgovarjata ministra za zdravstvo in javno upravo glede na vprašanje poslanca Dejana Levaniča, kako bodo ukrepali pri odgovornosti tistih, ki so napačno uporabljali in tolmačili plačni sistem.
Če bo avtentična razlaga obveljala, bodo ostala »sporna« le še napredovanja in položajni dodatek, plače pa bodo ostale takšne, kot so jih prevedli, kar pomeni, da pri veliki večini ne bo vračil.
Foto: lee.army.mil
Priština • Po spopadih na meji
Na Kosovu mirno, EU razmišlja o posredniku
Na Kosovu, kjer je v zadnjih dneh prišlo do hudih napetosti med Albanci in Srbi, je petkova noč minila mirno in brez incidentov. Hkrati so iz Bruslja sporočili, da naj bi EU v prihodnjih dneh na Kosovo poslala svojega posrednika, poročajo tuje tiskovne agencije.
Po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug je petkova noč na severu Kosova minila mirno, potem ko se se v četrtek brez rezultatov končali pogovori predstavnikov srbskih oblasti in poveljnika enot Nata na Kosovu (Kfor) Erharda Bu-hlerja, Kfor pa je mejna prehoda Jarinje in Brnjak razglasil za prepovedano vojaško območje. Pogovori med poveljnikom Kforja in predstavniki srbskih oblasti se sicer nadaljujejo. Srbija pa je zagrozila, da bo po razmahu nasilja na severu Kosova prekinila dialog s Prištino, ki poteka pod pokroviteljstvom EU. »Če se razmere na mejnih prehodih ne bodo vrnile na prejšnje stanje, ne bo več dialoga,« je za srbski časnik Blic dejal vodja srbskih pogajalcev Borislav Stefanovic.
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ash-ton pa je v Bruslju Beograd in Prištino ponovno pozvala k miroljubni rešitvi spora, hkrati pa napovedala, da bo EU v prihodnjih dneh v regijo poslala svojega posrednika, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Ob tem je poudarila, da EU pričakuje hiter in bistven napredek v pogovorih. (sta)
Poljska • Po
letalski nesreči v Smolensku
Za nesrečo kriva predvsem posadka letala
Foto: abc.net.au
rusko poročilo zavrnila kot pomanjkljivo in pristransko. Objavljeno poročilo komisije poljske vlade, v kateri je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sodelovalo 34 strokovnjakov, na 328 straneh priznava, da je največji del odgovornosti dejansko nosila posadka letala. Ta namreč ni bila ustrezno pripravljena na kompleksne razmere, v katerih se je znašla, ugotovitve povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Poročilo podrobno opisuje slabo pripravo in potek celotnega leta. Kot poudarja,
so bili kapitan letala, kopilot in navigator izurjeni slabo, v naglici in v nasprotju z obstoječimi pravili usposabljanja. Njihovo znanje ruščine je bilo slabo, podatki o vremenu nepopolni, med seboj pa so slabo sodelovali. Poleg tega so v kabino letala v nasprotju s pravili vstopali potniki letala, čeprav ti po mnenju poljskih preiskovalcev niso pritiskali na posadko, naj kljub megli pristane. Tudi Andrzej Blasik naj bi bil v kabini letala le kot »pasivni opazovalec« in se ni vmešaval v delo pilota.
Vendarle pa poljsko poročilo opozarja tudi na pomanjkljivosti na ruski strani, ki jih rusko poročilo ni omenjalo, piše AFP. Med drugim naj bi bilo letališče v Smolensku slabo osvetljeno, navodila ruskih kontrolorjev letenja neustrezna, teren tik pred pristajalno stezo pa zaraščen s previsokimi drevesi.
Po strmoglavljenju je prišlo do medsebojnega obtoževanja in prelaganja krivde med Moskvo in Varšavo. Da je bila za nesrečo kriva Rusija, sicer najglasneje trdi poljska opozicijska stranka Zakon in pravičnost (PiS), ki jo vodi brat dvojček ubitega predsednika Jaroslaw Ka-czynski. PiS vodi tudi ločeno parlamentarno preiskavo o nesreči. (sta)
Washington • ZDA
pred bankrotom?
Saga o dolgu in proračunu v ZDA se nadaljuje
Predsednik predstavniškega doma ameriškega kongresa John Boehner
Komisija poljske vlade, ki je 14 mesecev preiskovala str-moglavljenje letala, v katerem je bil leta 2010 ubit poljski predsednik Lech Kaczynski, je glavno krivdo za nesrečo pripisala posadki letala, ki je bila slabo usposobljena in ni ustrezno ravnala. Obenem poljsko poročilo opozarja tudi na več pomanjkljivosti na ruski strani.
Poljsko predsedniško letalo je strmoglavilo 10. aprila 2010 med pristajanjem v gosti megli pri ruskem Smolensku. V nesreči je poleg Kaczynskega in njegove soproge Marie umrlo še 94 ljudi, večinoma vidnih predstavnikov poljske politike, vojske, cerkve in civilne družbe.
Prvo preiskavo po nesreči so prevzeli ruski preiskovalci, ki so svoje poročilo objavili januarja. V njem so ruske kontrolorje letenja v Smolensku oprali vsake odgovornosti, krivdo pa pripisali posadki letala ter poveljniku poljskega letalstva Andrzeju Blasiku, sicer enemu od potnikov, ker so kljub slabemu vremenu vztrajali pri pristanku. Poljska stran je
I na
pester in nepozaben
je v četrtek preložil glasovanje o svojem predlogu za povišanje meje javnega dolga in znižanje dolgoročnega proračunskega primanjkljaja, ki mu Bela hiša grozi z vetom.
ZDA morajo do 2. avgusta povišati sedanjo mejo javnega dolga 14.300 milijard dolarjev, sicer vlada ne bo imela dovolj denarja za poravnavo vseh obveznosti, kot so na primer pokojnine in zdravstveno zavarovanje za veterane in upokojence.
V četrtek je bil na dnevnem redu Boehnerjev predlog o znižanju proračunskega primanjkljaja v prvi etapi za 917 milijonov dolarjev v desetih letih in povišanju meje javnega dolga za 900 milijonov dolarjev. Boehner ni uspel zbrati niti dovolj glasov republikanskih kongresnikov, ki so med drugim zahtevali, da se vključi ustavni amandma o uravnoteženem proračunu. Boehner torej nima niti podpore lastne stranke za predlog, ki mu nasprotujejo demokrati, predsednik ZDA Barack Obama pa je zagrozil z vetom nanj. Obama želi, kot je dejal tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney, krep-kejše povišanje meje javnega dolga, da bo zadostovalo do leta 2013, davčne reforme in bistveno znižanje proračunskega primanjkljaja.
Ameriški volivci so se leta 2010 na kongresnih volitvah izrekli za razdeljeno vlado, demokratskega predsednika in predstavniški dom v rokah republikancev. Ob tem se verjetno niso zavedali vseh posledic zase in za celotno svetovno gospodarstvo. Zaradi blokade v Washingto-nu bonitetne agencije napovedujejo znižanje kreditne ocene ZDA. (sta)
Gospodarstvo po svetu
London • Letalska skupina International Airline Group (IAG), v katero sta se januarja združili britanska British Airways in španska Iberia, se je v prvem letošnjem polletju povrnila k dobičku. Čisti dobiček je znašal 88 milijonov evrov, po izgubi v višini 352 milijonov evrov v enakem obdobju lani, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Dobiček pred davki je znašal 39 milijonov evrov, potem ko sta v prvem polletju lani družbi ustvarili 419 milijonov evrov izgube pred davki. Prihodki so se zvišali za krepkih 17,9 odstotka na 7,77 milijarde evrov. Ob tem pa so se v polletju močno zvišali stroški goriva, in sicer za 34,8 odstotka na 2,44 milijarde evrov. Skupina je letos na poti k občutni rasti dobička, je ocenil izvršni direktor Willie Walsh. »Pričakujemo občutno rast dobička iz poslovanja na podlagi izboljšanja tako prihodkov kot tudi stroškov,« je dejal. Doseženi bodo tudi zastavljeni siner-gijski cilji, je prepričan.
Pariz • Evropski letalski in oborožitveni koncern EADS, ki ima v lasti evropskega proizvajalca letal Airbus, je v prvem letošnjem polletju ustvaril 109 milijonov evrov čistega dobička, kar je 41 odstotkov manj kot v prvih šestih mesecih lani. Koncern je upad dobička pripisal negativnim vplivom menjalnih tečajev. Prihodki EADS so v prvem polletju znašali 21,9 milijarde evrov, kar je osem odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Dobiček iz poslovanja znaša 563 milijonov evrov, naročila pa so se okrepila za 89 odstotkov na 58,1 milijarde evrov. EADS letos pričakuje stabilen dobiček iz poslovanja v višini okoli 1,3 milijarde evrov ter rast prihodkov od prodaje, je družba objavila na spletni strani. Med pozitivnimi poudarki minulega polletja EADS izpostavlja rekorden dosežek pri prodaji komercialnih letal na letošnjem pariškem letalskem sejmu, več kot 1000 zavez za nakup letala A320 neo od njegove predstavitve na trgu decembra lani ter nakup Airbusovih letal s strani American Airlines v okviru največjega nakupa v zgodovini industrije.
Frankfurt • Obseg prihodkov od prodaje v trgovini na drobno v Nemčiji se je junija na mesečni ravni dvignil za rekordnih 6,3 odstotka, je danes objavil nemški statistični urad. Dosežek nemškega gospodarstva je presenetil tudi analitike, ki so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa pričakovali skromno rast v višini 1,8 odstotka. Potem ko je prodaja na drobno v Nemčiji maja utrpela 2,5-odstoten padec, je junija zabeležila najvišje povečanje od združitve Nemčije leta 1991. Gre za še enega v vrsti dokazov, da se nemško gospodarstvo uspešno upira občutku negotovosti, ki trenutno prevladuje v svetovnem gospodarstvu. Na letni ravni se je sicer prodaja na drobno junija znižala za odstotek. Ekonomisti upajo, da bo po letih stagnacije močnejše domače povpraševanje lahko nadomestilo pričakovan upad povpraševanja po nemškem blagu iz tujine. K rasti domačega povpraševanja pa pomaga tudi pozitiven razvoj na domačem trgu dela. Tako je junija število brezposelnih v Nemčiji upadlo že 25. mesec zapored, in sicer za 8000 na 2,957 milijona. (sta)
in v soboto, kar devetih
: in DJ-ji edeljo, 7. S. ure dalje in
Zabava in kultura v najstarejšem mestu na Slovenskem!
Mestni trg (okrepčevalnica Evropa, bar Florijan) PETEK, 5. 8.: Petovia kvintet, pevka Melita SOBOTA, 6. 8.: Ptujskih 5 z gosti
Mestna tržnica, Miklošičeva ulica, Novi trg
(PP Gostinstvo) PETEK, 5. 8.: Dejavu band, Ansambel bratov Gašperič, animacija: Fiesta Latina show (Plesna šola Mambo Ptuj), modna revija (kreator-
ka Sanja Veličkovič) SOBOTA, 6. 8.: skupina Katrca, Avenue band,
animacija: modna revija s finalistkami Miss bikini 2011, Plesna šola Pingi (Danijela Pekič, Jernej Brenholc) NEDELJA, 7. 8., od 15. do 24. ure: Tanja Žagar, Foxy teens, Ansambel bratov Gašperič, animacija: otroška modna revija - Pikapolonica
Vrazov trg (Dom KULTure - Muzikafe) PETEK, 5. 8.: glasbena zasedba Kontraglas SOBOTA, 6. 8.: Marko & Dada - Pesmi o vinu (pevka Dada Kladenik in kitarist Marko Zaletelj)
Vinarski trg (Hotel Poetovio, Super Li) PETEK, 5. 8.: noč DJ-jev na letni terasi lokala Romantika
SOBOTA, 6. 8.: pevka Minea, skupina Skater
Prešernova ulica (Hotel Mitra, Bar Sima in Bar Orfej)
PETEK, 5. 8., in SOBOTA, 6. 8.: najlepše melodije od '60 let do 21. stoletja
Slovenski trg (Klub ptujskih študentov, Bo cafe)
PETEK, 5. 8.: DJ Kolaar, Moon Cowboys SOBOTA, 6. 8.: Sell Out, Elvis Jackson
Parkirišče za avtobusno postajo - P center
(Maska center caffe, FIT 2000) SOBOTA, 6. 8.: 5. tradicionalni SUMMER
HOUSE PARADE; Paul Gardner (Soul Avengerz, London, UK), Blue&Deep, Rox, Bozho on the Sax, Sexy Animation
Minoritski trg (bar Cheers) SOBOTA, 6. 8.: glasbena skupina
Ulica heroja Lacka (gostilna Pri pošti) SOBOTA, 6. 8.: skupina Gitano band
V soboto, 6. avgusta, bo pestro tudi dopoldansko dogajanje v mestu. Tako bodo od 9. do 13. ure na Mestnem trgu, Novem trgu in mestni tržnici potekale številne športne aktivnosti ob pomoči Zavoda za šport Ptuj in ptujskih športnih društev ter ustvarjalne delavnice za otroke.
Organizator: Mestna občina Ptuj v sodelovanju s ptujskimi gostinci in hotelirji.
Organizatorji si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Kog • Simpozij in odkritje spominske plošče
Vincent Cainkar povezoval Slovence v Ameriki
Na Kogu so z mednarodnim simpozijem in ureditvijo spominske plošče obudili spomin na rojaka Vincenta Cainkarja, kot so ga klicali v njegovi drugi domovini Ameriki, ali Vincenca Cajnka, kot je bilo njegovo ime vpisano v rojstni knjigi župnije sv. Bolfenka na Kogu na dan njegovega rojstva, 22. novembra 1879. Slovesnosti so se poleg domačinov udeležili številni gostje, tudi dr. Boštjan Žekš, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu ter trenutno tudi minister za kulturo, Joseph Evanish, predsednik SNPJ, župan Alojz Sok, še posebej pa so bili na Kogu veseli Jamesa Cainkarja, Vincen-tovega vnuka, s soprogo Donno.
Foto: Viki Ivanuša
Vnuk James Cainkar s soprogo Donno in mladimi Kogovčani, ki so pripravili kulturni program.
Pa brez zamere
Podoba naroda
Nevarna moč navade
Že stari so vedeli pomodrovati, da je navada železna srajca. In to drži kot pribito. Skoraj vsi poznamo neznansko moč navade - moč, ki je neznanska tudi zato, ker je pravzaprav ne čutimo. V navado se ponavadi kar pogreznemo, ne da bi karkoli opazili, dokler se nekega dne ne zbudimo in se za vemo, da skoraj vse počnemo iz navade in da je naše življenje ena velika, predvidljiva ter stalno ponavljajoča se epizoda.
Seveda obstajajo tudi dobre navade, kot so na primer vsakodnevno športno udejstvovanje, branje knjig in tako dalje, a to niso navade, kijih imamo v mislih. V mislih imamo tiste navade, ki jim rečejo tudi "dnevna rutina" in ki pahnejo v apatično ter človeka nevredno vegetiranje - vegetiranje, ki ob dejstvu, da živimo samo enkrat, postane še bolj strašljivo. In kot rečeno uvodoma, je najhujše pri tem pravzaprav to, da se tega, da vegetiramo in se utapljamo v dnevni rutini in mehanicističnem ponavljanju vsega iz dneva v dan (ali pa samo ob določenih dnevih, kot je na primer vsakotedensko nakupovanje enakih artiklov na enak dan, ob enaki uri, v isti trgovini in pri isti blagajni), pravzaprav ne zavedamo. Zato moramo zmeraj biti na preži za tistimi slabimi navadami in rutinami, ki nam lahko pošteno zagrenijo življenje in ga naredijo za suhoparno vrtenje v krogu.
Moč navade ali rutine pa seveda ni omejena zgolj na to, kako živimo svoje življenje kot fizična bitja, ampak tudi, kako razmišljamo. Tukaj so stvari še bolj alarmantne, saj je znano, da v bolj ali manj ne-razmišljujoč stadij življenja lahko (za)pademo dosti prej, kot pa to velja za drugapodro-čja. In ko pride do lenobe in mirovanja v glavi, se začnejo resne težave.
Rutina v stvareh, povezanih z razmišljanjem, se kaže na mnogih področjih; eno izmed njih je tudi podoba, ki si jo ustvarjamo o sebi, o naši družbi, narodu. Ce morda kdo pri sebi (še) ne dela ali vsaj poskuša delati kolikor toliko objektivne analize, pa ima o naši družbi in narodu skoraj vsak izoblikovano neko predstavo - do te mere, da lahko že govorimo o neki nacionalni podobi samega sebe. In ta podoba je do nedavnega bila kar svetla - še posebej zato, ker smo se Slovenci radi primerjali z našimi bivšimi bratskimi narodi, s katerimi smo nekdaj zasedali v skupni skupščini rajnke države. To je seveda razumljivo, saj se največkrat primerjaš z nekom, ki ga poznaš oziroma poznaš njegove navade, karakter in tako dalje. Slovenci smo torej zase mislili, da smo delavni, pridni, razgledani, omikani in tako dalje (s tem seveda nikakor ne želim reči, da naši bivši bratje niso taki, ampak zgolj to, kako je pač bilo s to našo skupno samopodobo).
A nastopili so novi časi, ko smo začeli svoje bivše brate pozabljati in se ozirati na sever, proti (zahodni) Evropi. Meje so se odprle, migracije so se povečale in spoznavati smo začeli drug svet, druge navade in druge ljudi. In to tako, dragi moji, da so se marsikomu, ki je še prej bil prepričan o prej omenjenih vrednotah našega naroda, le-te začele zdeti malce preveč samoumevne in njihova podlaga ne dovolj domišljena. V primerjavi z, na primer, Nemci, Švicarji ali Skandinavci naenkrat nismo bili več tako zelo pridni, razgledani in omikani, tako osveščeni glede okolja in narave -skratka, nismo bili več tako kul. In smo se zbudili iz navade in rutinskih predstav in razmišljanja, da smo mi pa res okej. Naenkrat smo tudi mi delno postali južnjaki, ne zgolj v očeh drugih, ampak (če smo pošteni do sebe) tudi v svojih očeh. Pa s tem, da si pač za nekoga južnjak (živiš južno od njega) seveda ni nič narobe, a napačna pa je predstava, ki jo pod pojmom "južnjak" imamo mi (ali smo jo do nedavnega pač imeli).
S tem nočem reči tega, da Slovenci nikoli nismo, ali bolje rečeno, nikoli ne moremo postati to, kar smo si o sebi mislili, ampak to, da trenutno vsekakor ne ustrezamo tej predstavi. Vsekakor pa kot narod imamo potencial in zmožnosti, da se razvijemo v to, kar bi radi bili (tudi nasproti "severnim primerjavam"), a to zahteva izreden napor ter prelom z navado, rutino in apatičnostjo, ki nas obdaja skoraj nezaznavno in ki nas vleče vse globlje. Takrat se bodo tudi ti, ki nam vladajo, začeli obnašati drugače. Spremembe namreč v sedanjem stanju morajo priti od spodaj, ne od zgoraj.
Gregor Alič
Četrtkov simpozij je bil posvečen Vincentu Cainkarju, ki je bil kar 30 let, od 1918. pa do svoje smrti leta 1948 predsednik Slovenske narodne podporne jednote (SNPJ) in je pustil globok pečat v društvenem in kulturnem življenju Slovencev v ZDA. Dr. Boris Jesih, državni sekretar Urada vlade RS, je opredelil pomen dogodka in spomina na Vincenta Cainkar-ja, Joseph Evanish, predsednik Slovenske narodne podporne jednote v ZDA, je predstavil njegova ameriška leta, referat dr. Matjaža Klemenčiča iz Filozofske fakultete univerze v Mariboru je nosil naslov Vincent Cainkar in stara domovina, Tone Luskovič, predsednik Zgodovinskega društva Ormož, pa je predstavil Kog v času Vincenta Cainkarja. Tone Luskovič je prepričan, da bi Kogovčani morali biti ponosni na tega preprostega in istoča-
Foto: Viki Ivanuša
Vincent Cainkar (Vincenc Cajnko, 22. 11. 1879-24. 9. 1948) je bil tri desetletja predsednik Slovenske narodne podporne jednote (SNPJ) in je pustil globok pečat v društvenem in kulturnem življenju Slovencev v ZDA.
sno velikega rojaka, lepo je orisal Cainkarjevo življenjsko pot: „Rodil se je v družini revnih staršev v Jastrebcih očetu Ivanu in materi Mariji. Bil je sedmi od skupno desetih otrok v družini. Vincenc Cajnko je obiskoval osnovno šolo pri sv. Bolfenku na Kogu, ki je bila trirazrednica, vanjo pa je bilo vpisanih 180 učencev. Po končani osnovni šoli je Vincenc pomagal staršema pri težkem in ubornem gorniškem delu. Vojsko je služil v Avstriji pri Dragoncih. Težko življenje, neprestano pomanjkanje in brezperspektivnost tukaj šnje-ga življenja sta mladega Cajnka leta 1904 popeljali v širni svet, iskat boljše možnosti v Ameriko. Vinc Cajnko je v Ameriki postal Vincent Cainkar. Sprva je delo našel v tovarnah v Pen-silvaniji, nato pa se je s svojo družino preselil na farmo v državo Missouri. Nemirni duh, kot je bil Cainkar, je delo na farmi kmalu pustil in odšel v
St. Louis, kjer je leta 1907 pomagal pri ustanovitvi društva SNPJ. Leta 1908 je bil izvoljen za delegata na kongresu SNPJ in od takrat dalje je bil trdno vpet v delo te organizacije v ZDA. Na 7. konvenciji SNPJ leta 1918 je postal predsednik in tej organizaciji predsedoval skoraj 30 let, vse do leta 1948. Umrl je ravno v času, ko se je v Chicagu pričel 4. kongres Ameriškega vseslovenskega kongresa. Vincent Cainkar je s to organizacijo tesno sodeloval, saj je bil kot predsednik SNPJ član njenega glavnega odbora. Cainkar je bil po svojem ideološkem prepričanju socialist. Ko je izbruhnila II. svetovna vojna, je bil med prvimi, ki so se odločili, da je treba nekaj storiti za pomoč Slovencem v stari domovini. Podpiral je vsako napredno idejo, veroval je v ideal dela in v končno zmago pravice in svobode, so 29. septembra 1948 zapisali v nekro-logu v Prosveti, glasilu SNPJ.
Slovenci se moramo nehati pritoževati in začeti delati
Ob tem dogodku je bilo na Kogu tudi precej obiskovalcev iz Amerike. Med njimi tudi sedanji predsednik SNPJ Joseph Evanish, ki je povedal, da je bil Cainkar odličen diplomat, pogajalec in demokrat, ki je slovenski organizaciji v Ameriki prinesel potrebno stabilnost in trdnost v težkih ekonomskih, vojnih časih, ko Slovenci v tujini niso bili enotni. Danes ima organizacija okrog 40.000 članov z okrog 100 krajevnimi organizacijami po celotni državi. Imajo številne aktivnosti, največji dogodek pa je Slovenski festival, ki julija zbere okrog 5000 Slovencev, ki pa po večini ne govorijo več slovensko. Mlajše generacije zanima slovenska tradicija in jo negujejo tudi tako, da celotne družine, več generacij, skupaj potujejo v staro domovino Slovenijo in si ogledajo njene znamenitosti. Tačas je v Sloveniji več kot 50 ameriško-slovenskih družin, ki hodijo po sledeh svojih prednikov.
James Cainkar se dedka spominja le preko očetovih pripovedi, se pa zaveda njegovega pomena za Slovence v Ameriki. Tokrat je prvič v Sloveniji, kjer mu je zelo všeč, še posebej pa njegovi ženi Donni, ki občuduje tudi naš način življenja, ki je za Američane počasen, varen in domač. Slovenija se ji zdi preprosto prekrasna in čista, Slovenci pa prijazni, zato nam sporoča: „Negujte življenje v majhnih mestih, saj gradi to lepo in krasno deželo, v kateri živite. V mojih žilah se sicer ne pretaka slovenska kri, se pa zato pretaka po žilah mojih otrok."
Minister dr. Žekš se je ob odkritju spominske plošče zahvalil zgodovinskemu društvu, pa ne le zato, ker gleda nazaj,
pri vsem gre za to, da gledamo naprej in vemo, od kod prihajamo: „Iz tega izvira tudi določena samozavest, ko vidimo množico Slovencev, ki so bili sposobni narediti velika dejanja. Tudi Cainkar je šel v tujo deželo zaradi težkega življenja tukaj, bil brez posebne izobrazbe, brez posebnega znanja, le z željo, da nekaj naredi. Takšnih nas je tukaj premalo. Ta zgodba je nauk za vse nas, kako se moramo obnašati: imeti moramo večje ambicije, moramo si žele-
ti nekaj narediti, ne pa čakati in se pritoževati. S pritoževanjem Vincent ne bi dosegel nič. To je apel za vse nas, da se lotimo dela z ambicijami, tveganjem, korajžo in bomo uspeli. In nehajmo se pritoževati nad vlado in vremenom," je hudomušno zaključil minister Žekš.
Prireditev je organiziralo Zgodovinsko društvo v sodelovanju z Uradom vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Turističnim in kulturnim društvom Kog.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Na rojstni hiši so odkrili spominsko ploščo društvenemu delavcu Vincentu Cainkarju.
Ptuj • Gradnja nove šole dr. Ljudevita Pivka
Država sklepa za nazaj ne bo spreminjala
Na julijski seji mestnega sveta so mestni svetniki izrazili veliko zaskrbljenost glede usode letošnjega mestnega proračuna. Večino je zaskrbela nizka realizacija nekaterih proračunskih postavk, ki pomenijo kvaliteto življenja v tem okolju, in tudi investicij, ki se še sploh niso pričele. Med temi je tudi investicija v OŠ dr. Ljudevita Pivka, ki jo je posebej izpostavil svetnik iz vrst SD Dejan Levanič.
Kot vse kaže, se bo sedaj šola gradila z manj kot 50-odstotno podporo države, ker ta sklepa za nazaj ne bo spreminjala, vprašljivih pa je tudi drugih 50 odstotkov, ki naj bi jih občine sofinancerke zagotovile s prodajo nekdanje počitniške kolonije Biograd na morju. Do začetka gradnje naj bi prišlo še letos, tako je bilo predvideno tudi s proračunom MO Ptuj za leto 2011, a na julijski seji mestnega sveta začetka gradnje nihče ni upal napovedati. Kar pa zadeva sam projekt, naj bi se nahajal v fazi preprojektiranja, ker nadstandardne športne dvorane, tako kaže, pri tej šoli ne bodo gradili. Nasprotujejo ji tudi lastniki oziroma solastniki nepremičnin, ki ležijo na območju za določitev strank v postopku v okolici Dijaškega doma, kjer naj bi zgradili novo šolo dr. Ljudevita Pivka. Glede dvorane bo treba upoštevati normative in standarde, ki jih ima pri takšni gradnji ministrstvo za šolstvo in šport.
Ker so se slišale različne informacije in glede na to, da je odobrenih kar 90 odstotkov potrebnih državnih sredstev za gradnjo nove OŠ dr. Ljude-
vita Pivka, ki bo vredna tega imena in bo zagotavljala kvalitetne pogoje za šolanje otrok s posebnimi potrebami, to naj bi bilo okrog dva milijona evrov, je Dejana Levaniča zanimalo, kaj se v zvezi s tem projektom dogaja na relaciji MO Ptuj-Mi-nistrstvo za šolstvo in šport. Ali se bodo sredstva, če so v resnici odobrena, porabila do kon-
ca leta, kajti MO Ptuj ima kar nekaj problemov s črpanjem sredstev, kar je razvidno tudi iz polletne realizacije mestnega proračuna, ki je izredno nizka? Kaj je v zvezi s tem projektom narejenega in kaj lahko še naredimo, da pospešimo to nujno potrebno investicijo, katere začetek gradnje je bil že nekajkrat prestavljen?
Občina pogodbe z ministrstvom še nima
Ivan Vidovič, vodja oddelka za negospodarske javne službe MO Ptuj, je v zvezi z začetkom gradnje OŠ dr. Ljudevi-ta Pivka pojasnil, da MO Ptuj pogodbe z Ministrstvom za šolstvo in šport še nima. Sklep v
zvezi z dodeljenimi sredstvi še tudi ni bil izdan, dana pa je bila napoved, da so bila sredstva za to gradnjo odobrena v višini manj kot 50 odstotkov, to pa je 1,3 milijona evrov za to investicijo, kar pa ne predstavlja 90 odstotkov sofinanciranja od države, kot so imeli mestni svetniki še pred pol leta zagotovilo. Država z zaenkrat odobrenimi sredstvi sofinancira gradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka v višini, ki je manjša od polovice potrebnih sredstev. Drugih 50 odstotkov pa ni samo obveznost MO Ptuj, pač pa tudi vseh občin, ki gravitirajo na to šolo, saj je ta regijskega značaja.
Občine so se že pred časom odločile, da bo njihov delež pri tej investiciji tisti, ki jim pripada po prodaji premoženja nekdanje počitniške kolonije Biograd na morju. Teh drugih 50 odstotkov pa je še vedno vprašljivih, ker se prodaja nekdanje počitniške kolonije ne premakne z mrtve točke.
V zvezi z gradnjo OŠ dr. Lju-devita Pivka se je oglasil tudi svetnik Miran Meško in spomnil na izredno sejo mestnega sveta v zvezi z zadevo Snežič, ko so s postavke za gradnjo
OŠ dr. Ljudevita Pivka umikali denar. Ena od razlag je takrat bila, da se spreminjajo pogoji, da pa bo soudeležba države pri tej investiciji v višini 90 odstotkov, zato so tudi brez skrbi zmanjševali sredstva na postavki šole dr. Ljudevita Pivka in jih namenjali za poplačilo Snežiča, je spomnil svetnik. Zdaj je razlaga drugačna.
»Takrat smo dejansko verjeli, da bo država posegla v leto 2008, ko je odobrila ta sredstva. Sedanja zakonodaja dejansko govori o tem, da država sofinancira investicije v višini 90 odstotkov. Odgovor ministrstva je bil, da za že odobrene investicije ne bodo spreminjali deleža, čeprav mislim, da bi bilo prav, da bi investicija, ki še ni v teku, imela takšno financiranje, kot ga sedaj priznava država. Država pa odgovarja: 'Investicijo smo odobrili takrat, za nazaj odločitve ne bomo spreminjali.' Deleža sofinanciranja nočejo spremeniti, dokončnega sklepa pa MO Ptuj v tem trenutku še vedno nima,« je stanje okrog projekta novogradnje OŠ dr. Ljudevita Pivka dodatno pojasnil Ivan Vidovič.
MG
Hardek, Mali Brebrovnik • Zlata maturanta ljutomerske gimnazije Katarina in Gregor
Matura ni bavbav, če se vsa leta učiš
Ne le na domači, ormoški gimnaziji, tudi na ljutomerski so bili ormoški dijaki letos na maturi zelo uspešni. Med 13 zlatimi maturanti splošne gimnazije je namreč tudi Gregor Ratek iz Malega Brebrovnika, med štirimi zlatimi maturantkami poklicne mature predšolske vzgoje pa Katarina Lovrenko s Hardeka pri Ormožu.
Foto: Viki Ivanuša
Zlati maturant Gregor Ratek uživa počitniške dni v zelenju domače kmetije, saj se bo z odhodom na študij v Ljubljano njegovo življenje zelo spremenilo.
Foto: Viki Ivanuša
Zlata maturantka Katarina Lovrenko je bila nad odličnim rezultatom zelo presenečena.
Sicer pa je maturitetni uspeh na ljutomerski gimnaziji tako odličen, kot so ga vajeni zadnja leta, dosegli so namreč 100-odstotni uspeh. Na splošni gimnaziji so imeli kar 10 % vseh maturantov zlatih, na predšolski vzgoji pa še kakšen odstotek več, imajo pa tudi zlato maturantko med odraslimi, ki se izobražujejo ob delu.
Gregor Ratek je obiskoval Osnovno šolo Miklavž pri Ormožu, kjer je bil odličnjak, pa tudi v gimnaziji mu učenje ni delalo težav. Bil je prva generacija, ki ni imela omejitve vpisa na ljutomerski gimnaziji, za katero pravi, da je težko priti do mature, ampak če ti uspe, jo gotovo opraviš. Kljub temu tako dobrega uspeha na maturi ni pričakoval, ker sta slovenščina in nemščina obvezna predmeta na maturi in mu menda ne ležita. Zato se je odločil maturo iz nemščine opravljati na nižjem nivoju in s tem že v startu izgubil tri točke, kar pomeni, da je pri maturi izgubil le eno samo točko (pri slovenščini) in je bil pri ostalih predmetih brezhiben.
Dosegel je 30 točk. Za maturo je izbral še kemijo in biologijo, ker mu je naravoslovje bližje od družboslovja. Na vprašanje, ali se je za maturo posebej pripravljal, je diplomatsko odgovoril, da se je za maturo pripravljal vsa štiri leta, zato tudi kakšnega posebnega stresa ni občutil. Udeleževal pa se je tudi priprav na maturo v šoli. „Vedel sem, da bom maturo opravil, vprašanje je bilo samo, s kakšno oceno. Za ustni del sem se več pripravljal
in za nemščino," pove Gregor, ki se poleg šole rad ukvarja tudi s športom, še posebej z odbojko. Rad pa pomaga tudi doma, ker imajo lepo urejeno turistično kmetijo.
Študiral bo farmacijo v Ljubljani, kakor tudi kakšnih šest sošolcev, saj jih je veliko navdušenih nad kemijo. Pred veliko spremembo in selitvijo v Ljubljano ga malo skrbi, kako se bo vživel v mestu in v študentskem domu, saj je pri učenju navajen miru.
Katarina Lovrenko je
obiskovala smer predšolska vzgoja na Gimnaziji F. Miklošiča Ljutomer. Pred tem je bila učenka OŠ Ormož. Od malega jo je zanimalo delo z otroki in je natančno vedela, kaj hoče. Pravi, da jo je za ta poklic navdušila tudi teta, ki je učiteljica. S srednjo šolo je bila zelo zadovoljna, še posebej, ker sta jo obiskovali skupaj s sošolko iz osnovne šole, pa tudi vožnja ji ni vzela preveč časa. Bila je prav dobra učenka, zato je
bilo zlato na maturi precejšnje presenečenje za vse. „Poklicna matura je sestavljena iz štirih predmetov. Slovenščina je obvezna, izbira se lahko med pedagogiko in psihologijo, jaz sem izbrala pedagogiko, med tujim jezikom in matematiko pa sem izbrala matematiko. Četrti predmet je zagovor dela pomočnice vzgojiteljice oziroma interesne prakse. Najbolj sem se bala matematike, namesto na petico sem upala na trojko," je povedala Katarina, ki se
je na maturo pripravljala tako, da je reševala maturitetne naloge preteklih let, da je dobila občutek, kakšen tip vprašanj lahko pričakuje, ter se učila iz skript in zapiskov. „Matura ni noben bavbav, treba se je je lotiti sistematično, pa gre. Čeprav, tremo sem imela pa veliko," prizna Katarina, ki je od 23 dosegla 22 točk. Uspeha je bila zelo vesela kakor tudi domači. Še posebno lepa se ji je zdela čestitka ministra Lukšiča, všeč pa ji je bil tudi sprejem, ki so jim ga pripravili v Ljutomeru, na katerem pa je pogrešala domačega župana. Katarina zelo rada bere, še posebej kriminal-ke in romane, gleda telenovele na televiziji in posluša glasbo. Vsak dan tudi pridno pomaga na domači kmetiji, kjer so njene pomoči v hlevu vedno veseli. Jeseni se bo življenje na kmetiji precej spremenilo, saj se v Maribor odpravljata oba z bratom Martinom, ki gre v srednjo šolo. Katarina bo šolanje nadaljevala na Pedagoški fakulteti z univerzitetnim študijem predšolske vzgoje.
Viki Ivanuša
Atletika
Branimir Komel na SP ¡jI blizu medalje ■	Stran 12
Rokomet
Ormožani na pripravah s polno paro
Stran 12
Strelstvo
V znamenju lovljenja olimpijske vstopnice
Stran 13
Boks
Dež ni preprečil sparing boksarske revije
Stran 13
Nogomet
Prijateljske tekme se vrstijo ...
Stran 14
Nogomet
Žreb za svetovno prvenstvo leta 2014
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, MIlan Zupane, Niko Šoštarlč, Peter Golob, Ivo Komik, Simeon Gonc, Sebi Kolednlk, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Eslh, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznlk, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušlč
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Športno plezanje • Svetovni pokal
Maja in Mina zasenčili vso konkurenco
Slovenki Maja Vidmar in Mina Markovič sta s prvima mestoma na drugi tekmi letošnje sezone za svetovni pokal v težavnostnem plezanju v francoskem Brianconu zasenčili vso konkurenco. Ptujčan-ka Markovičeva, ki je prejšnji teden osvojila bronasto medaljo v kombinaciji na svetovnem prvenstvu v Arcu, že vso sezono kaže odlično pripravljenost, po dolgem času pa je zablestela z novo zmago tudi bivša zmagovalka svetovnega pokala in dolga leta najboljša slovenska športna plezalka Maja Vidmar.
Že s kvalifikacijami in pol-finalom sta trenutno naši najboljši športni plezalki opravili z odliko ter sta se uvrstili med najboljših osem tekmovalk oziroma finalistk. Tako je bila Markovičeva v finale uvrščena kot šesta in je v polfinalu padla s smeri devet gibov pred vrhom, medtem ko je bila Vidmarjeva peta, saj je padla s smeri pet gibov pred vrhom. V finalu pa smo videli slovenski dvoboj za zmago, ki ga je
odločil v prid Vidmarjevi boljši rezultat v izločilnih bojih. 23-letna Ptujčanka Markovi-čeva je v finalu plezala dobro in je uspešno premagala negativno gravitacijo v steni ter je
prevzela vodstvo po njenem nastopu. Do istega mesta, ki je bilo označeno z 51+, je prišla
tudi Maja Vidmar, ki je zaradi prednosti iz polfinala osvojila po dolgem času tako želeno
novo zmago v tekmah za svetovni pokal (op. p., zadnjo zmago je dosegla v začetku
Rezultati tekme v Brianconu:
1.	Maja Vidmar (Slo)
2.	Mina Markovič (Slo / PK 6b Ptuj)
3.	Angela Eiter (Avs)
Slovenija tretja v skupnem seštevku narodov
V skupnem seštevku narodov je Slovenija (164 točk) med več kot 40 ekipami zasedla tretje mesto, ameriška ekipa je zbrala le tri točke več od slovenske reprezentance, prvo mesto pa je zasedla reprezentanca Rusije (191 točk). Slovenija je prehitela takšne velesile tega športa, kot so Švica, Avstrija in Francija.
Mina Markovičje pred dobrim tednom stala na tretji stopnički na SP v Arcu (na fotografiji), tokrat je na tekmi svetovnega pokala v Brianconu osvojila drugo mesto.
avgusta leta 2009 v Barceloni). Na tretjem mestu je bila trenutna svetovna prvakinja v težavnosti Avstrijka Angela Eiter. Po tekmi sta bili Vid-marjeva in Markovičeva zelo zadovoljni z uvrstitvama in plezanjem. Ptujčanka je po tekmi tudi dejala, da v finalu ni odplezala stoodstotno, vendar je z drugim mestom in novimi stopničkami sama sebi ponovno dokazala, da sodi v sam vrh plezalk. To je tudi dokazala na vseh treh letošnjih tekmah v težavnostnem plezanju, saj se je trikrat uvrstila tudi v finale in je v Chamo-nixu tudi zmagala (op. p., to je bila njena tretja zmaga na tekmah za svetovni pokal do sedaj). V svetovnem pokalu pa je Mina Markovič trenutno celo vodilna tekmovalka in ima dobre možnosti, da vsaj ponovi lanskoletno skupno drugo mesto v tej disciplini plezanja, ko je zaostala le za fantastično Korejko Jain Kim.
David Breznik
Kajak sprint • Svetovno prvenstvo
Tilen Vidovič v Brandenburgu peti na svetu!
Brandenburg je bil središče sveta za najboljše mladince v kajak sprintu, saj so se v tem nemškem mestu borili za naslove na 200-, 500- in 1000-me-trskih razdaljah. Slovenija je imela štiri predstavnike in med njimi je bil tudi član Brodarskega društva Ranca iz Ptuja Tilen Vidovič. Ta se je pred dobrim mesecem dni izkazal že na evropskem prvenstvu v kajak sprintu v Zagrebu, ko je na 500 metrov osvojil četrto mesto. Očitno je petstometr-ska razdalja prava za mladega kajakaša, saj se je tudi na svetovnem prvenstvu izkazal, potem ko je osvojil odlično peto mesto. V tej disciplini je bilo na startu sedemintrideset tekmovalcev. Dobro formo je Vidovič pokazal že v svoji kvalifikacijski skupini, kjer je bil tretji, medtem ko se je v veliki finale deveterice najboljših uvrstil s šestim časom. V fina-
lu je bil razred za sebe Nemec Tom Liebscher, medtem ko je bil Ptujčan dolgo časa v borbi za tretje mesto, vendar mu je na koncu zmanjkalo malo moči in je za bronom zaostal približno dve sekundi in pol. Še večja konkurenca je bila na startu mladinske tekme na 200 metrov, saj se je v boj za naslov svetovnega prvaka
podalo enainštirideset tek- Liebscher. Vidovič je bil če- stop v finalu zmanjkalo sreče, movalcev in zlato medaljo je trti v svoji predtekmovalni saj je dosegel enajsti čas in je na koncu osvojil Nemec Tom skupini, nato pa mu je za na- za nastopom med elito v naj-
Rezultati: K1 - 500 metrov:
1.	Tom Liebscher (Nemčija)
2.	Josef Dostal (Češka)
3.	Sandor Totka (Madžarska) 5. Tilen Vidovič (Slovenija)
K1 - 200 metrov:
1.	Tom Liebscher (Nemčija)
2.	Sandor Totka (Madžarska)
3.	Inigo Garcia (Španija) 18. Tilen Vidovič (Slovenija)
Foto: Črtomir Goznik
Super uspeh Tilna Vidoviča na svetovnem prvenstvu v kajak sprintu.
krajši disciplini zaostal za 180 tisočink oziroma morda za kakšnih pet centimetrov. V B-finalu tekme na 200 metrov je zaradi popoldanskega A-finala na 500 metrov odveslal s polno močjo le prvih sto metrov, nato pa je s pol moči prišel do končnega osemnajstega mesta. Vsi rezultati na svetovnem in evropskem prvenstvu so vrhunski in v Tilnu Vido-viču se celo skriva olimpijski potencial. V Brandenburgu je še enkrat več pokazal svoj izjemen potencial in napredek, ki ga je to sezono naredil z novim trenerjem Stjepanom Ja-ničem. Mladi kajakaš Brodarskega društva Ranca Ptuj je v letu 2011 zares dosegel odlične rezultate, na katerih mora graditi svojo prihodnost, ki bo ob nadaljevanju trdega dela v disciplini kajak sprintu definitivno zelo svetla.
David Breznik
Atletika • SP veteranov v Sacramentu
Tenis • Blaž Rola
Branimir Komel blizu medalje
Član Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj Branimir Komel se je udeležil svetovnega prvenstva v atletiki za veterane, ki je med 6. in 17. julijem potekalo v Sacramentu v ZDA. Ptujski atlet, ki v prvi vrsti redno trenira zaradi svoje dobre fizične pripravljenosti in vzdrževanja vitalnosti, se je na nastop na največjem tekmovanju zavzeto pripravljal. Tekmoval je v starostni skupini od 45-49 let, udeležil pa se je teka na 1500 metrov in 3000 metrov z ovirami. V prvi disciplini je bilo prijavljenih kar 58 tekačev iz vsega sveta. Komel je najprej uspešno opravil s kvalifikacijami, na koncu pa zasedel 14. mesto. V njegovi glavni disciplini, 3000 metrov z ovirami, je med 22 tekmovalci osvojil odlično 5. mesto. Po prihodu na Ptuj nam je Branimir Ko-mel podal oceno nastopa in vtise s SP, ki se ga je v Sacra-mentu udeležilo kar 4700 športnikov in športnic.
Kakšni so vaši vtisi s tega velikega tekmovanja?
Branimir Komel: »Bilo je čudovito, saj so bili zbrani atleti in atletinje iz celega sveta, ki gojijo zdrav način življenja in to se mi zdi v današnjem hitrem svetu tudi najpomembnejše. Lahko bi
Rezultati Branimirja Komela na SP veteranov:
-	1500 m:
1. Robert Schwerkolt (Avstralija) 4:06:91 14. Branimir Komel (Slovenija) 4:36:98
-	3000 m z ovirami:
1. Gilles Pelletier (Francija) 9:51:08
5. Branimir Komel (Slovenija) 10:45:29
rekel, da je šlo za dogodek, na katerem je mrgolelo življenjske energije in motivacije. Iskreno povedano sem v tej zbrani atletski družbi zares užival.«
Ali ste zadovoljni s svojimi rezultati?
Branimir Komel: »Rezultati te nikoli povsem ne zadovoljijo; moje uvrstitve so bile nekako v skladu s pričakovanji in željami, doseženi časi pa niso bili takšni, kot sem si jih želel. Pričakoval sem, da bom tekel svoje osebne rekorde, vendar nekako nisem ujel pravega ritma in sem odtekel rezultate, ki jih lahko odtečem na vsakem treningu. Verjamem pa, da bom kmalu tekel boljše, saj bom še bolj zavzeto treniral.«
Kako pa komentirate
w
Branimir Komel
vaša teka?
Branimir Komel: »Uvodna tekma ali ogrevanje na 1500 metrov mi je prinesla želeni finale in 14. mesto. V tem teku se nisem želel preveč »iztrošiti«, saj je moja glavna disciplina 3000 metrov z ovirami. Tu sem načrtoval osebni rekord, kar bi mi mogoče lahko morda prineslo tudi medaljo, a tudi peto mesto je po mojem mnenju odlično.«
Katerih tekmovanj se boste udeležili v priho-
Rokomet • RK Jeruzalem Ormož
Ormožani s polno paro
Priprave na novo sezono so začeli rokometaši Jeruzalema, lani devetouvrščeno moštvo 1. SRL. Tik pred začetkom prvega letošnjega treninga je v Ormožu posijalo sonce in v klubu upajo, da bo tudi sezona podobna - sončna. Kot v preteklosti je tudi letos osnovni cilj obstanek v ligi. Trener Saša Prapotnik je prvi trening opravil v Mestni grabi. Udeležilo se ga je 14 igralcev. Med drugimi tudi novinci Gašper Jelen (Slovenj Gradec), Jaka Špiljak in Nejc Žmavc (oba Celje B).S člani trenirajo tudi mladinci Damir Mavrič, Lino Kirič, Matic Šulek in Luka Ša-vora. S pripravljenostjo prisotnih igralcev je bil trener Prapotnik zadovoljen. Do trenutka, ko prebirate te vrstice, je ekipa opravila že šest treningov, ki potekajo tudi dvakrat dnevno in zaenkrat na atletskem stadionu v Ormožu. Ekipa bo prvič trenirala v popolni zasedbi prav danes, saj se bodo treningom pridružili še Primož Krabonja, Jaša Raj-šp, Matej Hebar in Iztok Kor-par. Zaradi poškodbe pri prometni nesreči bo nekaj časa z rokometnih igrišč odsoten vratar Boštjan Belec, ki je prišel pozdravit soigralce v Mestno grabo. Klub so zapustili Rok Žuran (Celje), Gregor Ču-dič, Alen Melnjak (Vidovec),
Foto: Črtomir Goznik
Kot v preteklosti je tudi letos osnovni cilj obstanek v ligi.
fizioterapevt Goran Melnjak in najbrž Darjan Ivanuša, ki se še ni odločil glede nadaljevanja rokometne poti. Prvo tekmo bodo Ormožani odigrali v torek, 9. avgusta, na Hardeku proti Mariboru. Žreb za novo sezono, ki bo potekala pod organizacijo Rokometne Zveze Slovenije, je predviden za torek, 9. avgusta.
Seznam pripravljalnih tekem:
torek, 2. 9.: Jeruzalem - Maribor
petek, 12. 8.: Ivanec - Jeruzalem
ponedeljek, 15. 8.: Jeruzalem - Izvidač Ljubuški
sobota, 13. 8.: turnir v Avstriji (Dunaj, Linz, Koflach)
sreda, 24. 8.: Vidovec - Jeruzalem
sobota, 27. 8.: turnir v Ormožu (Jeruzalem, Velika Gorica, Gradec)
torek, 30. 8.: Jeruzalem -Gorenje
petek, 2. 9.: V. Nedelja - Jeruzalem
Seznam igralcev za sezono 2011 (2012):
Boštjan Belec, Sandi Žuran, Gašper Jelen (vratarji), Bojan Čudič, David Bogadi, Aleš Ši-šmanovič, Anže Kljajic, Siniša Radujkovic, Tadej Sok, Iztok Korpar, Matej Hebar, Primož Krabonja, Nejc Žmavc, Jaka Špiljak, Jaša Rajšp.
Priložnost za igro bodo dobili tudi najbolj nadarjeni fantje iz rokometne šole Jeruzalem Ormož.
Uroš Krstič
Blaž Rola v Avstriji izpadel v četrtfinalu
Foto: osebni arhiv
dnosti?
Branimir Komel: »Naslednje leto me čaka moj naslednji velik cilj, evropsko prvenstvo za veterane, medtem ko bom letos nastopil še na balkanskih igrah v Domžalah in evropskih igrah v Lignanu. Na teh dveh tekmovanjih se nadejam dobrih rezultatov in seveda tudi kakšne medalje. A glavno je vendarle to, da tečem za svoje dobro počutje in za ohranjanje dobrega zdravja.«
David Breznik
Ptujski teniški igralec Blaž Rola se je pretekli teden mudil v sosednji Avstriji, kjer je nastopil na mednarodnem »futures« turnirju. V Bad Waltersdorfu, kjer je mladi Štajerec nastopil, je bil nagradni sklad 10 tisoč ameriških dolarjev, Blaž pa je tam igral prvi turnir po poškodbi zapestja, ki mu je vzela kar nekaj treninga in tudi kakšen turnir. Toda težave so sedaj preteklost, in kot sam pravi: »Treba je gledati naprej. Res je, imel sem težave z zapestjem. Zbiral sem različna zdravniška mnenja in na srečo so si podobna. Ne gre za nič hujšega, le nekoliko močnejše vnetje sem imel. Sedaj se po številnih terapijah in »blokadah« počutim že bistveno bolje in gledam le še naprej. Seveda pa so mi zdravniki svetovali, da naj kljub vsemu nekoliko pazim, da se zadeva ne bi kmalu spet ponovila. Vzel si bom teden dni odmora, nato pa me čaka serija turnirjev, najprej se bom podal v Srbijo v Subotico, nato pa na Hrvaško, kjer se bom najprej udeležil turnirja v Čakovcu, nato pa še v Vinkovcih.«
20-letni Ptujčan je sicer omenjeni turnir v Avstriji dobro pričel. V 1. krogu je brez težav ugnal domačina Johannesa
Schretterja s 7:5, 6:3. Tudi Lukas Jastraunig mu v 2. krogu ni mogel do živega, saj ga je Slovenec ugnal s 6:2, 7:6. Sledil je četrtfinale in petopostavljeni Rola je za svojega tekmeca dobil tretjepostavljenega igralca turnirja, Nemca Kevina Krawi-etza. Po težkem boju, v katerem je imel Blaž škarje in platno v svojih rokah, saj je prvi set dobil gladko s 6:1, v drugem pa povedel s 3:1, je naposled le slavil nemški tenisač z 1:6, 7:6 in 6:4, mlademu Ptujčanu pa se je seveda nekoliko poznala odsotnost od treninga zaradi zgoraj omenjene poškodbe. Kljub temu je najvažnejše seveda spoznanje, da je poškodba preteklost, zato je treba sedaj vse misli usmeriti naprej, saj je sezona še dolga. Po samem turnirju v Avstriji pa je Rola povedal: »Vsekakor se mi je nekoliko poznala odsotnost zaradi poškodbe, toda glede na to, kako sem izgubil proti Nemcu, ostaja nekaj grenkega priokusa. Vse sem imel v svojih rokah, vodil sem s 6:1 in v drugem setu 3:1, zato sem po porazu razočaran. Kljub temu pa ne bo konec sveta, sedaj moram vse skupaj nekoliko prespati, si odpočiti in potem pogumno naprej.«
tp
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Rola
Nogomet • 1. SNL
1. liga
REZULTATI 3. KROGA:
Maribor - Rudar Velenje 2:1 (1:1); strelci: Velikonja 69., Črnic 80.; Djokič 87.;
Mura 05 - Nafta 0:2 (0:1); strelca: Lesjak 4., Zelko 62.;
Olimpija - HIT Gorica 2:1 (1:1); strelci: Vršič 42., Andelkovič 72.; N. Mevlja 6.;
Triglav - Domžale 0:4 (0:2); strelci: Vuk 15., Zec 26., Pekič 74., Knezovič 86.;
CM Celje - Luka Koper 2:0 (0:0); strelca: Bezjak 62., Firer 92.
1.	DOMŽALE 3 3 0 0 7:0 9
2.	MARIBOR 3 3 0 0 6:3 9
3.	CM CELJE 3 2 0 1 5:1 6
4.	MURA 05 3 1 1 1 2:3 4
5.	OLIMPIJA 3 1 1 1 3:5 4
6.	RUDAR VELENJE 3 1 0 2 6:4 3
7.	NAFTA 3 1 0 2 4:4 3
8.	TRIGLAV 3 1 0 2 2:10 3
9.	HIT GORICA 3 0 1 2 3:5 1
10.	LUKA KOPER 3 0 1 2 1:4 1 PARI 4. KROGA - SOBOTA ob
18.00: Triglav - Maribor; SOBOTA ob 19.00: Rudar Velenje - Mura 05; SOBOTA ob 20.00: HIT Gorica - CM Celje, Domžale - Luka Koper; NEDELJA ob 19.00: Nafta - Olimpija
Nafta utišala 6500 navijačev v Murski Soboti
Za nogometaši v Prvi Ligi je odigran 3. krog. Največ pozornosti je bil deležen prekmurski obračun med Muro in Nafto. Blizu 7000 gledalcev (rekord stadiona Fazanerija v Murski Soboti) je videlo zasluženo zmago Lendav-čanov, ki so točno vedeli, kaj hočejo, medtem ko domačini niso pokazali veliko. Še naprej presenečajo Celjani, ki so sicer srečno ugnali Koper, kjer se trenerju Vladu Badžimu že pošteno maje stolček. Domžale so brez težav odpravile Gorenjce, Triglav je namreč na domačem terenu doživel enega najhujših porazov v zgodovini 1. lige. Maribor se je precej časa mučil z Velenjčani, vendar minimalno le slavil, tako da lahko rečemo, da je generalka pred povratno tekmo z Izraelci uspela. Za Velenjčane je s pravo mojstrovino zadel Branimir Djokic, ki je do sedaj nosil dres Aluminija iz Kidričevega. V zadnjem srečanju 3. kroga je Olimpija doma z 2:1 premagal ekipo Gorice.
DK, TP
Strelstvo • Pred EP v Beogradu
V znamenju lovljenja olimpijske vstopnice
bo nastopal z MK-pištolo proste izbire na 50 m. Ptujčan, ki je aktiven v ormoški strelski sredini SD Jožeta Kerenčiča iz Miklavža pri Ormožu, je za bralce Štajerskega tednika takole strnil svoje vtise: »Letošnje EP v Beogradu mi je postalo dosegljivo z nizanjem dobrih rezultatov v letošnji MK-sezoni. Žal imam še vedno rezultatska nihanja, a glede na to, da gre za tehnično izredno zahtevno disciplino, pričakujem da bom v Beogradu ujel dobro dnevno formo in sezono zaključil z dobrim streljanjem. Priprave
na EP so potekale v enakem tempu kot treningi skozi vso sezono, saj so prinesli preskok za več rezultatskih razredov. Po DP pa iščemo še dodatne rešitve skupaj s trenerjem Dragom Poledico in tehnično pomočjo brata Simona. S formo in občutki na treningih sem trenutno na visokem nivoju, upam, da bom kljub pritisku, ki ga prinaša takšno tekmovanje, le-te uspel priklicati v soboto na strelni liniji v Beogradu. Nastopa pa se prav veselim, saj sem eden izmed redkih, ki je do sedaj predsta-
vljal Slovenijo na tako velikih tekmovanjih v tej disciplini.«
Boštjan Simonič bo na prvenstvu prvič strelišče preizkusil v okviru uradnega predtekmovalnega treninga, v petek, 5. 8., že naslednji dan, v soboto, pa se bo pomeril na glavnem tekmovanju - v kvalifikacijah - in poskušal izboljšati dober rezultat 556 krogov, ki ga je dosegel na zadnji tekmi svetovnega pokala v Munchnu.
O dosežkih slovenskih strelcev bomo poročali v prihodnjih številkah, rezultate EP pa lahko v živo spremljate preko spletne strani www.sius.com oziroma http://results.sius. com/Championships.aspx, finalne prenose s sliko v živo pa si bo možno ogledati tudi na spletni strani www.poluvre-me.rs.
Simeon Gonc
Foto: Simeon Gčnc
Slovenski strelci so se pred odhodom na EP v Beograd predstavili v Ljubljani, z desne strani stoji trener Alojz Mikolič, zraven njega tekmovalci Renata Oražem Vršič, Rajmond Debevec, Živa Dvoršak, trener za trap Nikolaj Mejaš ter Željko Moičevič in Matej Žniderčič.
V četrtek se je v Ljubljani na novinarski konferenci predstavila slovenska strelska reprezentanca, ki se je z dvema večjima ekipama 10 strelcev v soboto in nedeljo že odpravila na prizorišče Evropskega prvenstva v streljanju z MK- in VK-orožjem na 50 in 300 m ter puško šibrenico v Beograd. Reprezentanca je sestavljena iz dvanajstih strelcev, ki bodo nastopali v enajstih disciplinah: člani Rajmond Debevec, Robert Markoja in Željko Moičevič z MK-puško 60 leže in 3 x 40, članice Renata Oražem Vršič in Živa Dvoršak z MK-puško 60 leže in 3 x 20, član Boštjan Simonič z MK-pištolo, člani Boštjan Maček, Matej Žniderčič in Ivo Kompan ter članici Jasmina Maček in Tamara Matko v trapu, člani Debevec, Markoja in Dušan Ziško v VK-puško 3 x 40, 60 leže in standardno puško 3 x 20. V srbski prestolnici se bo tako zbralo 1053 strelcev in strelk ter 359 trenerjev in uradnih spremljevalcev, ki prihajajo iz 47 držav. Za medijsko prepoznavnost dogodka po
Evropi pa bo skrbelo več kot 40 akreditiranih novinarjev. Tokratno EP v Beogradu pa bo s seboj prinašalo še dodatno težo pomembnosti tekmovanja, saj se bodo najboljši strelci Stare celine zraven prestižnih odličij borili še za pomembnejši cilj - osvojiti vstopnico oziroma eno od 32 kvot za nastop na XXX. poletnih OI London 2012. V Beogradu bo to zadnja priložnost za vse strelce z MK-orožjem, medtem ko si bo možno olimpijsko kvoto za zračno orožje priboriti še na EP na Finskem v februarju 2012. Od skupno 390 razpisanih kvot za London 2012 si evropski strelci že lastijo 154 mest, ki so jih dosegli v letu 2010 na SP v Munchnu oziroma v najmočnejši seriji 8 tekmovanj ISSF svetovnih pokalov v letu 2011 v Čilu, Avstraliji, na Kitajskem, ZDA, Nemčiji in Sloveniji v Gaju pri Pragerskem, ki smo ga pred dobrimi 14 dnevi imeli priložnost spremljati iz neposredne bližine, Slovenijo je takrat obiskala rekordna delegacija 700 strelcev in 200 spremljevalcev iz 77 držav ce-
lotnega sveta. Olimpijsko kvoto bo tako na koncu uspelo doseči približno 220 evropskim srečnežem.
V lov za olimpijsko vstopnico pa se podajajo tudi slovenski strelci, ki imajo jasno vizijo in cilj, kako to v Beogradu realizirati. Največ možnosti za dosego kvote bodo imeli prekaljeni mački z MK-puško Rajmond Debevec, Robi Markoja in Želj-ko Moičevič, visoko pa kotirata tudi Boštjan Maček in Matej Žniderčič v trapu. Omenjeni strelci so na tiskovni konferenci v Ljubljani poudarili, da kal-kuliranje z uvrstitvami odpade in da s takšnim pristopom zagotovo ne bi bili uspešni, zavedajo pa se, da bodo svoje cilje lahko udejanjili le s svojimi najboljšimi rezultati v letošnji sezoni, ki bi jim prinašali finalne uvrstitve, to pa bi skoraj zagotovo moralo biti dovolj za osvojitev najbolj povpraševane vstopnice na svetu.
Pred odhodom na EP v Beograd smo se pogovarjali tudi z edinim pištolskim predstavnikom slovenske reprezentance Boštjanom Simoničem, ki
Madžarska • 7. srečanje slepih in slabovidnih
Ptujčani nastopili z najboljšimI
V Keszthellyju na Madžarskem je bilo 2. julija že sedmo mednarodno srečanje slepih in slabovidnih športnikov treh držav, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Ptujski športniki so bili na tem srečanju zelo uspešni, osvojili so prvo mesto v skupnem seštevku tekmovanj.
Na njem sta sodelovali dve medobčinski društvi slepih in slabovidnih iz Slovenije, Murske Sobote in Ptuja, madžarski društvi Zala in Vas ter društvo iz Siska na Hrvaškem. Tekmovali so v vrtnem kegljanju in šahu (ekipno). V šahu se je med zmagovalce zapisala ptujska ekipa v sestavi, Rebernišek, Vaupotič, Žalar in Zimet, druga je bila madžarska ekipa Zala, tretji pa tekmovalci iz Murske Sobote. V vrtnem kegljanju je nastopilo deset ekip, iz vsakega sodelujočega društva po dve. Prvo mesto je zasedla ekipa Murske Sobote, druga je bila prva ekipa Ptuja v sestavi, Pregl, Vinkler, Perger, Škraber,
Foto: Zasebni arhiv
Člani Medobčinskega društva slepih in slabovidnih so bili uspešni na 7. mednarodnem srečanju slepih in slabovidnih športnikov na Madžarskem.
Merc, Cestar in Plesec, tretja pa je bila prva ekipa iz Zale. V skupnem seštevku tekmovanj (točk) v obeh disciplinah srečanja - šahu in vrtnem kegljanju - je prvo mesto zasedel Ptuj, drugo ekipa Murske Sobote, tretje mesto pa ekipa Zale. Najboljša tekmovalca Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj sta bila
Franc Vaupotič, ki je bil tretji v šahu, tretje mesto pa je v vrtnem kegljanju zasedel tudi Albin Lajh.
Športniki treh dežel so letošnje srečanje posvetili tudi izmenjavi izkušenj in dobrih praks pri delovanju društev slepih in slabovidnih.
MG
Boks • Tretja sparing revija na Ptuju
Dež ni preprečil sparing boksarske revije
Boks klub Ring je že tretjič to poletje pripravil pred svojimi prostori na Maistrovi ulici na Ptuj tako imenovano sparing boksarsko revijo. Ta pa je bila daleč od standardne, saj so boksarji in boksarki svoje dvoboje opravili v deževnem vremenu. Boksalo se je namreč na prostem in kljub slabemu vremenu smo videli sedem prijateljskih tekem. Večina se jih je končala z neodločenimi izidi, a v dveh primerih je bil zaradi suverenosti določen tudi zmagovalec. V ring so tako stopili predstavniki Boks kluba Slovenska Bistrica, Boks kluba Domžale, Železničarskega Boks kluba Maribor, Boks kluba Golden Gloves, Kluba borilnih veščin Gladiator in Boks kluba Ring iz Ptuja. Domačini so imeli pet svojih tekmovalcev, in sicer Moniko Božičko, Timoteja Pučka, Nina Milošiča, Aleša Kujavca in Nejca Nedelj-ka. Mlada boksarka Božičkova proti izkušenejši in standardni sotekmovalki Larisi Portirjevi iz Maribora iz dvoboja v dvoboj kaže viden napredek ter zelo
nadgrajuje svoje osnovno boksarsko znanje. Trinajstletni Timotej Pučko ohranja družinsko boksarsko tradicijo in v svojem drugem uradnem dvoboju se je dobro boril proti Alenu Pau-manu iz Boks kluba Slovenska Bistrica. Talentirani Nino Milo-šič je naletel na razpoloženega in zaletavega nasprotnika Žiga Pečnika, tako da smo videli presenetljivo izenačen dvoboj. Daleč od tega, da bi bil izenačen, je bil dvoboj Kujavec - Murato-vič, saj je član Boks kluba Ring iz Ptuja Aleš Kujavec že v prvi rundi nasprotnika velikokrat čisto zadel in je bil za dva razreda boljši, tako da je sodnik v drugi rudni dvoboj prekinil in zmago dodelil mlademu članu ptujskega kluba. V zadnjem dvoboju smo videli zanimiv in izenačen dvoboj med bivšima klubskima sotekmovalcem Nejcem Ne-deljkom in Jernejem Gajškom (op. p., ta sedaj boksa za KBV Gladiator), v katerem sta oba pokazala dobro predstavo. Izmed vseh tekem velja omeniti še zmago Gašperja Lenassija, ki je Nika Potočnika dobesedno
razbil, saj je slednjemu sodnik kar štirikrat štel. Splošno oceno sparing revije je podal glavni
trener Boks kluba Ring iz Ptuja Ivan Pučko: "Škoda, ker je dež zmotil to našo revijo, saj zaradi
slabega vremena prireditev ni uspela. Manjkali so seveda gledalci, vendar mi smo boksarski
Mladi ptujski boksar Nino Milošič se je v dežju pomeril z Žigom Pečnikom.
del spravili pod streho. Bilo je sedem zanimivih dvobojev. Skozi vse tri revije pa so se na Ptuju lahko predstavili številni mladi boksarji in boksarki, ki so pokazali svoje znanje in na nek način že mali napredek v samih dvobojih." V zelo delavni ptujski boksarski sredini si bodo sedaj malo oddahnili in v sredini avgusta začnejo popolne priprave za drugi del tekmovalne sezone, kjer jih čakajo nastopi na različnih revijah in tekmovanje v 1. slovenski boksarski ligi, v kateri branijo naslov državnih prvakov.
Pari:
Monika Božičko (BK Ring Ptuj) - Larisa Portir (ŽBK Maribor)
Timotej Pučko (BK Ring Ptuj) - Alen Pauman (BK Slovenska Bistrica)
Tim Ferjan (BK Golden Gloves) - Andrej Repnik (BK Domžale)
Gašper Lenassi (BK Golden Gloves) - Nik Potočnik (BK Domžale)
Nino Milošič (BK Ring Ptuj)
-	Žiga Pečnik (KBV Gladiator)
Aleš Kujavec (BK Ring Ptuj)
-	Marko Muratovič (KBV Gladiator)
Nejc Nedeljko (BK Ring Ptuj) - Jernej Gajšek (KBV Gladiator)
David Breznik
Nogomet • Prijateljske tekme
Nogomet • 2. SNL
Prijateljske tekme se vrstijo ... V sistemu nobenih sprememb
ALUMINIJ - SIBIRSK 0:1 (0:1)
STRELEC: 0:1 Golovašenko (5)
ALUMINIJ: Murko, Medved, Topolovec, Bingo, Sambolec, Bajlec, Režonja, Spahič, Petek, Kurež, Rešek. Igrali so še: Polja-nec, Marlon, Krajnc, Lonzarič, Fekonja, Pečovnik, Ljubec, Ma-jer, Kokol, Vindiš. Trener: Bojan Flis.
SIBIRSK: Rsigan, Chiherib, Golovašenko, Klimov, Valentič, Zuzin, Nagibin, Zhitnev, Asta-fief, Skorokhodov. Igrali so še: Vashek, Akimov, Chizek, Bukhri-akov, Tshukan, Shumulekoski, Ziniovev, Degtiarov. Trener: Dmitry Radjukin.
Nogometaši Aluminija iz Kidričevega so v okviru priprav na začetek prvenstva, ki se bo pričelo ta vikend, odigrali še eno tekmo, ki jim je služila kot generalka, saj do nedelje, ko v 1. krogu 2. SNL gostijo ekipo Bele krajine iz Črnomlja, ne bodo več igrali nobene tekme. To pa bo tudi čas za počitek, oziroma regeneracijo in taktično pripravo na to srečanje.
Kidriča ni se tudi tokrat niso izognili tradiciji in so odigrali še eno srečanje proti močnemu nasprotniku, tokrat proti ekipi iz Rusije Sibirsku. Po tradiciji pa tudi tokrat vreme ni bilo naklonjeno nogometašem, saj je večina tega srečanja potekala v močnem nalivu. To je očitno bolj odgovarjalo nogometašem iz Rusije, ki so igrali čvrsto in hitro ter zadeli po napaki v obrambi Kidričanov že v peti minuti. Nogometaši Aluminija so se želeli vrniti v igro, vendar je bilo pri oddaji žog, podajah preveč napak. Največje nevarnosti pa so pretile po hitrih akcijah gostov po bokih, kjer so bili domačini enostavno nemočni. S strani domačih je bilo opaziti slabšo igro v napadu. Nekaj strelov proti gostujočemu vratarju je bilo enostavno premalo, še najbolj nevaren je bil strel Kureža v 23. minuti.
Tudi v nadaljevanju srečanja je bilo enako. Gostje so bili nevarnejši in bi lahko zmagali z višjim rezultatom, vendar sta bila vratarja Tomaž Murko in Uroš Poljanec »krivca«, da do tega ni prišlo. Žal pa iz dveh najboljših priložnostih za domače nista izkoristila kapetan Denis Topolovec v 58. in Marko Kmetec v 74. minuti.
Do začetka uvodnega srečanja Kidričanov je še teden dni, kar je dovolj časa, da se fantje regenerirajo in taktično dobro pripravijo na goste iz Črnomlja.
PODVINCI
BETONARNA KUHAR - STOJNCI 0:4 (0:1)
STRELCI: 0:1 Kokot (8), 0:2 Dugolin (58), 0:3 P. Pernek (85), 0:4 Pernek (90)
PODVINCI BETONARNA KUHAR: Klinger, Šebela, Marinič, Lah, D. Brumen, Belšak, Topolovec, Požegar, Juršek, Haupt-man, D. Petrovič. Igrali so še: K. Brumen, R. Petrovič, Bratec. Trener: Miran Ljubec.
STOJNCI: Veselič, Golob, Dra-škovič, Janžekovič, Fridauer, Dugolin, S. Meznarič, Kokot, Magdul,m G. Pernek, Milošič. Igrali so še: Klajderič, Petrovič, P. Pernek, P. Meznarič, Sahiti. Trener: Boris Klinger.
V Podvincih je kar lepo število navijačev obeh moštev lahko videlo solidno nogometno predstavo. Nogometaši tretjeligaša iz Stojncev so bili nekoliko boljši tekmec v prvem polčasu in so z zadetkom Kokota iz 8. minute ta del igre tudi minimalno dobili. V drugem polčasu pa so se gostje razigrali, dosegli tri zadetke in na koncu slavili visoko zmago.
Podvinci Betonarna Kuhar v sredo igrajo prijateljsko tekmo proti Ljutomeru ob 18.00 v Pod-vincih.
ZAVRČ - ŠMARTNO 1928 4:2 (2:0)
STRELCI: 1:0 A. Čeh 5., 2.0 A. Čeh 20., 2:1 Prašnikar 47., 2:2 Kolenc 51., 3:2 A. Čeh 65., 4:2 Marinič 78.
ZAVRČ: Golob, Gabrovec, Lenart, Murko, Rumež, Kuserbanj, Darmopil, A. Čeh, Šnajder, Fridl, Murat
IGRALI SO ŠE: Sagadin, Peč-nik, Matjašič, S. Čeh, Letonja, Marinič, Vinkovič, Domjan, Vo-čanec
TRENER: Miran Emeršič
ŠMARTNO 1928: Pusovnik, Jahič, Omerovič, Kolsi, Matič, Babič, Kolenc, Mujakovič, Leno-všek M., Prašnikar, Podbrežnik
IGRALI SO ŠE: Obu, Kramar, Čirič
TRENER: Ervin Polovšak
Nogometaši Zavrča so odigra-
li še eno v nizu prijateljskih tekem. Njihov tokratni tekmec je bila ekipa Šmartnega 1928, ki bo tudi letos igrala v drugoliga-ški druščini, ekipa pa je precej močnejša kot lanska. Srečanje, ki je bilo odigrano v Gorišnici, je povsem zasluženo pripadlo Za-vrču, ki je tako še podkrepil napovedi, da bo v premierni sezoni v 3. ligi napadal sam vrh prvenstvene tabele. V prvem polčasu so bili varovanci Mirana Emer-šiča absolutno boljši nasprotnik, poleg dveh zadetkov Aleša Čeha, pa so nogometaši v črno-belem v zadnji minuti polčasa preko Darmopila zastreljali tudi enajstmetrovko. Po številnih menjavah v drugem polčasu, so Šmarčani rezultat v le petih minutah nadaljevanja izenačili. Nato smo spremljali dokaj izenačen obračun, toda Zavrč je zadel še dvakrat (A. Čeh, Mari-nič) in tako slavil na novi močni preizkušnji. V sredo čaka nogometaše Zavrča nova tekma, saj se bodo doma pomerili z mlado ekipo Publikuma, nato pa v soboto prav tako v Zavrču sledi pravi mednarodni spektakel, saj tretjeligašu v goste ob 17.30 prihaja ekipa Novosibirska iz Rusije, ki je član 2. ruske lige, še lani pa je igral med prvoligaši.
NK GORIŠNICA
Nogometaši Gorišnice so minulo sezono končali tekmovanje v 1. ligi MNZ Ptuj na šestem mestu. Z malo več športne sreče bi lahko bila njihova uvrstitev za kakšno mesto višja. Da bi vse to ponovili tudi v novi sezoni, se bo treba dobro pripraviti. Priprave so nogometaši Gorišnice pričeli 18. julija. Ta vikend pa bodo odigrali prvo tekmo ter se udeležili turnirja v Podvincih. Trener Filip Žnidarič nam je povedal: »Vadimo tri krat tedensko. Z udeležbo na treningih sem zadovoljen, saj redno vadi petnajst nogometašev. Ekipa ostaja ista kot v prejšnji sezoni, sestavljena iz domačih igralcev. Veseli nas tudi, da smo z nogometno šolo uspeli pridobiti veliko otrok v mlajših selekcijah. Odlično pa se dela tudi s kadetsko ekipo, kar je lepa popotnica za prihodnost. Z dobrim in rednim treniranjem pa pričakujem uvrstitev v sredino lestvice. Uvodno tekmo novega prvenstva pričnemo na domačem igrišču proti močni ekipi Oplotnice, kjer se bo že pokazal pravi obraz ekipe.
tp, Danilo Klajnšek
Ta vikend se bo pričelo tekmovanje v 2. slovenski nogometni ligi. V samem sistemu tekmovanja ni nobenih sprememb, liga šteje deset klubov, zakrpana pa je bila tako kot prva liga. V ligi sta ostali moštvi, ki bi morali izpasti (Šenčur in Šmartno 1928), v ligo pa sta se uvrstila Radomlje in Simer šampion. Pred samim pričetkom je veliko ugibanj in neznank, čeprav se v bistvu ve veliko. V njej pa na žalost ne bo nogometašev iz Ptuja, ki so zaradi neizpolnjevanja licenčnih pogojev izgubili status drugoli-gaša. In tako bo naš nogometni bazen ostal brez starega dobrega derbija.
V tekmovanje, ki se bo pričelo v soboto, klubi vstopajo z različnimi cilji. Vsi govorijo predvsem o tem, da jim je glavni cilj obstanek v ligi. Postavlja se vprašanje, kdo se bo potem potegoval za naslov prvaka. Veliko nogometnih strokovnjakov postavlja za glavnega favorita nogometaše Aluminija iz Kidričevega, ki naj bi imeli konkurenco v Dobu, novincu v ligi Radomljah, mogoče Dravi-njo ali pa kar močno okrepljeno Šmartno.
Pri Aluminiju bi seveda radi ponovili uspeh, vendar ga je po navadi težko ponoviti. Ob tem pa so bile v klubu v igralski zasedbi precejšnje spremembe. Vprašanje pa je, kako bodo ti novi fantje nadomestili Puriši-ča, Djokiča, Vračka, Pučka, ki so veljali za nosilce igre. Kidri-čani so v pripravah odigravali pripravljalne tekme s samimi močnimi nasprotniki in dokazovali, da lahko z močnejšimi tekmeci igrajo enakovredno. Kakšne pa so njihove zmožnosti v uradnem tekmovanju, bo vsekakor pokazal čas. Trener rdeče-belih iz Kidričevega
Bojan Flis je o pričakovanjih povedal naslednje: »Z veseljem pričakujemo začetek nove sezone. Seveda so naši cilji vedno visoki, nas pri poti na sam vrh čaka zahtevno delo. Prišlo je do sprememb v igralskem kadru in prvenstvo bo pokazalo, ali so to dostojne zamenjave za nekatere naše bivše nosilce igre. Z igrami v pripravljalnem obdobju smo lahko zadovoljni, vendar bo to treba prenesti še na prvenstvo.«
Dravinja iz Slovenskih Konjic je bila v minuli sezoni prijetno presenečenje in je vztrajala vse do konca. Tretje mesto je velika obveza in njihov trener Marjan Marjanovič nam je o pričakovanjih dejal: »Priprave smo pričeli 14 dni prepozno. To pa je vse skupaj odraz dela ter odhodov in prihodov nogometašev. Odšlo je nekaj nogometašev: Kotnik, Gašparič, oba Grašiča, Laza-revič in Čerenak, zato so cilji kluba temu primerni - obstanku v ligi namreč. Sicer je po mojem mnenju prvi favorit za prvo mesto Aluminij, potem je tukaj še Dob, pa močno okrepljeno Šmartno. Ostali klubi pa se bomo borili za preostala mesta.«
Krško je lani imelo visoke cilje, letos pa so povsem drugačni. Trener Adnan Zildžovič nam je dejal: »Ekipo smo močno pomladili. Imamo mlado in perspektivno ekipo. Ostal je izkušeni Igor Mostarlič, ob njem pa še Mitič, Urbanč pa je poškodovan, medtem ko so Trgo, Ljubojevič, Gazibegovič odšli nazaj v Ljubljano. Naš cilj je obstanek v ligi. Mislim, da je Aluminij v tem trenutku najmočnejši in praktično edini kandidat za prvo mesto. Konkurenco naj bi imel v Dobu in Šmartnem, drugih kandidatov
za naslov ne vidim.«
Kako bo z Interblockom je veliko vprašanje. Odšlo naj bi štirimajst nogometašev. Od starejših sta ostala vratar Čelo-figa in Robnik. Za kaj pa se bori ljubljanski klub, je veliko vprašanje. Na trenerski klopi ni več izkušenega Verdenika. Njegovi mesto je prevzel Tomaž Petrovič. Dob se je ob že solidnem igralskem kadru in urejenih razmerjih okrepil s Kukavico in da Silvo in bo naskakoval prvo mesto. Neznanka so novinci iz Radomelj, ki bodo želeli pokazati kar največ. Kako je ekipo pripravil trener Raj-ko Jeršin, ki bo verjetno vrste okrepil ob Karapetroviču in Vargi ter še s katerim nogometašem iz ljubljansko-domžal-skega nogometnega bazena. Belo krajino bo vodil nekdanji trener Olimpije Safet Hadžič. Črnomaljci so prava neznanka in s kakšnim igralskim potencialom razpolagajo, se bo videlo že v nedeljo v Kidričevem. Šmartno se je močno okrepilo. Trenerske posle je prevzel izkušeni Ervin Polovšak, okrepili pa so se s Prašnikarjem in ponovno bo za njih igral Mujakovič. Simer šampion iz Celja, ki se je v ligo uvrstil po odpovedi Odrancev, pa bo verjetno poizkušal izboriti obstanek. Celjani niso bili nikoli nakupovalci zvenečih nogometnih imen in bodo poizkušali s svojim kadrom uresničiti svoje želje. Kljub temu da so jih nekateri že odpisali pred pričetkom tekmovanja, se bo na to moralo počakati.
Ni kaj, kljub vsem spremembam in ob prisotni recesiji, ki se meri v vedno manj denarja, bi znalo biti to prvenstvo zanimivo.
Danilo Klajnšek
Foto: zasebni arhiv
Ekipa Gorišnice
Foto: Črtomir Goznik
Zavrčani so s 4:2 premagali ekipo iz Šmartnega.
Foto: Črtomir Goznik
Domačini iz Podvincev so morali priznati premoč tretjeligašu iz Stojncev.
Nogomet m NŠ Poli Drava
Športni napovednik
Prijateljske nogometne tekme - ČETRTEK ob 18.00: 1 A
AVTO Gerečja vas - Marles hiše, SREDA ob 17.00: Zavrč - Publikum mladina, PETEK ob 18.00: Leskovec - Gorišnica
TURNŠKOV MEMORIAL
Nogometni klub Apače na Dravskem polju bo v soboto, s pri-četkom ob 13.00, organiziral tradicionalni nogometni turnir - za Turnškov memorial, na katerem bodo ob domači ekipi nastopile še ekipe Oplotnice, Lovrenca in Markovcev
IGORJEV POKAL
Pizzerija pri Mici prireja turnir v malem nogometu na travi, in sicer za pokal Igor, ki bo v nedeljo, 7. 8. 2011, ob 9.00 v Janežovcih. Prijave se zbirajo do sobote, do 20.30, takrat bo tudi žreb skupin. Turnir, ki bi moral biti minulo nedeljo, je bil zaradi premokrega igrišča prestavljen na to nedeljo. Info: 031 572 369 (Mario)
19. TRADICIONALNI NOGOMETNI TURNIR V PODVINCIH
Nogometni klub Podvinci bo v soboto in nedeljo organizator tradicionalnega, že 19. turnirja v nogometu v spomin na Janeza Petroviča. Na turnirju bo sodelovalo šest ekip, in sicer Podvinci Betonarna Kuhar, Podvinci Agrocenter Ptuj, Dornava, Rogozni-ca, Bukovci in Gorišnica. V soboto bo igralni čas dvakrat 30 minut, v nedeljo pa bosta tekmi za tretje mesto odigrani dvakrat 45 minut
PROGRAM PRIREDITEV:
SOBOTA:
ODPRTJE
1.	tekma
2.	tekma:
3.	tekma:
4.	tekma:
5.	tekma:
6.	tekma: NEDELJA
1.	tekma ekipama po
2.	tekma ekipama po
TURNIRJA ob 12.30
13.00, NK PodvincI Agrocenter Ptuj - Dornava: 14.10, Gorišnica - Podvinci Betonarna Kuhar 15.20, Podvinci Agrocenter Ptuj - Rogoznica 16.30, Gorišnica - Bukovci 17.40, Dornava - Rogoznica 18.50, Podvinci Betonarna Kuhar - Bukovci
: 16.00, tekma za 3. mesto med drugouvrščenima skupinah
: 18.00, tekma za 1. mesto med prvouvrščenima skupinah
Danilo Klajnšek
Športne novičke
Nš Drava Ptuj - Ormož 4:0 (2:0)
Strelci: 1:0 Zagoršek, 2:0 Antolič, 3:0 Wagner, 4:0 Krajnc
NŠ Drava Ptuj: Simonič, Pukšič, Nikolaj, Druzovič, To-polnik, Čeh, Krajnc, Robnik Kolar, Zagoršek, Roškar, An-tolič
Igrali so še: Kocen, Leto-nja, Goričan, Wagner, Nežmah Trener: Tomislav Grbavac Ormož: Fijavž, Podgorelec, Kardum, Panič, Perger, Lah, Jurčec, Podplatnik, Strmšek, Kolarič, Meško Trener: Zlatko Ivankovič V zanimivem prijateljskem obračunu med Ptujčani in Ormožani je le-ta prepričljivo pripadel mladim igralcem iz najstarejšega slovenskega me-
sta. Ob tem velja poudariti, da so Ormožani na Ptuj prispeli le z enajstimi nogometaši in da se niso mogli resneje upirati novemu članu Štajerske lige. Poleg štirih zadetkov so si mladi dravaši priigrali še cel kup priložnosti, ki pa so predvsem zaradi nezbranosti napadalcev v ključnih trenutkih, kar je verjetno posledica težkih treningov v zadnjem obdobju, ostale neizkoriščene. Nogometaši Ormoža na tekmi niso resneje zapretili. Vsi zadetki Drave so padli po lepih akcijah, fantje so po besedah trenerja Grbavca dobro kondicijsko pripravljeni, sedaj pa mlade fante čaka še piljenje tehnično-taktičnih ele-
Foto: Črtomir Goznik
Ptujčani so prepričljivo ugnali goste iz Ormoža.
mentov. Naslednje srečanje	ponovno predstavili v soboto,
bodo Ptujčani odigrali v sredo	ko na Ptuju gostuje tretjeligaš
v Staršah proti domači ekipi,	Paloma iz Sladkega Vrha. svojim navijačem pa se bodo tp
Nogomet • Žreb za svetovno prvenstvo v nogometu 2014
Velika priložnost za naše
KOŠARKA • Naši danes v Litvo
Slovenska košarkarska reprezentanca je zadnje dni preživela na pripravah v Rogaški Slatini. Selektor in igralci so bili zelo zadovoljni s pogoji dela, razpoloženje pa jim dviga dejstvo, da po odhodu s priprav Boštjana Nachbarja nimajo več težav s poškodbami. Selektor je za včeraj reprezentantom namenil prost dan, že danes pa bo ekipa odpotovala v Litvo, kjer bo odigrala prijateljski tekmi proti Latviji in Litvi. Za tem se bo vrnila v Ljubljano, kjer jo v nedeljo čaka začetek turnirja, na katerem bodo sodelovale reprezentance republik nekdanje Jugoslavije.
FORMULA 1 • Na Madžarskem slavil Button
Zmagovalec nedeljske, enajste dirke svetovnega prvenstva formule 1 na Madžarskem je Britanec Jenson Button (McLaren-Mercedes). Drugo mesto je na Hungaroringu osvojil svetovni prvak Nemec Sebastian Vettel (Red Bull), ki je obdržal prepričljivo vodstvo v skupnem seštevku, tretji pa je bil Španec Fernando Alonso (Ferrari). V skupnem seštevku je Vettel zdaj še povečal vodstvo; vsi njegovi najbližji zasledovalci so namreč končali za njim. Branilec naslova ima zdaj že 234 točk, tokrat petouvrščeni sotekmovalec Mark Webber je pri 149, Hamilton jih ima 146, Alonso 145, lovcem na Vettla, ki pa imajo vse bolj le še teoretične možnosti, pa se je pridružil še Button, zdaj ima 134 točk.
KOLESARSTVO • San Sebastian dobil Gilbert
Belgijski kolesar Philippe Gilbert ostaja letošnji kralj klasik. Potem ko je dobil spomladanski ardenski trio, je bil najboljši tudi v prvi veliki klasični preizkušnji drugega dela sezone, 31. dirki v San Sebastianu. Slovenijo sta zastopala Gorazd Štangelj in Kristijan Koren. Do cilja je prišel le dolenjski veteran, ki je 70 kilometrov pred ciljem poskušal s pobegom, a njegov poskus, da bi se odlepil od glavnine, ni trajal dolgo. Na koncu je zasedel 37. mesto, za zmagovalcem je zaostal štiri minute in 16 sekund. S tem se ni približal najboljši slovenski uvrstitvi na tej dirki, ki jo ima s 15. mestom Jani Brajkovič.
PLAVANJE • Brez dopinga v Šanghaju
Mednarodna plavalna zveza oziroma njena skupina za izvajanje dopinških kontrol na svetovnem prvenstvu v plavanju v Šanghaju ni zabeležila niti ene kršitve strogih protidopinških pravil. Vrhunskim tekmovalcem so sicer vzeli več kot 300 urinskih vzorcev ter opravili 40 krvnih preiskav in prav vsi so bili negativni.
sta, pripravil Lukvik Kotar
Slovenska nogometna reprezentanca je dobila tekmece v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo, ki bo leta 2014 v Braziliji. Žreb jim je določil dokaj neatraktivno skupino, v kateri so še Norveška, Švica, Ciper, Albanija in Islandija. V skupini ni velikega imena, a tekmeci bodo zelo neugodni. Na to kaže tudi tradicija.
Doslej so Slovenci z omenjenimi odigrali 23 tekem, z vsako reprezentanco vsaj dve. V teh tekmah so zabeležili devet zmag, šest neodločenih izidov in osem porazov.
Tako kot z vsemi skandinavskimi reprezentancami, ki jih z izjemo Ferskih otokov in Islandije, Slovenci še nikoli niso premagali, imajo izrazito neugodno bilanco z Norvežani, s katerimi so se srečali petkrat, le na evropskem prvenstvu leta 2000 so se izognili porazu, v nizozemskem Arnehemu se je tekma končala z 0:0. Z Vikingi so se srečali v dveh kvalifikacijskih ciklusih, izgubili pa vse štiri tekme. Doma dvakrat tesno (1:2, 2:3), v Oslu pa so v dveh tekmah prejeli sedem golov in nobenega dali (0:4, 0:3).
Neugodno tradicijo imajo tudi s Švicarji, s katerimi so se ravno tako pomerili petkrat, zabeležili pa so eno zmago, en neodločen izid in tri poraze. A vsi ti porazi so bili na prijateljskih tekmah - najbolj boleč izhaja iz februarja 2003, ko je v Novi Gorici Švica zmagala kar s 5:1, medtem ko so v kvalifikacijskih tekmah Slovenci uspešnejši. Posebno zaradi Sebastijana Cimerotiča in njegovega gola, ki je leta 2001 Slovencem zagotovil nastop v dodatnih kvalifikacijah za svetovno prvenstvo v Južni Koreji in na Japonskem. Izbranci Srečka Katanca bi bržkone dobili tudi prvo medsebojno tekmo na teh kvalifikacijah v Ljubljani, če ne bi bilo hude napake vratarja Mladena Da-banoviča, tekma se je končala z izidom 2:2.
Foto: Črtomir Goznik
Slovenska nogometna reprezentanca
Z vsemi preostalimi ekipami ima Slovenija pozitivno razmerje zmag in porazov. S Ciprom je odigrala šest tekem, trikrat zmagala, dvakrat igrala neodločeno in enkrat izgubila, edini poraz je zabeležila leta 1998 na prijateljskem turnirju v Limassolu. Zato pa v petih tekmah še ni klonila proti Albancem, ki jih je trikrat premagala in dvakrat zabeležila remi. V medsebojnih kvalifikacijskih tekmah je zabeležila dve zmagi in dva remija, v boju za evropsko prvenstvo leta 2000 je vknji-žila vseh šest točk, v boju za evropsko prvenstvo leta 2008 pa je bilo dvakrat 0:0. Proti Islandiji so se Slovenci merili le dvakrat, in sicer obakrat na turnirjih, leta 1996 so jo v La Valetti na Malti premagali s 7:1 (Sašo Udovič je dosegel pet golov), leta 1998 pa v Li-massolu s 3:2.
Pod vodstvom Matjaža Keka ima reprezentanca izkušnje le z Albanijo. Leta 2007 je v Ska-dru Mariborčan celo debitiral v kvalifikacijah, zabeležil je remi, ravno tako kot na povratni tekmi v Celju. Zato pa je Albanijo premagal v prijatelj-
ski tekmi februarja letos, ko je bilo v Tirani 1:2. Kek in njegovi varovanci so odigrali tudi dve prijateljski tekmi proti skandinavskim reprezentancam in obe izgubili. Leta 2008 sta jih premagali tako Danska (1:2) kot Švedska (0:1).
V evropskih kvalifikacijah se bo za 13 mest borilo 53 reprezentanc, ki bodo razdeljene na devet skupin (osem s šestimi ekipami, ena s petimi). Na prvenstvo se bodo uvrstili
zmagovalci skupin, osem najboljših drugouvrščenih ekip pa bo igralo dodatne kvalifikacije. Te bodo na sporedu 15. in 19. novembra 2013, redni del kvalifikacij pa bo potekal od 7. septembra 2012 do oktobra 2013.
Na prvenstvu bo poleg Brazilcev, ki so kot gostitelji uvrščeni neposredno, nastopilo še 31 reprezentanc.
sta,
pripravil Lukvik Kotar
SKUPINE EVROPSKIH KVALIFIKACIJ
*	Skupina A: Wales, Makedonija, Škotska, Belgija, Srbija, Hrvaška;
*	Skupina B: Malta, Armenija, Bolgarija, Češka, Danska, Italija;
*	Skupina C: Kazahstan, Ferski otoki, Avstrija, Irska, Švedska, Nemčija;
*	Skupina D: Andora, Estonija, Romunija, Madžarska, Turčija, Nizozemska;
*	Skupina E: Islandija, Ciper, Albanija, Švica, Slovenija, Norveška;
*	Skupina F: Luksemburg, Azerbajdžan, Severna Irska, Izrael, Rusija, Portugalska;
*	Skupina G: Liechtenstein, Latvija, Litva, BiH, Slovaška, Grčija;
*	Skupina H: San Marino, Moldavija, Poljska, Ukrajina, Črna Gora, Anglija;
*	Skupina I: Finska, Gruzija, Belorusija, Francija, Španija.
Reportaža • Berlin skozi oči Ptujčanke
Berlinizmi: vzhod je vzhodno?
Meja med vzhodom in zahodom je le redkokje tako vidna in tako močna kot prav v nemški prestolnici. Spomin na čase, ko pojma nista bila le geografski, ampak tudi politični ločnici, še vedno živi. Od visoke umetnosti in sterilnih kavarn je le korak do alternativne poslikave z grafiti.
S 3,4 milijona prebivalcev je Berlin največje mesto v državi ter za Londonom in Parizom tretje največje mesto v Evropski uniji. Kljub temu da je danes eno najpomembnejših kulturnih, političnih, gospodarskih in prometnih središč Evrope, je kljub svoji mondenosti še vedno ujeto v duh preteklosti. Je mesto, kjer nasprotja pridejo v celoti do izraza.
Berlin vsekakor ni tipična prestolnica. Od nemških mest se razlikuje po ugodnih življenjskih razmerah, sproščenem vzdušju na ulicah, str-
Foto: Živa Rokavec
Od 150 km dolgega zidu so danes ohranjeni le deli.
pnosti do drugačnosti in bogatem večernem dogajanju. A mesto ustvarjajo ljudje. In Ber-linčani so prav taki kot, pregovorno, vsi Nemci: hladni, zadržani, s pogledom uprti v tla in nekoliko stiskaški. A Ber-
linčani imajo tudi prednost, ki je manjša mesta nimajo. Mul-tikulturnost je tista, ki naredi Berlin drugačen.
Mesto se tudi danes, čeprav je padec berlinskega zidu že daleč, še vedno deli na dva
dela. Povej mi, kje živiš, in povem ti, kdo si, se velikokrat šalijo domačini. Če živiš v Kre-uzbergu ali Prenzlauer Bergu, spadaš med alternativne, svobodomiselne umetnike. V teh vzhodnih predelih sta dan in noč zamenjana. Lokali in diskoteke živijo, dokler obiskovalci vztrajajo. Nekateri se radi pohvalijo, da so odšli »v noč« v petek zvečer in se vrnili v nedeljo popoldne. Če je New York ameriško mesto, ki nikoli ne spi, je Berlin zagotovo evropsko.
Na vzhodu domuje umetnost. Navdušujejo stare, podrte hiše, ki so jih stanovalci oblepili s plakati in porisali z grafiti. Tukaj lahko srkaš svojo skodelico prave turške kave, poizkusiš originalni doner ke-bap ali si privoščiš avtentično italijansko pizzo. Vse na starih foteljih kar na ulici ob ritmih funky glasbe.
Na zahodni del sta se preselila podjetništvo in prestiž. Medtem ko je vzhodni predel mesta še nedokončano gradbišče, je zahod urejen po načelu nemške natančnosti. Skladne ulice, lično zasajena drevesa. Visoka steklena arhitektura, v
kateri so mesto našle prestižne znamke, se razprostira po nemških Elizejskih poljanah: Kurfursterdamm ali Kudamm, kot bi rekli Berlinčani. Tukaj je berlinski Zoo, nakupovalno središče KaDeWe, kjer šele spoznaš, koliko vrst jajc obstaja, grad Charlottenburg in prestižne trgovine z rabljenimi oblačili. Na zahodu ima vse svojo ceno.
Berlin je edina evropska prestolnica brez pravega centra. Na severu so to stari srednjeveški centri, na jugu najbolj živahna ulica s fonta-no. Berlin pa je razdeljen na predele, od katerih ima vsak svoje središče. Zid, ki je 28 let delil mesto na dvoje, je pustil sledi. Le Potzdamer Platz, ki je bil prej nikogaršnja zemlja, po padcu zidu pa so si ga razdelila večja podjetja, deluje enotno. Morda bi kot središče lahko veljal tudi Alexander Platz z znamenitim televizijskim stolpom, ki ne omogoča le slike na televizijskih zaslonih, am-
pak tudi razgled nad mestom. Ali pa Warschauer Straße, kjer življenje nikoli ne zamre. Ali pa ... In prav zid, ki je »kriv« za toliko zmede in zatiranja v preteklosti, je danes glavni znanilec kulture. Od 150 km dolgega zidu so danes ohranjeni le deli. Na njih so bolj ali manj priznani umetniki za vedno zapečatili, kakšno moč ima lahko preprost kos kamenja.
»Ich bin ein Berliner,« je leta 1963 ponosno oznanil takratni ameriški predsednik Kennedy. In čeprav se je, prevedeno v žargon Berlinčanov, oklical za tradicionalni berlinski krof s slivovo marmelado - Berliner -, je sporočilo ostalo enako: Berlin je prestolnica, ki te s svojimi neskladji vedno znova preseneti. V kateri je naporno živeti, saj na dan poteka 234 koncertov in kulturnih prireditev. Prestolnica, v kateri se nikoli ne počutiš domače, ampak tako prijetno, da bi kljub temu rad postal »Berliner«.
Živa Rokavec
Ljutomer • Poletna šola za flavto
Petič v Sloveniji
V Glasbeni šoli Slavka Osterca Ljutomer je od 12. do 17. julija potekala 5. poletna šola za moderno, baročno in kljunasto flavto.
Podlehnik • Ocenjevanje domov in kmetij
V skrbi za okolje
Turistično društvo Podlehnik, ki ga vodi predsednik je Milan Vidovič, je pod budnim očesom komisije v sestavi Zofke Toplak, Silve Šeruga, Pavle Krajnc in Zdenke Golub tudi letos ocenjevalo domove in kmetije v občini Podlehnik. Komisija je celotni kraj, še posebej vse predlagane domove ogledala in vse fotografirala.
Foto: ZG
Priznanje za najlepše urejene domove s cvetjem, zelenjem, vrtovi, urejenim dvoriščem sta med drugimi prejela tudi Jožefa in Miha Korez.
Vodila jo je baročna flavtistka, Portugalka Lisete da Silva, ki že 15 let živi v Londonu, kjer deluje kot profesorica baročne in kljunaste flavte ter komorne igre. Lisete se izredno rada vrača v Slovenijo, kjer že peto leto zapored udeležencem poletne šole (glasbenim pedagogom in učencem glasbenih šol) posre-
duje izjemno bogato znanje in izkušnje, ki jih pridobiva z vodenjem mojstrskih tečajev po vsej Evropi. Udeleženci šole so bili deležni individualnih ur, za spremljavo pa je poskrbela Nina Štaleker na čembalu (Nina poučuje orgle in čembalo na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani,
poučuje pa tudi na Zasebni glasbeni šoli v samostanu sv. Petra in Pavla).Lisete da Silva je ob spremljavi Nine Štaleker v soboto, 16. 7., v cerkvi sv. Janeza Krstnika izvedla krajši samostojni koncert, v nedeljo pa so se tam predstavili še udeleženci poletne šole.
JM
Letos so priznanje za najlepše urejene domove s cvetjem, zelenjem, vrtovi, urejenim dvoriščem prejeli: Jožefa in Miha Korez, Podlehnik 34, Marija in Franc Tement, Sp. Gruškovje 23 a, ter Nadica in Franc Trafela, Podlehnik 73 a.
Za ohranjanje arhitekturne dediščine je letos prejela priznanje Marija Lukežič, Podlehnik 1. Dobitnik priznanja za izdelovanje klopotcev, rezbarje-nje, slikanje in ohranjanje kulturne dediščine je Franc Mere, Gorca 2 a. Njegovi klopotci krasijo Haloze in v jesenskem času veselo naznanjajo bližajočo se trgatev. Njegove rezbarjene figure ponazarjajo najrazličnejše like, s slikanjem na les pa ponazarja domače okolje.
Priznanje za najbolj urejeno kmetijo prejmeta Angela in Dušan Pajnkihar, Rodni Vrh 13. Kmetija je odmaknjena od centra Podlehnika. Tukaj teče čas počasneje v idiličnem okolju okolice Rodnega Vrha. Okolica kmetije je zasajena s
sadovnjakom, brajdami in grmičevjem. Po okoliških gričih pa se pase drobnica.
Vsem letošnjim dobitnikom priznanj čestitamo in jih vabimo na slavnostno prireditev s podelitvijo priznanj, ki bo 20. avgusta, ob 16. uri na Gorci ob etnološkem muzeju TD Pod-lehnik. Na prireditvi bo tradi-
cionalna postavitev klopotca, bogat kulturni program z živo glasbo in poskrbljeno bo za zakusko."Vsi obiskovalci si lahko ogledajo še etnološki muzej, haloški studenec v grabi in se lahko sprehodijo v hladni senci gozda ter uživajo ob gozdni učni poti.
Zdenka Golub
»Domiselni« prometni znak
Piše: Dani Zorko • Nova Zelandija (17.)
Abel
Tasman
Na novega leta dan sem dobil sporočilo, da potrebujejo delavce v vinogradih. Ker je vedno lepo kaj zaslužiti, se pomešati med ljudi in spoznati druge popotnike, sem se takoj odzval. Imel sem še teden dni časa in vročega vremena, zato sem jo mahnil proti nacionalnem parku Abel Tasman, imenovanem po nemškem pomorščaku in raziskovalcu. Avtoštop me je vodil mimo enega največjih sadovnjakov jabolk, Motueke in čez priljubljeni hrib Taka-ka, kjer je pohodništvo glavna oblika rekreacije. Prispel sem do kraja Takaka, kjer sem na ulici srečal starejšega možaka, s katerim sva udarila debato, kam in kako po parku. Stric mi je svetoval, da izpustim celotno pot, ker je tam preveč ljudi, ter da se raje odločim za enodnevno turo in vidim super plaže, naravo in morje. Ja super, šotor sem postavil kakšne pol urice naprej od Takake, v vasici Po-hara, kjer ni bilo videti nič od nič, to nič so pa znali mastno zaračunati. Da pa dobra organizacija seže tudi v tako odročne kraje, mi je povedala cisterna pitne vode in reševalna ter filtrirna oprema, ki je kar na prostem čakala na uporabnike. Kakšen teden prej so namreč to odročno območje prizadele hude poplave, zato je bila pitna voda rahlo oporečne narave, a so v enem dnevu uredili vse potrebno. Neverjetno.
Do parka je bilo še nadaljnje pol ure vožnje, a sem del poti izkoristil za sprehod. Ustavil sem se pri spomeniku Abela Tasmana, ki so ga prav v zalivu Golden Bay domorodci v pomorski bitki po vseh predpisih odpravili nazaj. Ta možak je namreč prvi odkril Novo Zelandijo, a prav zaradi 'gostoljubnosti' domačinov ni mogel pristati. Dandanes ta kraj krasi nekaj metrov visok spominski obelisk. Naslednja zanimiva zadeva so bili prometni znaki, ki so opozarjali na prisotnost pingvinov. Tudi drugače so bile vse stvari v vasici imenovane po pingvinih: gostilna, trgo- Utrinek z Abel Tasmana
Foto: D. Zorko
vina, kamp in celo trafika - saj drugega pa itak ni bilo ...
Do vstopne točke parka sem prispel z ekipo Čehov, ki so me pobrali, čeprav jih je bilo v avtu že šest. Čehov je tukaj na tisoče, imajo svoje skupnosti in velikokrat zaslediš celo oglase v časopisu v češkem jeziku. Pot se je seveda začela strmo v hrib in po dobrih dveh urah sem prispel na vrh, kjer sem lahko videl ves zaliv, mogočno peščeno ožino Farewell spit v daljavi ter gozdnato gričevje naokrog. Ljudi res nisem srečal veliko, je pa bila narava res impresivna. Pravijo, da je ta park najlepši na Novi Zelandiji in morda bi se celo strinjal. Peščene plaže zlate barve, palme, izjemno čisto morje ter pester živalski
svet. Prostore za kampiranje so Kiviji premeteno zakrili z grmovjem ter tako ohranili pr-vinskost. Na vsaki dve uri se je mogoče oskrbeti z vodo, nekatera območja pa so dostopna zgolj s plovili, zato je nemalo ljudi najelo kajake in se odpravilo veslat ob obali. Pot, ki jo običajno prehodijo obiskovalci, je dolga približno 40 km, po poti pa vidiš tudi ogromno vrst ptičev, tjulnje, včasih morske leve, če imaš srečo pa tudi kite in delfine. Pa še na eno stvar je treba biti pozoren. Ob obali je namreč ogromno manjših zalivčkov in ožin, zato se je vedno treba pozanimati, kako je s plimo in oseko. Razlika v višini morja znaša kar 4-5 m in nekatere poti so popolnoma od-
visne od tega pojava. Tudi jaz sem računal na to in zato sem ob koncu poti prihranil vsaj kakšni dve uri hoje okoli zaliva, saj sem ujel oseko in prečkal 'morje' po kopnem. To pa ni tako enostavna zadeva, saj je bilo kopno deloma še popolnoma blatno in se je vsakih nekaj korakov vdrlo do kolen, čez je pa bilo dobra dva kilometra. Končno srečno prehodim ta nesrečni zaliv, že sem se znašel pred novo oviro. Pred mano je bila namreč nekaj metrov visoka stena, ki jo je bilo treba preplezati, kar pa ni bilo lahko. Označene ni bilo nobene poti, a sem na srečo za ovinkom našel odlomljeno vejo, po kateri sem se potegnil navzgor in že sem bil na suhem.
Vročina je bila ves dan neizmerna in nasploh je znano za ta park, da je kljub ne prav vročim temperaturam sonce izjemno močno. Tuš je bil super in zvečer sem že spakiral prtljago za naslednji dan, ko sem se odpravil naprej proti jezerom Nelson. Vreme je bilo dokaj oblačno, zato ni imelo smisla iti v hribe, saj je megla onemogočala vsakršen razgled. Čez dan sem pohajal okoli jezera ter iskal prostor za kampiranje ter ga tudi našel. Z malo sreče celo zastonj. Prvič sem si naredil ogromen taborni ogenj ter pripravil te njihove plastične klobasice. Zastonj prijeten kamp, jasna in topla noč, taborni ogenj ter zvoki kitare - to je življenje.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: D. Zorko
Ptuj • Zanimivost s Potrčeve 34
Mladi varuhi mlade mačice
Tu in tam zasledimo kot zanimivost vest, da ima nek človek petindvajset mačk. A je prav gotovo redkejša vest, da ima petindvajset ljudi eno mačko. In prav tak primer lahko opazimo na dvorišču Potrčeve 34, kjer se v dnevnem centru Jožeta Sotlerja poleg Društva upokojencev in še nekaterih drugih društev zbira mladina in hrani in crklja drobnega tigrastega mačjega mladiča.
Ko je pred nekaj leti prejšnji predsednik ptujskega upokojenskega društva Vojo Veličkov-ič predlagal upravnemu odboru društva sodelovanje skupine mladih v nastajajočem dnevnem centru, se je pri nekaterih ljudeh pojavila skepsa, da takšno sožitje ne bo možno. Marsikdo od starejših sodi vso mladino samo po tistih najslabših med njimi - po huliganih in zasvojencih z drogo. Zato je ta mladinski aktiv
sprejel tudi provokativno ime »Nismo mi vandali«, kar v veliki meri upravičuje.
Najbolj sta njihova moč in pripravljenost pomagati prišli prav pri selitvi opreme Društva upokojencev iz prejšnjih v nove prostore, pozneje pa tudi pri urejanju dvorišča in skupnih prostorov dnevnega centra. Vsi tisti, ki v teh mladih vidijo le »hašišarje« in huligane, bi morali videti, kako so ti silaki nežni
z mladim mačkonom, ki ga je najbrž nekdo v njihovi bližini odvrgel iz avtomobila. Nahranili so ga, mu kupili zdravila proti glistam, poskrbeli za domovanje in mu poleg rdeče ovratnice nadeli tudi ime - Sensi.
Sensi pa je nagajiv in je radoveden. Spleza na vsako drevo, kot mu to narekuje mačji nagon, le da nima nobenega mačjega učitelja, ki bi ga naučil, kako naj pride nazaj dol. Kot da
mu manjka komanda za vzvratno vožnjo.
Potem pa drevo obstopijo njegovi botri, da ga spravijo dol, pa čeprav s pomočjo metle. A ko je enkrat srečno na tleh, hitro pozabi neprijetno izkušnjo in kmalu je že na drugem drevesu.
In potem ne veš, kdo je bolj vesel, da ga je ponovno treba reševati.
Mirko Jaušovec
Na valovih časa
Torek, 2. avgust
Danes godujeta Alfonz in Porcijunkula.
216 p. n. š. je v bitki pri Kanah kartažanski vojskovodja Hanibal premagal Rimljane.
1815 so s sporazumom med Prusijo, Veliko Britanijo, Avstrijo in Rusijo premaganega Napoleona prepustili skrbništvu Britancev. Na otoku Svete Helene je leta 1921 umrl.
1892	je Avstrija uvedla novo denarno enoto krono in prešla na zlato podlago, kar pomeni, da je bila vrednost krone določena s težo in čistino zlata.
1901 se je rodil v Šmartnem pri Litiji slovenski pisatelj in dramatik Slavko Grum, avtor najboljše slovenske ekspresionistične drame Dogodek v mestu Gogi. 1904 so britanske čete vkorakale v glavno mesto Tibeta Lhaso. Dalaj lama je pobegnil.
1914 sta Nemčija in Turčija podpisali tajno pogodbo, ki je določala, da začne
njuna zveza veljati, če bi Rusija vojaško napadla.
1921 je umrl italijanski operni pevec Enrico Caruso.
1934 je po smrti nemškega predsednika von Hindenburga Adolf Hitler prevzel
njegovo funkcijo in jo zlil s funkcijo kanclerja.
1945 so v imenu zmagovalcev druge svetovne vojne Stalin, Attlee in Truman sklenili Potsdamski sporazum, s katerim so se dogovorili o usodi povojne Evrope in Nemčije.
1990	so Iračani napadli in zasedli Kuvajt. ZDA so poslale čez pet dni v Perzijski zaliv svoje čete.
Sreda, 3. avgust Danes goduje Lidija.
30. pr. n. št. se je s padcem Aleksandrije in smrtjo Kleopatre in Antonija končala vojna v Egiptu in država je postala rimska provinca 1492 je Krištof Kolumb odjadral na svojo prvo veliko raziskovalno pot, ki ga je pripeljala do odkritja Amerike.
1862 je priredila mariborska čitalnica prvo »veliko besedo.« Prireditev so obiskali tudi gostje iz Celja, Ljubljane in Trsta.
1881	so britanske čete zasedle Sueški prekop.
1882	se je rodil v Medani pri Novi Gorici slovenski pesnik in prevajalec Alojz Gradnik.
1913 je bila s cesarjevim ukazom v Gorici tedanja nemška državna gimnazija spremenjena v 3 zavode: v nemško in italijansko realno in slovensko klasično gimnazijo.
Četrtek, 4. avgust
Danes goduje Dominik.
1704je angleška mornarica zasedla Gibraltar.
1883	se je končala rudarjev v rudniku Ojstro v Hrastniku. To je bila ena prvih rudarskih stavk v Sloveniji.
1930 so sovjetske čete v Odesi pobile 400 stavkajočih. V diktaturi proletariata
so bile namreč stavke prepovedane.
1961 se je rodil prvi temnopolti predsednik ZDA Barack Obama.
1991	je ob razpadanju Jugoslavijo prišlo do obiska evropske trojke v Beogradu. Mirovna misija je spodletela, ker je srbska stran zanikala, da bi bila v vojni na Hrvaškem.
1995 je hrvaška vojska napadla Republiko srbsko Krajino in jo uničila. Petek, 5. avgust Danes goduje Marija.
1403 se je Ladislav Neapeljski okronal v Zadru za hrvaško-ogrskega kralja. 1723 se je rodil angleški ekonomist Adam Smith eden najbolj znanih ekonomistov novejše dobe, utemeljitev klasične ekonomije. 1772 je bila opravljena prva delitev Poljske med Avstrijo, Prusijo in Rusijo. 1898 se je rodil eden največjih španskih pesnikov Federico Garcia Lorca. 1963 so se takratne tri svetovne velesile ZDA, SZ in Velika Britanija sporazumele o prepovedi jedrskih poskusov v atmosferi, v vesolju in pod vodo. 1941 je bil na Vodiški planini na Jelovici ustanovljen Gorenjski partizanski bataljon Ivana Cankarja.
1945 se je začel v Beogradu ustanovni kongres Ljudske fronte Jugoslavije. 1945 je Predsedstvo Avnoja pomilostilo tiste redke domobrance, ki so jih vrnili Angleži iz taborišča v Vetrinju in jim je uspelo priti pred sodišča. Sobota, 6. avgust Danes goduje Ljubo.
776 p. n. št. so Grki so izvedli v Olimpiji svoje prve igre. Od vseh iger v antični Grčiji so bile najimenitnejše tiste, ki so v Olimpiji v mestni državi Elidi potekale v čast Zevsu.
1811 so ustanovili v Ljubljani prostozidarsko ložo »prijateljev kralja rimskega in Napoleona«.
1881 se je rodil škotski mikrobakteriolog Alexandre Fleming, človek, ki je odkril penicilin.
1886 se je rodil v Trstu prvi slovenski pilot in konstruktor letal Edvard Rusjan.
1894	je dobila Škofja Loka kot prvo slovensko mesto javno električno razsvetljavo.
1940 si je SZ priključila baltske države
1945 so vrgli iz ameriškega bombnika B-29 atomsko bombo na Hirošimo in tri dni kasneje na Nagasaki. V Hirošimi v hipu umrlo 70.000 ljudi, kasneje za posledicami sevanja še 130.000. V Nagasakiju umrlo 70.000 ljudi. Nedelja, 7. avgust Danes goduje Kajetan.
1779 se je rodil nemški geograf Carl Ritter, ki je skupaj s svojim rojakom Alexandrom von Humboldtom utemeljil sodobno geografsko znanost. 1819 so v bitki s približno enako močno vojsko Španiji zvestih rojalistov dosegli Simon Bolivar in domoljubni bojevniki odločilno zmago v boju za neodvisnost Kolumbije.
1864je umrl slovenski izumitelj fotografije na steklo Janez Puhar. 1876 se je rodila plesalka in ena najslavnejših vohunk vseh časov Mata Hari.
1893	so odprli v Benetkah prvo mednarodno razstava moderne umetnosti. Slavni beneški bienale še danes nadaljuje tradicijo.
1895	so postavili Aljažev stolp na Triglavu. Ponedeljek, 8. avgust
Danes goduje Miran.
754 je bizantinski cesar Konstantin V. Kopronimos prepovedal čaščenje svetih
podob. To je povzročilo, da je bilo mnogo del v kratkem uničenih.
1859 je izšel je cesarski ukaz o rabi ljudskih jezikov na gimnazijah, ki je določal,
da se v gimnazijah dežel, kjer večina »ni nemškega jezika«, uporablja večinski
jezik.
1861 se je rodil angleški biolog Wilin Bateson. V biologijo je uvedel izraz genetika.
1925 je prišlo do velikega pohoda Ku Klux Klana na Washington.
Ženske na dopust vzamejo dvakrat Makarski tednik ostro napadel
preveč oblačil
»vikend-turiste« iz BiH
Moje cvetje
Neka raziskava v Veliki Britaniji je pokazala, da ženske na poletne počitnice vzamejo dvakrat več stvari, kot jih dejansko potrebujejo. Povprečna Britanka naj bi tako na dvotedenski dopust vzela 44 kosov oblačil, dejansko pa bo oblekla le 61 odstotkov tega, kar ima s seboj.
Raziskava je razkrila, da ženska v povprečju na dvotedenske počitnice vzame 18 zgornjih delov oblačila, 12 parov hlač ali kril ter šest kopalk, od tega pa dejansko obleče le 12 zgornjih delov, šest parov hlač ali kril in trojne kopalke, poroča makedonska tiskovna agencija Mia.
Preostanek prostora v prtljagi pa zasedejo čevlji, saj povprečna ženska na dopust vzame kar osem parov. Več kot četrtina od 3000 vprašanih žensk je v kovčku našla prostor za celo več kot deset parov čevljev, tri četrtine pa jih je odgovorilo, da nazadnje obujejo le šest parov.
Profesor psihologije na univerzi v Lancastru Cary Cooper je ob tem razložil, da ženske načrtujejo vnaprej in pakirajo za celo vrsto možnih situacij.
Njihovih partnerjev pa ne vznejevolji le teža prtljage, temveč tudi vrednost njene vsebine. Vrednost vseh oblačil v kovčku povprečne ženske naj bi namreč znašala kar 1140 funtov.
Raziskava je tudi razkrila, da ženske v povprečju za pakiranje porabijo štiri ure, ena od desetih žensk pa je priznala, da za pripravo na dopust porabi celo 12 ur ali več.
Morda je presenetljivo, a vprašane ženske so razkrile, da pakiranje pravzaprav sovražijo. Skoraj četrtina jih je priznala, da so se med pakiranjem počutile pod stresom, več kot petina pa jih je dejala, da je bilo pakiranje bolj stresno od njihove službe. Večina žensk tudi v svoje roke vzame večji del organizacije dopusta, skoraj tretjina jih je namreč dejala, da so ga organizirale brez pomoči svojega partnerja. (sta)
Zdravstveni nasveti
Homeopatija (2.)
Izbira homeopatskega zdravila je težka naloga. Pri izbiri je treba upoštevati:
•	osnovni simptom bolezni (npr. vnetje sluznice v žrelu, oteklina, bolečina ...);
•	značilnosti simptoma (npr. bolečina je pulzirajoča, oteklina je rdeče obarvana ...);
•	dejavnike izboljšanja in poslabšanja (npr. izboljšajo hladni obkladki, poslabša dotik, toplota ...);
•	počutje bolnika (npr. utrujenost, strah ...);
•	vzrok nastanka bolezni (poškodba, pik insekta, izpostavljenost hladnemu vremenu ...).
Na prvi pogled enako bolezensko stanje (npr. boleče žrelo) se pri posameznikih precej razlikuje (lahko ali težko požira, bolečino občuti različno močno, je žejen ali ni žejen, je utrujen ali ne, bolezni ga je strah ali ne ...). Vsak od nas se na bolezen odziva drugače. Zato bomo tri osebe z bolečim žrelom lahko zdravili s tremi različnimi zdravili (npr. Aconit, Apis mellifica ali Belladonna). Vsakemu bomo svetovali tisto zdravilo, pri katerem se slika zdravila kar najbolj ujema z vsemi simptomi bolezni in počutjem bolnika. Izbira zdravila bo lažja, če bo bolnik v razgovoru povedal čim več.
Pri izbiri zdravila se nato odločimo še za ustrezno potenco homeopatskega zdravila. Kadar gre za blažje težave, se uporabljajo nizke potence (C6 do
Hrvaški lokalni tednik Makarsko primorje je nedavno ostro kritiziral turiste iz BiH, ki prihajajo na hrvaško obalo le ob koncih tedna. Odgovorni urednik časnika Ivo Čurkovič je v komentarju z naslovom »Gostje, ki so višek« ocenil, da so izletniki iz BiH zgolj problem.
»Boljši je en gost, ki bo dnevno pustil 500 evrov, kot deset, ki bodo pustili po 30 evrov ali nekaj sto ali nekaj tisoč, ki ob vikendih prihajajo iz BiH na enodnevne izlete,« je zapisal Čurkovič v časniku, ki ga financirajo iz mestnega proračuna. Tednik velja tudi za neuradno glasilo lokalnega HDZ.
Čurkovič piše, da gostje, ki prihajajo na Hrvaško iz BiH za krajši čas, predstavljajo motnjo za turizem. Dodaja, da se jim ni mogoče »izogniti« ali jih »odstraniti«. »Takšni gostje pridejo, zasedejo mesto na plaži, se kopajo in prijetno preživijo dan. Morda se stuširajo, kar na mestni plaži stane dve kuni, drugod pa je brezplačno,« navaja komentator. Dodaja, da gostje iz BiH opravljajo malo potrebo v morju, stranišča pa uporabljajo le v skrajni nuji. Čurkovič je še ugotovil, da turisti iz BiH za enodnevni obisk na hrvaški obali porabijo največ 15 evrov, ker tudi hrano prinesejo s seboj. »Verjetno ni cenejšega načina, da bi lepo preživeli dan na morju,« sklepa avtor.
Čeprav je hrvaški minister za turizem Damir Bajs večkrat poudaril, da na Hrvaškem ni turistov prvega ali drugega razreda, ker so vsi dobrodošli, je med domačini na Hrvaškem pogosto možno slišati očitke na račun tujih turistov, še posebej tistih, za katere domnevajo, da nimajo veliko denarja. (sta)
C9 ali D4 do D6). Te uporabljamo tudi, kadar želimo samo lokalno delovanje. Potence C12 ali D12 uporabljamo pri intenzivnejšem dogajanju. Ko lahko določimo tudi spremljajoče znake (utrujenost, strah ipd.), uporabimo srednje potence, C30 ali D30. Delovanje višjih potenc je močnejše in dolgotrajnejše in zahteva posvet z zdravnikom homeopatom.
Homeopatska zdravila se odmerjajo individualno glede na odziv bolnika. Najpogosteje se uporabljajo kroglice ali kapljice (v Sloveniji imamo samo zdravila v obliki kroglic). Običajen odmerek je 5 kroglic ali 5 kapljic. Nižje potence dajemo 3- do 5-krat dnevno, srednje potence 2- do 3-krat dnevno, višje potence enkrat dnevno ali samo vsakih nekaj dni. Homeopatsko zdravilo spodbudi odziv organizma na prejeto informacijo. Zato je naslednji odmerek potreben takrat, ko telo potrebuje novo vzpodbudo oz. ko se je ponovno pojavil bolezenski znak (npr. bolečina v žrelu). Pri piku čebele lahko dajemo zdravilo Apis mellifica vsako uro. Zdravilo prenehamo jemati takoj, ko pride do izboljšanja. Če po 3 do 4 odmerkih ni izboljšanja, zdravilo ni bilo pravilno izbrano in je treba poiskati drugo zdravilo. Lahko pa se stanje takoj po odmerku poslabša, vendar pride čez nekaj časa do izboljšanja - to je takrat, ko smo dali previsoko
Foto: Črtomir Goznik
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
potenco sli smo prepogosto odmerjali zdravilo. Takrat počakamo. Če so ti znaki zelo neprijetni, popijemo kamilični čaj, ki nevtralizira delovanje homeopatskih zdravil.
Pri uporabi homeopat-skih pripravkov pa velja nekaj opozoril:
•	homeopatske pripravke jemljemo pol ure pred jedjo ali pol ure po jedi;
•	bolnik naj v času zdravljenja ne uživa kave, kokakole, črnega čaja ter čaja iz kamilice ali mete;
•	mentol slabo vpliva na delovanje homeopatskih zdravil (pozor pri zobnih kremah, žvečilnih gumijih in bombonih!);
•	kroglic ne prijemamo z rokami niti se jih ne dotikamo s kovinskimi predmeti (žlica) -za pomoč pri odmerjanju ali za mešanje raztopin uporabljamo plastične žličke in steklo;
•	kroglice damo pod jezik in počakamo, da se raztopijo;
•	otrokom lahko kroglice raztopimo v kozarčku vode;
•	med jemanjem homeo-patskih zdravil ne opuščajte zdravljenja s klasičnimi zdravili.
Zdravila shranjujemo na suhem mestu, zaščiteno pred svetlobo in pri sobni temperaturi, oddaljene od virov sevanja (računalnik, mobilni telefon, televizor, mikrovalovna pečica). Če smo iz stekleničke stresli preveč kroglic, jih ne vračamo v stekleničko.
Marsikdo homeopatiji pripisuje placebo učinek - to pomeni lažno zdravilo, katerega delovanje je posledica naših pričakovanj oziroma prepričanja, da pomaga. Zanimiva pa je ugotovitev, da se na zdravljenje dobro odzovejo tudi otroci in da imajo uspehe tudi v veterinarski medicini. Veliko ljudi poskusi homeopatijo s prepričanjem, da škoditi ne more. Lekarniški farmacevti se strinjamo, da je varnost bolnikov na prvem mestu. Zato je pomembno, da ostaja homeo-patija v rokah dodatno izobraženih zdravstvenih delavcev (zdravnikov in farmacevtov), ki bomo znali svetovati in po potrebi tudi odsvetovati uporabo homeopatskih zdravil. Homeopatska zdravila so tudi ustrezno zakonsko regulirana, kar dodatno prispeva k varnosti uporabnikov.
V naslednjih prispevkih bomo s kolegicami predstavile nekaj najpogosteje uporabljanih homeopatskih zdravil in njihovo uporabo, predvsem za tiste indikacije, ki so primerne za samozdravljenje. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
Rastline potrebujejo našo pomoč
Upam, da je vaš paradižnik še zdrav, da kumarice že lepo rodijo in ne povzročajo prevelikih težav. Zelo pomembno je, da ostanejo rastline zdrave, zato jim pomagamo s pripravki na osnovi alg, z naravnimi pripravki, kot sta razredčeno mleko ali čaj iz kamilic, rmana ali žajblja pa škropimo rastline vsakih tri do pet dni. Trenutno so vrtnine v slabi kondiciji, saj jih je zdelala vročina, zato našo pomoč nujno potrebujejo. Če veste, da vrt ni bil pregnojen, potem je čas, da paradižnik, papriko in jajčevec pognojite. Izberite organska gnojila, kot so namočene koprive, gabez, kompost, ali pa tekoča organska gnojila nabavite v trgovinah.
Ostalim vrtninam, posebej fižolu, pa bo zelo koristilo pre-rahljanje tal okoli njih. Fižolu ne gnojite, kljub temu da je bila rast zdaj upočasnjena. Samo okopljite ga, mu pregrnite in mogoče preko listov dodajte pripravke, ki vsebujejo alge ali aminokisline ter vitaminske komplekse.
Okrasne rastline
Med okrasnimi rastlinami delajo največ težav škodljivci. Prav vse najdemo, od uši, ki jih vidimo s prostim očesom, do pršic prelk in resarjev ali tripsov, kjer lahko na pelargoni-jah in bršljankah opazimo le njihove poškodbe. Prepoznamo jih po rumenih trikotnih lisah, ki se pričnejo na robu listov. Ta del lista se potem rahlo povesi. Poškodbe so se letos že začele, na pokončnih pelargonijah pa ponekod kažejo take znake, kakor da bi bile na delu glivice. Zato se zaskrbljeni ljubitelji cvetja poslužujejo fungicidov.
Na bršljankah, kot radi pravimo povešajočim se pelargoni-jam, se sesanje teh škodljivcev še bolj grdo pozna. Na spodnji strani listov najdemo plutaste poglobljene lise, običajno so sprav podolgovate. Kasneje se združijo v večje lise različnih oblik. Če obrnemo list in na spodnji strani najdemo drobne pikice, lise ali bradavičke, poškodbe sesanja teh majhnih, očem nevidnih žuželk, potem je potrebno uporabiti ustrezen insekticid, ki vam ga ponudijo v trgovinah
Teh škodljivcev se je letos resnično težko znebiti, saj ne pomagajo niti že preizkušena fitofarmacevtska sredstva, kot sta demitan ali vertimec. Poskusite jima dodati še pripravek prima. Škropljenje ponoviti v treh do petih dneh razmika vsaj trikrat. Pri tem je potrebno poskusiti doseči predvsem spodnje strani listov. Mislim, da moram vseeno poudariti, da je sredstva potrebno uporabljati pozno zvečer, tik pred nočjo.
Spomladanske čebulice so seveda že zdavnaj odcvetele. Odcvetele so tudi poletne lilije. Vsako leto se pojavlja veliko težav, ko jih kopljemo ali sadimo nazaj, saj rade gnijejo. Zaradi letošnjega vremena, najprej hladnega začetka poletja s padavinami, ki so bile pogoste, nikakor pa ne obilne, potem vročinskega vala z visokimi temperaturami, ki ga je prekinil zelo hladen val s padavinami, zdaj pa se nam obeta zmerno vroč teden, je nevarnost okužb z glivicami visoka.
Upam, da imate kje na razpolago kaj hrenovega listja. Čeprav sem recept že večkrat zapisala, ga ponavljam: 500 g na drobno sesekljanih (še bolje bi bilo, da so listi raztrgani z našimi rokami) zelenih listov prelijemo z 1 l vrele vode, večkrat pomešamo, ohladimo, precedimo, razredčimo 1:1. S to mešanico zalijemo grede, kjer rastejo zimske in letne čebulnice, saj se s podobnimi težavami zelo pogosto srečujemo tudi pri poleti cvetočih čebulnicah. Zelo občutljive so lilije, pa tudi fritilarije, le nekoliko manj pa gladiole in dalije. Zato svetujem, da tudi te zalijemo z omenjeno kombinacijo. Zalivanje ponovimo vsaj trikrat v petdnevnem razmaku. Tudi zalivanje z žajbljevim čajem bo delno zmanjšalo okužbe. Proti sivi plesni pomagajo tudi pripravki iz bezga ali kamilice.
Foto: Miša Pušenjak
Bezeg
Iz listov naredimo prevrelko, uporabimo 1 kg listov na 10 l vode. Nerazredčeno vlivamo v jame voluharjev in krtov, da jih preženemo z našega vrta.
Fungicid, ki prežene mnoge glivične bolezni, naredimo tako, da zmešamo 250 g listov in 500 ml vode, dobro zmešamo, nato pa maso stisnemo in precedimo. Razredčimo s 500 ml tople vode, ki smo ji dodali nekaj kapljic detergenta za posodo. Škropimo nerazredčeno, ko se pojavi nevarnost za nastanek bolezni.
Miša Pušenjak
S svetovne
glasbene
scene
Legendarna britanska rock zasedba Queen letos praznuje že 40-letnico svojega delovanja. Častitljiv jubilej pa bodo obeležili s številnimi prireditvami. Ob tej priložnosti bo izšla tudi posebna knjiga, ki bo nosila naslov 40 Years of Queen, v kateri bo zajeta bogata zgodovina te slovite zasedbe.
Knjigo je napisal glasbeni novinar Harry Doherty in bo izšla 3. oktobra letos. V knjigi bodo številne zanimive zgodbe in fotografije iz njihove bogate kariere. Izdaja 40 Yeras Of Queen bo postregla tudi s CD-intervjujem, ki ga je Tom Brown opravil z vsemi člani benda, predvajan pa je bil decembra 1977 na britanskem radiu BBC 1. Naj spomnimo, skupina Queen je nastala z razpadom skupine Smile, katere člana sta bila Brian May (kitarist) in Roger Taylor (bobni). Po odhodu pevca sta se jim pridružila Freddie Mercury in bas kitarist John Deacon. Danes sta od originalnih članov v ben-du le še Roger Taylor in Brian May. Največje uspešnice zasedbe Queen so bile: Bohemi-
Queen
Foto: kansascity.com
To je to
Barbara Straisand
an Rhapsody, We Will Rock You, We Are the Champions, Don't Stop Me Now, Another one Bites the Dust, Crazy Little Thing Called Love, Under Pressure (Queen & David Bowie), Radio Ga Ga, I Want To Break Free, Living On My Own, Friends Will Be Friends, Who Wants To Live Forever, Barcelona (z Montserrat Caballé), Heaven for Everyone, Too Much Love Will Kill You, I Want It All, The Invisible Man, Breakthru, Show Must Go On in številne druge.
Kot vse kaže, se nam obeta še eno super zanimivo glasbeno sodelovanje, saj bosta pevki Cher in Lady Gaga združili svoje moči in skupaj posneli duet. Skladbo z naslovom The Greatest Thing je napisala Lady Gaga in jo bomo lahko slišali na novem albumu Cher. Omenjeni album bo prvi, ki ga bo Cher posnela po albumu Living Proof iz leta 2001. Lady Gaga in Cher sta se prvič skupaj pojavili na lanski podelitvi glasbenih nagrad MTV, ko je Cher svoji mlajši kolegici podelila nagrado za video leta, za njen spot Bad Romance.
Slovita ameriška pevka in igralka Barbra Streisand bo 22. avgusta izdala novi studijski album. Na njem bo 10 skladb in bo nosil ime What Matters Most - Barbra Streisand Sings The Lyrics and Marilyn Bergman. Album bo na-
Foto:topnews.in
daljevanje njenega zadnjega studijskega izdelka Love Is the Answer iz leta 2009, ki je osvojil prvo mesto v ZDA in Veliki Britaniji. Ta 69-letna glasbenica je edina med vsemi glasbeniki, ki ji je uspelo, da se je kar v petih desetletjih uspela uvrstiti na prvo mesto Billboardove glasbene lestvice. Zbrala je tudi več kot 40 zlatih, 30platinastih, 13 mul-tiplatinastih albumov in pet zlatih priznanj za videospo-te. Zelo uspešna je bila tudi na filmskem platnu, kjer je osvojila kar 10 zlatih globusov. Izkazala pa se je tudi kot režiserka, najbolj se je spomnimo po filmu Princ Plime, v katerem je v začetku devetdesetih zaigrala ob Nicku Nolteju in prejela kar sedem nominacij za oskarja.
Frontman ameriške zasedbe Linkin Park, Chester Bennington, je pred dnevi v nekem intervjuju izjavil, da skupaj s preostalimi člani skupine pridno delajo in pripravljajo material za novi studijski album, ki naj bi izšel v naslednjem letu. Njihov prejšnji album A Thousand Suns je izšel v letu 2010 in je dosegel velik uspeh, saj je de-bitiral kar na prvem mestu Billboardove lestvice albumov, do danes pa so prodali že več kot 784.000 izvodov. Producent novega albuma bo slavni Rick Rubin, ki je sodeloval že z nekaterimi znanimi in uveljavljenimi
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverile stanje na vašem računu. Omogočile prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operaterja (Mobitel, Si.mobil, Debitel, izimobil, Tušmobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjale s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Si.mobil, Debitel, izimobil, Tušmobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 041-494-751, reklamacije@ smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	PARTY ROCK ANTHEM - LMFAO/LAUREN BENNETT/ GOONROCK
2.	GIVE ME EVERYTHING - PITBULL/NE-YO/ AFROJACK/NAYER
3.	LAST FRIDAY NIGHT - KATY PERRY
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	GLAD YOU CAME - WANTED
2.	LOUDER - DJ FRESH FT SIAN EWANS
3.	THE A TEAM - ED SHEERAN
NEMČIJA
1.	MR. SAXOBEAT - ALEXANDRA STAN
2.	GIVE ME EVERYTHING - PITBULL/NE-YO/ AFROJACK/NAYER
3.	THE EDGE OF GLORY - LADY GAGA
Po moje ...? (1. del)
Oni dan sem nekako po dolgem času in čisto slučajno naletel na pesem Franka Sinatre I did it my way (Naredil sem po svoje), pa se mi je utrnila neka misel. Nekoliko sem jo premleval in si vedno znova ponavljal ta slavni verz, nakar pa pomislim, koliko ljudi sploh lahko to zares reče. Koliko ljudi lahko s ponosom reče: Ja, naredil sem po svoje, kot sem hotel, kot se mi je zdelo prav. Malo, resnično malo.
Kaj pa vem, to se mi zdi precej žalostno. Ko nekoč ležiš na smrtni postelji in prepredaš svoje zadnje misli o življenju, ki si ga živel, se zaveš, da ga sploh nisi živel. Da je vse, kar si počel, zgolj nenehno prikimavanje drugim, njihovim pravilom in navodilom. Ta misel mi ni prijetna. Ura je štiri zjutraj, ko tole pišem (ne, ne vstajam tako zgodaj; bedim tako pozno), in ko ob odprtem oknu v mojo sobo zaveje hladen zrak, ne morem, da se ne bi zavedal, da se bom nekoč končal, da nisem večen. To me ne moti, tako mora biti. Kar pa me ob tem vedno znova prešine, je to, da nikoli in nikdar ne smem delati nečesa in živeti tako, kot se mi ne zdi prav.
Bil sem rojen na ta fantastični in presunljivi planet, dano mi je to čudovito izkustvo, življenje, in imam samo eno možnost: da ga odživim (čeprav kakšni budisti verjamejo drugače, jaz ne bom tvegal). Mar potemtakem ni skrajno neumno teh nekaj dragocenih trenutkov v vsej veličastni zgodovini vesolja preprosto zavreči, jih pozabiti in do smrti hlapčevati? Ta pesem je zares veličastna ... Grozljivo se mi zdi, ko gledam ljudi, kako se kopljejo skozi življenje, vsak dan isto in naslednji dan spet isto in še enkrat isto. Nič jih ne zanima, nikamor ne bi odšli, nič ne bi radi izvedeli, za moje pojme samo čakajo na smrt. Kar težko mi je ob tem.
In vsake toliko kdo blekne, kako je življenje brezzvezno in pusto, če ne celo kruto. Temu ne morem oporekati. Ja, življenje je včasih kruto, zelo kruto, vendar je naše in vsak je odgovoren za svoje življenje. Vsak ima, kot si naredi. Kdor se vda v usodo, se pač vda. To je lažja pot. Pot, na kateri ni potrebno kaj veliko storiti. Pot, na katero stopajo nesposobneži in idioti, ki se kujajo, razlezeni čez posteljo ali kavč, ter jamrajo, kako je življenje kruto in nepošteno. Pa naj!
Druga pot je težja. Je pot skozi led in preko puščav in je težka ter utrujajoča. Ampak na koncu poti se lahko ozreš in s ponosom rečeš: To sem bil jaz, to je moja pot in ,I did it my way'. Vendar še zmerom se bo našel kak, ki bo zamahnil z roko in se čudil trotlu, ki se zabija z glavo v zid, da bi ga prebil, in ki sili skozi ledeno goro. In spraševal bo, zakaj sploh to počne, ali morda ne bi bilo lažje biti pri miru v kakšnem kotu in počakati, da življenje preprosto mine ... Odgovor je preprost: Da, bilo bi lažje ...
Matic Hriberšek
glasbenimi imeni, kot so Metallica, Beastie Boys, Johnny
Cash in številni drugimi. ®@®
Od 10. do 15. avgusta bo na otoku Obuda sredi Donave v Budimpešti 19. tradicionalni glasbeni festival Sziget. Festival je v zadnjih letih veliko pridobil na svoji priljubljenosti in prepoznavnosti in že velja za enega izmed največjih glasbenih festivalov na prostem v Evropi. Prvo ime letošnjega festivala bo vsekakor popularni ameriški glasbenik Prince. Ni pa Prince edino zveneče ime, ki bo
nastopil na letošnjem festivalu Sziget, tako organizatorji obljubljajo še nastope naslednjih glasbenih izvajalcev: Pulp, The National, Interpol, Gogol Bordello in Chemical Brothers. Ljubitelji glasb sveta bodo lahko prisluhnili velikanom elektro tanga Gotan Project, malijskim legendam, kot so Kasse Mady Diabate, Toumani Diabate, Bassekou Kouyate in Djelimady Toun-kara, ter Goranu Bregoviču in njegovemu Orkestru za poroke in pogrebe. Lanski, 18. festival Sziget je pritegnil 382.000 obiskovalcev.
Janko Bezjak
1. THE S FRANTI,
estvi
NAjCy
f SOUND OF SUNSHINE - MICHAE TI/SPEARHEADS
2.	MR. SAXOBEAT - ALEXANDRA STAN
3.	CALIFORNIA KING BED - RIHANNA
4.	GIVE ME EVERYTHING - PITBULL/NE-YO/ AFROJACK/NAYER
5.	WALK - FOO FIGHTERS
6.	YOU AND ME - MILOW
7.	LAST FRIDAY NIGHT - KATY PERRY
8.	THE LAZY SONG - BRUNO MARS
9.	IT FEELS SO GOOD - STEVEN TYLER
10.	ON THE FLOOR - JENNIFER LOPEZ FT. PITBULL
11.	THE EDGE OF GLORY - LADY GAG^
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Kaj bomo danes jedli
SebUnfl aaVOGek© ©oOato
Kaj bomo danes jedli TOREK
gratiniran brokoli*, solata SREDA
polnjena paprika v paradižnikovi omaki, pire krompir ČETRTEK
skutni burek, jogurt PETEK
čebulni zavitek, solata SOBOTA
gobova juha s krompirjem, borovničeva pita** NEDELJA
goveja juha z ribano kašo, kotleti na žaru, pečen krompir, paradižnik in paprika v solati PONEDELJEK govedina v solati, sadje
*Gratiniran brokoli
Sestavine: Maslo, 500 g cvetkov brokolija, 1 zavojček sira Philadelphia, 3 jajca, 1/2 dl mleka, sol, poper, 3 žlice naribanega topljivega sira
Brokoli skuhajte do mehkega, odcedite ter solite. Pekač premažite z maslom ter vanj stre-site brokoli in philadelphio ter prelijte z raž-vrkljanimi jajci, ki ste jim dodali sol in mleko. V ogreti pečici na 200 stopinjah gratinirajte približno 15 minut.
**Borovničeva pita
Sestavine: 300 g moke, ščepec soli, 5-6 žlic hladne vode, 2 žlici sladkorja v prahu, 150 g masla, 400 g borovnic, 1 žlička cimeta, 100 g mletih orehov, 50 g sladkorja v prahu, 1 vanilin sladkor
Iz moke, soli, vode, sladkorja v prahu in masla zamesite testo in ga pustite počivati v hladilniku 30 minut. Medtem operite borovnice, jih dobro odcedite in jim dodajte orehe, sladkor, cimet ter vanilin sladkor. Testo razdelite na polovico in vsako polovocio posebej razvaljajte. Eno polovico testa dajte na dno okroglega pekača za pite, nanj potresite nadev in prekrijte z drugo polovico razvaljanega testa. Pred pečenjem testo prepikajte z vilico, da se ne napihne. Pecite do zlatorjave barve. Ko pito servirate, lahko na krožnik dodate 1 žlico stepene smetane.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
(Vir: www.pregovor.com)
"Življenje je zakrament; njegov ideal je ljubezen, njegovo očiščenje žrtvovanje." Oscar Wilde •kick
"Življenje je prekratko, da bi si mogli privoščiti narediti ga za nepomembno."
Benjamin Disraeli
•kick
"Življenje je kot ljubezen; ni lahko in mirno stanje, ampak težka in čudovita pustolovščina." Andre Fayol •kick
"Življenje brez vere ni življenje, ampak životarje-
nje." Pier Giorgio Frassati •kick
"Človeško življenje ni samo njegovo. Kdor ga hoče oblikovati, mora imeti pomoč svoje okolice, ali pa mu bo spodletelo." Radindranth Tagore •kick
"Življenje je najbogatejše tedaj, če ga živimo kot spontano odpuščanje."Greg
Anderson
•kick
"Življenje je treba živeti in vselej moramo biti radovedni. Nikdar, iz nobenega razloga ni treba življenju obrniti hrbta." Eleanor Roosevelt
•kick
"Misel, da bomo umrli, je domača mnogim od nas: sprejemamo jo, še več, sploh nas ne vznemirja. Živeti dan za dnem nam vliva strah in temu se skušamo
izogniti." Anne Wilson Schaef
Smeh ni greh
BOLJŠE
Starejša penzionista se pogovarjata in eden vpraša: "Ali ti veš, zakaj so starejše ženske boljše ljubimke v postelji kot mlajše?" "Zakaj?"
"Ker mislijo, da seksajo zadnjič."
ŠE BOLJ
Upravnik zapora se je začudil, ko se je v kaznilnici pojavil zapornik, ki je bil ravno pred kratkim odpuščen iz zapora. "Kaj pa vi spet pri nas? Mislil, sem, da ste se v času prestajanja kazni poboljšali?" "Saj sem se, toda jaz bi se rad še bolj."
BOLEČ PRITISK "Doktor, jaz imam zelo nenavadno bolezen. Če se s prstom dotaknem noge, me boli, če se dotaknem glave me boli, prav tako me boli, če se dotaknem kakšnega drugega dela telesa!"
Doktor pregleda pacienta, nato pa postavi diagnozo: "Zlomljen prst imate!"
ITALIJAN, KOT OKUPATORSKI VOJAK
VAS PRI CERKNEM
BRALNOPISNI POMNILNIK
SVETLO ANGLEŠKO PIVO
IZSTRELJE-VALNA NAPRAVA
NAŠA ETNOLOGINJA SMERDEL
STARINARNA, ANTIKVARIAT
RUSKI LITERARNI JUNAK BULJBA
FRKLJA, PUNČKA
ŠEF NATA SOLANA
PLAVALKA ISAKOVIČ
IVAN SIVEC
NAŠA BALETNA PLESALKA
(INGRID)
RUDI VALENČIČ
POKLON
GRŠKI OTOK V JONSKEM MORJU
AMERIŠKI KOLESAR (GREG)
SOL OLJNE KISLINE
JANEZ ROHAČEK
MORILEC ABELA
KLEJ, LEPILO
PRIPADNICA KATAROV
KOSMATA ODEJA
BELORUSKI ROKOMETAŠ
MONGOLSKI KNEZ
OLIVNO ZELENA RUDNINA
SUHA SNOV V ŽIVILU
PREBIVALEC TRAKIJE
PRIPADNIK LUROV
DROBNA ČLENASTA ŽIVAL
ITALIJANSKA RTV
TEOLOG (GEZA)
GANSKI POLITIK (KOFI)
"Moj mož se je vrnil domov!" Hitro sem se oblekel in stekel na balkon. Zavihtel sem se preko balkonske ograje in se le s prsti držal za betonsko ploščo balkona, toda takoj, ko je njen mož stopil na balkon me je zagledal in mi s čevlji stopil na prste. Bolelo me je, da sem videl zvezde, toda vzdržal sem. Ko je krenil iz balkona sem že mislil, da sem rešen, takrat pa se je vrnil in mi po prstih začel tolči s kladivom. Mislim sem, da bom umrl od strašnih bolečin. Ta čas, ko je tolkel po mojih prstih, pa so sosedje že obvestili policijo, in ko so se policisti pripeljali, sem v soju žarometov videl, da visim in balkona v visokem pritličju, od tal sem bil pa oddaljen le pet centimetrov. Takrat se mi je zmešalo!"
PREPOZNAVNOST Lepotni kirurg želi pomiriti pacientko:
"Po operaciji boste tako lepi, da vas znanci ne bodo prepoznali."
"Samo tega ne, doktor! Ljudje naj le vedo, kdo je tako lep.
PONOREL JE
Dva prijatelja se srečata na hodniku psihiatrične bolnišnice. "Kaj pa ti tukaj, Nace?" ga je vprašal Janez. "Dolga zgodba!" "Pa bi jo vseeno rad slišal!" "No, na neki zabavi sem srečal lepotico. Malo po paro sem bil že, ko sva plesala, nato pa mi je vsilila še nekaj kozarcev pijače. Odpeljala me je k sebi domov, sploh ne vem, kaj se je dogajalo v spalnici, ko je nenadoma zavpila:
ZELJA
Mali sinko je vstopil v spalnico svojih staršev ravno v času, ko sta starša spolno občevala. Zaslišal je mamo, ki je vpila: "Naredi mi otroka! Naredi mi otroka!" Sinko pa se je oglasil: "Meni pa rolerje!"
BOJAZLJIV OČKA "Moj oče je pa bojazljiv kot zajec!" je rekel Mihec mamici. "Kako to misliš?" "Vedno, kadar odideš na službeno potovanje, ga je strah in gre spat k sosedi!"
PREŠOLANJE
Lesni črv se je javil v zavodu za zaposlovanje in prosil tamkajšnjega uslužbenca: "Rad bi se prešolal. Lesa je vedno manj, zato bi se rad specializiral za plastiko in umetno maso."
UGANKARSKI SLOVARČEK:
italijansko nogometno moštvo iz Bergama, ERNIŠA=slovenski protestantski teolog (Geza, 1952-), ILI = reka v Kazahstanu, dolga 1400 km, KAGAN = mongolski knez, KITERA = grški otok v Jonskem morju, RADMAN = slovenska baletna plesalka (Ingrid, 1985-), RITOBRIŠ = ljudsko ime za rastlino kijasti lisičjak.
■ueoeji 'ueiupey 'sejei 'eujsns 'eojujeuuejs 'umio '§o|oep| 'e[N| 'BAOU 'u[ey 'IAIJ. 'Jasuei 'e>|je}ex 'JajAef 'a|e 'e^ua^ny 'ef|>|jujs 'oiej 'iva 'eps'zaieio 'ajo '}ea|o 'jeuoje^eiu 'suqoju 'jjuuv 'sog -ei 'egejd 'J|zqo ^NVZIM 31 A31IS3H
íPoíHulajtz naí na iuslountm íjilztul
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: AŠV
Govori se ...
... da v Malem Brebrovniku očitno pijejo odlično vodo, saj so letos vzgojili dva zlata maturanta, vsakega na drugi gimnaziji. Mogoče pa bi veljalo tamkajšnjo vodo ustekleničiti in prodajati pod imenom »Pametna voda«.
... da bi bilo morda dobro bre-brovniški eksperiment še razširiti. Kaj pa če bi dijakom na primer nalivali vino? Mogoče bi bili potem diamantni! (Aja - saj nekateri mladinci ta eksperiment izvajajo individualno. Samo diamantov od nikoder...)
... da v naši državi že desetletja in stoletja velja mit o tem, da morajo biti umetniki in drugi ustvarjalci revni, ker denar pokvari ljudi. Najnovejši dokaz je ptujsko festivalsko dogajanje. Oblast ne da denarja, mesto pa se je festivalsko nepredstavljivo razcvetelo. Dodatna sreča je še to, da je oblast na dopustu. Če že ne koristi, tudi škoditi ne more.
... da bo naše potomstvo dobilo povsem napačno podobo o tem, kako težaško je bilo nekoč
kmečko delo. Z raznimi etnografskimi potvorbami zgodovine jim namreč dopovedujemo, da so ljudje neverjetno uživali v košnji ob štirih zjutraj, da so iz čistega veselja s cepi mlatili po snopih žita, da so ženske v imenitni opravi navdušeno pra-le perilo v ledenih studenčnicah, da so žanjice iz čistega veselja s srpi hodile po njivah. Pa potem na koncu zaplesale. In vso to lepoto so uničili delovni stroji! Kakšna škoda!
Vidi se ...
... da se povsodpo državi v poletnem času pripravljamo na to, da bomo jeseni s skupnimi močmi pomagali naši vladi. Tako smo tudi v Ptuju ujeli med treningom ekipo prostovoljcev, ki bodo pomagali potegniti državo iz dreka . Profesionalci se med tem časom raje sončijo in bodo jeseni pomagali z navijanjem.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 8. avgusta, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme Anže Šuen, Runeč 50a, 2259 Ivanjkovci.
Foto: Bernarda Kukovec
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
Tokratno fotografijo je posnela Bernarda Kukovec, na njej pa je njena osemmesečna hči Anamari. »Hčerkico sem fotografirala v farmi piščancev, ki jo ima njen ati Andrej Cigula. Vidi se, da naša Anamari prav uživa v družbi puhastih prijateljev.«
Izjave slavnih
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
		9	8				7	5
				8	6	4		1
		5		1			3	2
	2		3					9
	3	4	8			1	5	2
7					4		6	
2	1			3		7		
5		3	6	9				
6	4					9	8	
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©	€€€	000
Bit	vvv	©	€€	00
Dvojčka	V	©©	€€	0
Rak.	VVV	©	€€	000
Lev	VV	©©©	€	00
Devica	VVV	©©	€€€	0
Tehtnica	VV	©	€€	000
Škorpijon	V	©©	€€€	00
Strelec	VV	©©©	€	000
Kozorog	VVV	©©	€€	0
Vodnar	VV	©©	€€€	000
Ribi	VVV	©	€€	0
Velja za teden od 2. do 8. avgusta 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
2011. 1 znak - slabo,
Na račun te prigode se je smejal cel Michigan. Voditeljica TV-dnevnika seje obrnila h kolegu vremenarju, kije napovedal 20 cm snega za prejšnji dan, ni pa opazila, daje še vedno v živo prenos. In vpraša: »Hej, Bob! Kje je tistih 20 cm, ki si mi jih obljubil včeraj?« Bob je moral zapustiti studio, ker ni mogel zadržati smeha... Čez čas je bil studio skoraj prazen... nihče ni zdržal brez smeha. (Ženska je poskrbela za zdravje ... smeh je pol zdravja.)
***
Američani so postregli še z eno neverjetno pravno zgodbo. Odvetnik je kupil cigare in jih za vsak primer zavaroval pri zavarovalnici, zavarovalna polica pa je vključevala tudi povrnitev škode, če bi nastal požar. V trenutku, ko je pokadil še zadnjo cigaro in še preden je poravnal zadnji obrok za zavarovalno polico, je že vložil odškodninski zahtevek, v katerem je zahteval izplačilo odškodnine, saj naj bi bile cigare uničene v 'več manjših požarih'. Zavarovalnica je seveda zavrnila izplačilo, saj je odvetnik porabil cigare na način, za katerega so bile namenjene. Odvetnik je vložil tožbo na sodišču in -zmagal! Sodnik seje sicer strinjal z zavarovalnico, da je zahtevek popolnoma neresen, po drugi strani pa priznal, da je bilo v zavarovalni polici jasno napisano, da so cigare zavarovane pred požarom. V pogodbi ni bilo natančno zapisano, da za ogenj, ki nastane pri normalni uporabi cigar, zavarovalna polica ne velja in je prav zaradi tega prisiljen razsoditi v prid tožitelju. Zavarovalnica se je odločila za izplačilo 15.000 dolarjev in ni nadaljevala dragega postopka na višjem sodišču. A v trenutku, ko je odvetnik unovčil ček z odškodnino, je zavarovalnica zahtevala od policije njegovo aretacijo 'zaradi namernega uničenja zavarovanega premoženja'. S pomočjo odvetnikovega odškodninskega zahtevka in njegovega pričanja iz prvega procesa je bil obsojen zaradi resnega zločina, namernega požiga zavarovanega premoženja. Sodnik mu je prisodil dve leti zapora in 24.000 dolarjev plačila zavarovalnici, s katerimi naj bi ta pokrila stroške procesa. Zgodba je na medmrežju dobila prvo nagrado za letošnje leto in ima veliko možnosti postati najboljša odvetniška zgodba desetletja.
inkontinenca • Težave, o katerih se ne govori
Njena zgodba
Težave so se začele pred petimi leti: nenadni napadi vročine, razdražljivost, neprespane noči. Menopavza, sama sem si postavila diagnozo in živela naprej. Toda težave so se stopnjevale. Iz službe sem prihajala utrujena, obremenjevala so me hišna opravila. Prvi in tako zelo napačen korak je bil, da sem opustila telovadbo. Deset let sem dvakrat tedensko večere preživljala v telovadnici v prijetni družbi znank, skoraj prijateljic, in pridno skrbela za dobro stanje telesa in duha. In temu sem se tako zlahka odpovedala. Ker nisem zmogla. Premagovala me je utrujenost, jeza je naraščala, bila sem tečna, sama sebi in verjetno tudi vsem drugim, v službi in doma. Breme lastnega telesa je bilo prehudo. Lotil se meje pošten prehlad in obležala sem. Obiskala sem zdravnika. Tožila sem samo zaradi prehlada, o drugih težavah nisem govorila. Kljub temu mi je nameril zelo visok krvni tlak in mi predpisal zdravilo zanj. Na kontroli je ugotovil, da bo zdravilo dobro, tlak je bil v mejah normale, pljuča čista, kašelj po virozi pa lahko traja po nekaj tednov. In res, nikakor se nisem mogla znebiti kašlja. Da bi bila mera polna, se je s kašljem pojavila še ena nadloga. Stalno mokre hlačke. Ponovno sem začela uporabljati vložke. Toda nobeni, še tisti najbolj vpojni, niso bili dovolj. Enkrat sem zakašljala in že sem bila mokra. Moje težave so se še naprej množile, nervoza je naraščala. Neprespane noči so še bolj omejevale moje fizične sposobnosti. Tolažbo sem iskala v hrani. Kilogrami so se nabirali in težave zopet stopnjevale. Urin mi je nekontrolirano uhajal že pri hoji po stopnicah in ob dvigovanju manjših bremen. Da bi bilo v mehurju čim manj urina, sem zelo omejila pitje, kar pa je spet prineslo posledice: glavobole, suho in srbečo kožo in pogosta vnetja mehurja. Pri zdravniku sem vedno izpostavila le akutni problem, dobila še kakšno škatlico zdravil zraven, toda težavam še kar naprej ni bilo videti konca. Pogosto sem izsilila stalež. V službi sem se slabo počutila, nisem bila kos svojemu delu, večino časa sem preživela na stranišču in poskušala skriti nekaj, česar se skriti več ni dalo. Tudi sama sem že zaznavala neprijeten vonj, ki sem ga puščala za sabo. Že več kot leto dni imam velike težave in še vedno nisem naredila nič. Ali pač? Še en napačen korak. V službi se je pokazala možnost, da kot tehnološki višek odidem v predčasni pokoj. Takoj sem sprejela in tiho sklonjene glave odšla. V svojo samoto. Toda nisem bila sama. Imam, še danes, zelo razumevajočega moža. Dejstvo, da mojih težav dolgo ni opazil, gre pripisati njegovi pogosti službeni odsotnosti. Kariera mu je bila vedno na prvem mestu, skrb za družino je prepustil meni. Imava dva otroka. Sta že odrasla. Hčerka je na študiju v tujini, sin ima družino in živi v drugem mestu. Imava dve krasni vnukinji. Ko sva ostala sama, sva si zaradi mojega rahlega spanca in njegovega motečega smrčanja omislila ločeni spalnici. Spolnost zaradi tega ni nič trpela in rešitev je bila ugodna za oba. Vse dokler je bilo z mano vse v redu. Do te nesrečne menopavze. Potem sem se mu začela izmikati, imela sem tisoč in eno opravičilo. Vedel je, da hodim k zdravniku, da imam polno zdravil in me tolažil, da bo čas že pozdravil svoje. Sam je imel probleme v službi, ki so tudi meni prišli prav. Takrat nisem potrebovala izgovorov. Z otroki sem bila ves čas v pristnem stiku po telefonu. Dobro sem skrivala svoje težave. Ob družinskih srečanjih sem nekaj dni prej nabirala moči, da sem potem v nekaj urah zaigrala srečno in zadovoljno mamo in babico. Dokaj dobro mi je uspevalo. To, da so mi očitali odvečne kilograme, sem sprejemala brez težav in se izgovarjala na lagodno življenje v pokoju. Zalomilo se je po letu in pol mojega trpljenja. Razigrana vnukinja me je ob slovesu vprašala: »Babi, zakaj pa ti tako smrdiš?« Obnemela sem od groze in sramu. Iz dna
podzavesti sem potegnila svoj nekdanji smisel za humor in se pošalila na lasten račun. Nasmejala sem vse, sledilo je hitro slovo. Ko sva z možem ostala sama, me je v njegovem objemu zajel jok. Brez besed. Tišina. Nobenih vprašanj.
Zbudila sem se v naslednje jutro. V dnevni sobi, na kavču. Možje bil ob meni. „Groza, do pasu sem mokra. Smrdim," sem pomislila. Odprla sem oči in prestrašena zagledala njegove nasmejane oči. Pošalil se je na moj račun, kot sem se sama prejšnji večer. Oba sva se spontano zakrohotala do solz. Dobila sem zaveznika.
Ko problem, težavo ali skrivnost deliš z nekom, ki ti je v oporo in ki te ljubi, se ti rešitev ponudi lažje in hitreje.
Prvi korak je pozabiti na zadrego, priznati, da imaš problem in o tem odkrito spregovoriti. Poti do rešitve se potem odpirajo same. Samo potrkati je treba na prava vrata in ne skopariti z besedami.
Kmalu sem obiskala svojega zdravnika in se o težavi z njim odkrito pogovorila. Nič nenavadnega ni videl v mojem problemu. Zdravilo, ki ga imam proti visokemu pritisku, je lahko krivo za moj dolgotrajen kašelj. Zato mi je takoj zamenjal zdravilo. Izvedela sem, da je veliko njegovih pacientov inkontinentnih: več žensk kot moških, so pa med njimi tudi mlajše ženske, nosečnice in celo aktivne športnice. V nekaterih primerih se težava uspešno odpravi z operativnim posegom, obstajajo tudi učinkovita zdravila. Opredelitev stopnje težave in možnosti zdravljenja določi specialist, po pregledu v ginekološko urološki ambulanti. Zdravnik mi je napisal napotnico in me naročil na pregled. Izdal mi je tudi naročilnico za inkontinenčne predloge, vložke, s katerimi si bom lajšala težave med čakanjem na pregled. Naročil mi je, naj se oglasim v lekarni, kjer mi bodo svetovali primeren izdelek za moje težave. Nehoteno uhajanje urina ali inkontinenca sta pojma, ki sem ju tistega dne sprejela v svojo zavest in si ju upala izgovoriti naglas. Tudi po zaslugi mojega zdravnika.
Zadovoljna in polna optimizma stopim do najbližje lekarne. Farmacevtki izročim naročilnico. Kot da bi prepoznala mojo zadrego, me vpraša, ali imam prvič takšno naročilnico. Zardim in pokimam. Prijazno me povabi v prostor za svetovanje, kjer se usedeva in v miru pogovoriva o mojih težavah. Tukaj priznam, da sem do sedaj kupovala navadne nočne vložke, ki pa so vsi prehitro mokri in potem je tu še neprijeten vonj. Izvem, da v primeru inkontinence uporabljamo posebne vložke z različno stopnjo vpojnosti vode in posebnim sistemom v materialu, ki nevtralizira vonj. Že ob tej informaciji začutim olajšanje in postanem jezna na samo sebe. Zakaj sem tako dolgo molčala in o težavi nisem spregovorila? Saj bi že obisk lekarne in nasvet za nakup ustreznega pripomočka olajšal moje trpljenje. Farmacevtka mi prinese nekaj vzorcev vložkov različne velikosti in razloži, kako se jih pravilno namesti. Za moje nočne težave mi predstavi hlačke, ki zagotavljajo visoko stopnjo vpojnosti, enostavno namestitev in prijetno udobje. Predlaga mi, da doma izdelke testiram in se nato odločim, kaj bom vzela. Dobim še zloženko o inkontinenci, o izdelkih in o negi kože v takih primerih. Zadovoljna pridem domov. Moje navdušenje opazi tudi mož. Skupaj prebirava literaturo in se odkrito pogovarjava. Kakšno olajšanje. Po nekaj dneh se vrnem v lekarno in poiščem« mojo« farmacevtko. Na naročilnico dobim izbrane vložke in kupim še zavitek hlačk.
Mesec dni po prenehanju jemanja zdravila proti pritisku moj kašelj skoraj izzveni, toda urin mi še vedno uhaja, morda nekoliko manj, toda dovolj je že, da slišim vodo teči, mi že uide.
Pregled pri specialistu prinese novo upanje. Zdravnik predlaga operativni poseg Tvt
(nenapetostna podpora sečnice) za izboljšanje stresne inkontinence. Zapiše me na čakalno listo in določi datum. Za simptome urgentne inkontinence mi predpiše zdravilo in priporoča redno izvajanje Keglovih vaj za krepitev mišic medeničnega dna. O tem sem že sama brala in že nekoliko vadila.
V čakalnici ambulante sem naletela na zloženko društva Mena in kasneje postala tudi njihova članica. Udeležujem se zanimivih predavanj, iščem nasvete, ko jih potrebujem. Delim svoje slabe in dobre izkušnje z drugimi. Vpisala sem se na tečaj joge, obudila stara prijateljstva. Tudi mož seje upokojil. V prijetnih trenutkih skupnega vsakdana skušava nadoknaditi zamujene priložnosti in ob tem izredno uživava. Otroka sta zaznala pozitivne spremembe in naju pri tem spodbujata.
Danes je tudi operacija že za mano, zdravila redno jemljem. Od velike težave je ostala le še majhna nadloga. S pomočjo čudežnih pripomočkov z njo normalno živim. Sem srečna in zadovoljna mlada upokojenka. Trdno sem odločena, da nobene težave več ne bom zadrževala v sebi. Preveč in predolgo sem zaradi tega trpela. Da bi številne težave lahko preprečevali in se z njimi ustrezno spopadali in jih obvladovali, je nujno potrebno, da o njih govorimo. Zato ne odlašajte! Spregovorite!
M. D.
Po nekajletnem premoru smo se ponovno odločili pripraviti akcijo
H^j natakar/ica
^O^ETJA aott
V vsaki številki Štajerskega tednika bomo objavljali kupončke z datumi veljavnosti glasovanja, ki jih pošljete v predvidenem roku na dopisnici na naslov. RADIO TEDNIK PTUJ, D.O.O.; Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj. Sproti bomo preštevali kupončke in vas obveščali o vrstnem redu vaše najljubše natakarice oziroma natakarja.
Naj natakarali naj natakarica po vasem izboru bo prejel/a:
3 dnevni paket za dve osebi
' 1 x nočitev z zajtrkom ' 2xpolpenzion ' 1xala cart večerja v novi
Restavraciji Convent ' DvoposteljnasobavHotelu Convcnt***(*j
' Vstop vpokriti bazen z ogrevano morsko vodo
Turistična taksase plača na recepciji
Adria Ankaran
Izmed vast ki boste pošiljali glasove bomo izžrebali:
1 dnevnipaketza dve osebi
' 1 x nočitev z zajtrkom ' Dvoposteljna soba vHotelu
Convent***(*j ' Vstop v pokriti bazen z ogrevano morsko vodo
Turistična taksa se plača n
Trenutni vrstni red:
1.	DEJAN KOREZ - CAFE EUROPA PUB
2.	DRAGICA ESIH - RESTAVRACIJAZILA
3.	JANKO LAMPRET-DOLINAWINETTU
4.	IVANKA KRAJNC - POMARANČA
5.	ALEKSANDER ŠIKAR - GOSTILNA PP
6.	SONJA KRAJNC - HOTEL PRIMUS
7.	RENATA VESENJAK - BAR BIKERS CAFFE
8.	BREZNIK GELIKA- BAR GELIKA
9.	BRIGITAZEMLJARIČ - DIN DON
10.	ANICAVRHOVŠEK-BAR KUHAR
Akcija poteka od 1.7. -19.8.2011.
Zmagovalec/ka akcije bo objavljena v torek 23.8.2011, prav tako bomo takrat objavili izžrebane nagrajence. Obvestila o prevzemu nagrad boste prejeli po pošti.
GLASOVALNI KUPON
H^j natakar/ica
^O^ETJA aott
Glasujem za: _
Naziv in naslov lokala:
Ime in priimek glasovalca: Naslov: _
Telefonska številka:
Glasovalni kupon pošljite ali prinesite najkasneje do 8.8.2011 na naslov: Radio-Tednik, d.o.o., Raičeva 6, 2250 Ptuj
Prireditvenik
Torek, 2. avgust
9.00 do 13.00 Velika Nedelja, sejna soba KS: počitniške delavnice DPM Velika Nedelja; ustvarjalne delavnice 16.00 do 20.00 Ptuj, sončni park in ptujski grad: prireditve ob
prazniku MO Ptuj; festival otroške kreativnosti AYE 17.00 Ptuj, galerija Tenzor v MGP: ART Ptuj 2011 - Art Stays 9. festival sodobne umetnosti; pogovor s kustosom - Massimo Premuda in Guliana Carbi iz Italije 19.30 Ptuj, DomKulture: ART Ptuj 2011 - Art Stays 9. festival sodobne
umetnosti; odprtje razstave - Monika Grycko iz Poljske 20.00 Ptuj, hotel Mitra: ART Ptuj 2011 - 3. glasbeni festival Arsana;
literarni večer - O temni snovi z Mojco Kumerdej 21.00 Ptuj, dvorišče Minoritskega samostana: ART Ptuj 2011 - 3.
glasbeni festival Arsana; koncert »Auckland youth symphony orchestra« iz Nove Zelandije 22.00 Ptuj Art Stays klub: ART Ptuj 2011 - Art Stays 9. festival sodobne umetnosti; video večer - Cinema Feminist - »The Home« -Martha Rosler ZDA, Nina Sobell ZDA, Lemeh42 Italija, Vesna Bukovec Slovenija, Evelin Stermitz Avstrija
Sreda, 3. avgust
9.00 do 13.00 Velika Nedelja: počitniške delavnice DPM Velika Nedelja
16.00 do 18.00 Ptuj, sončni park in ptujski grad: prireditve ob
prazniku MO Ptuj; festival otroške kreativnosti AYE 17.00 Ptuj, galerija Tenzor v MGP: ART Ptuj 2011 - 9. festival sodobne umetnosti ART STAYS; pogovor z umetnikom iz Koreje Jeongmo-onom Choiem
19.00 Ptuj, dvorišče Minoritskega samostana: zaključna prireditev ob koncu AYE festivala s predstavitvijo udeležencev in mentorjev ustvarjalnih delavnic; film festivalskih utrinkov; plesna točka delavnice srednjeveški plesi, nastop pevskega zbora Allegro, nastop zlatih in srebrnih državnih tolkalističnih prvakov z otroki iz delavnice Tolkalistični odklop; Matija Puž s francoskimi šansoni 20.00 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: ART Ptuj 2011 - 3. glasbeni
festival Arsana; koncert pianista Chrisa Jarretta 21.00 Ptuj, staro mestno jedro: ART Ptuj 2011 - 9. festival sodobne
umetnosti ART STAYS; Street Art Graffiti Attack - Fenos in DF M 22.00 Ptuj, Art Stays klub: ART Ptuj 2011 - 9. festival sodobne umetnosti ART STAYS; video večer »macbethafter shakespeare.doc - DA in Ivica Buljan
22.00 Ptuj, Park hotel: ART Ptuj 2011 - 3. glasbeni festival Arsana; potovanje po vinorodni Sloveniji
Četrtek, 4. avgust
9.00 do 13.00 Velika Nedelja: počitniške delavnice DPM Velika Nedelja
10.00 Ptuj, dvorana Glasbene šole Karola Pahorja: ART Ptuj 2011 -3. glasbeni festival Arsana; predavanje pianista in skladatelja Chrisa Jarretta
17.00 Ptuj, Galerija Tenzor v MGP: ART Ptuj 2011 - 9. festival sodobne umetnosti ART STAYS; pogovor z umetnikom - Zulkifle Mahmod iz Singapurja
17.00 Spodnja Polskava: Spodnjepolskavsko poletje: otroški ŽIVŽAV; predstavitev Oratorija; Melita Osojnik s pravljico o Rdeči roži; delavnice in palačinke
19.00 Ptuj, Salon umetnosti: ART Ptuj 2011 - 9. festival sodobne umetnosti ART STAYS; odprtje razstave Light Drawings - Jeongmoon Choi - Koreja
20.00 Juršinci, šotor: 17. praznik občine Juršinci; tekmovanje v pikadu za pokal občine in Orfejčkova oddaja Radia Ptuj v živo iz šotora
20.00 Ptuj, DomKulture Muzikafe: ART Ptuj 2011 - 3. glasbeni festival Arsana; Jazz večer z Lelo Kaplowitz
20.30 Slovenska Bistrica, Grad: koncert - »Camerata Garestin« - Handel in Vivaldi
21.30 Ptuj, Bastija: ART Ptuj 2011 - 9. festival sodobne umetnosti ART STAYS; Performans Zulkifle Mahmod - Singapur
22.30 Ptuj, staro mestno jedro: ART Ptuj 2011 - 3. glasbeni festival Arsana; poulično dogajanje - nastop tamburaške skupine - Efekt
Petek, 5. avgust
9.00 do 13.00 Velika Nedelja: počitniške delavnice DPM Velika Nedelja
9.00 do 21.30 Spodnja Polskava: Spodnjepolskavsko poletje:
turnir v ruskem kegljanju; 18.00 šahovski turnir; 20.00 srečanje pevskih zborov; 21.30 baklada z godbo na pihala in zabava z ansamblom Tim
12.00 Ptuj, galerija Magistrat: ART Ptuj 2011 - 9. festival sodobne
umetnosti ART STAYS; odprtje razstave Valentino Menghi - Italija 13.00 Ptuj, galerija Magistrat: veliko odprtje razstav 9. mednarodnega festivala sodobnih umetnosti ART STAYS 2011; ogled vseh razstavišč z mestnim vlakcem 16.00 Ptuj, Bastija, Miklošičeva ulica, klet: zaključek festivala ART STAYS 2011
18.00 Ptuj poročna dvorana MO: slavnostna seja ob prazniku MO Ptuj 19.00 Juršinci: 17. občinski praznik; zabava z ansamblom Langa; Party s hostesami
19.30 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana: osrednja slovesnost ob
občinskem prazniku MO Ptuj; slavnostni govornik - župan Štefan Celan; podelitev priznanj; kulturni program - Pihalni orkester Ptuj, glasbeni utrinki festivala ART Ptuj 2011; zaključni koncert festivala ART Ptuj - VOX Arsana in Toti Big Band Maribor Ormož, grajsko dvorišče: festival O.F.A.K; My house, my castle - pre-
opening house party v organizaciji Mladinskega centra in Kluba ormoških študentov 22.00 Ptuj, DomKulture Muzikafe: Ptujska noč; koncert skupine Kontraglas - Samo Ivačič, Robert Ožinger, Luka Herman Gaiser in Aleš Zorec
KINO PTUJ
Ponedeljek, torek sreda in četrtek, 1.,2., 3. in 4. avgust: 18.00 animirana
pustolovščina - s podnapisi Avtomobili 2 Sreda in četrtek: 20.10 komedija Dekliščina
Petek: 15.30 v slovenščino sinhronizirana animirana komedija Kung fu Panda; 17.10 animirana pustolovščina s podnapisi Avtomobili 2; 19.20 komedija Dekliščina; 21.30 Art program: kriminalna drama Skrivnost njihovih oči
PTUJSKA TELEVIZIJA
peoa
To ri k 2.8. 10:05 Hrana in vino 10=30 Pregled letina 11:00 Art Ptuj 2011-10. oddaja pon. 11:10 Spoznajmoso.com 12:00 Ptujska kronika 12:15 Spoznavamo občine 12;30 Napovedujemo; BJI.S.E. Slovenija. Ptuj 2011 16:00 (rt Ptuj 2011-10. oddaja pon. 16:30 Polka in majolka 17:36 Hrana in vino 1B:00 Ptujska kronika -pon. 1S:15 Povabilo na kavo-pon. 16:00 Art Ptuj 2011 ~ II. oddaja 19:05 Pomurski tednik 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:16 Moto scena
20:35 Napovedujemo: B.A.S.E. Slovenija, Ptuj 2011
20:45 Beacli master 2011
21:00 Art Ptuj 2011-It. oddaja pon.
21:06 Spoznajmoso.com
22:00 Ptujska kronika-pon.
22:15 Moto scena
Sredi 1.8.
10:05 Hrana in vino
10:30 Ptujska kronika - pon.
10:45 Moto scena
11:05 Art Ptuj 2011-11. oddaja pon. 11:10 Modro
11:45 Spoznajmoso.com 16:00 »rt Ptuj 2011-11. oddaja pon. 16:30 Polka in majolka
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
17:35 Hrana in vino
19:00 Povabilo na kavo
19:30 Ptujska kronika - pon.
19:45 Spoznavamo občine
19:00 Art Ptuj 2011-12. oddaja
19:05 Regi TV— Gorišnica
20:06 Napovedujemo: B.A.S.E. Slovenija, Ptuj 2011
20=15 Koncert Tomaž Pengov
21:00 Al Ptuj 2011-12. oddaja pon.
21:05 Povabilo na kavo-pon.
21:35 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPK
22:36 Baach mast ar 2011
Čotrtok4.G.
10:00 Hrana in vino
10:25 Modro
11:00 Alt Ptuj 2011 -12. oddaja pon. 11:D6 Spoznajmoso.com 12:00 Ptujska kronika
12:15 Kultura na dlani - oddaja o projoktu EPK
15:00 Rogi TV - Gorišnica
16:00 Art Ptuj 2011-12. oddaja pon.
16:30 Polka in majolka
17:35 Hrana in vino
13:00 Ptujska kronika-pon.
13:15 Moto scsna
19:00 Art Ptuj 2011-13. oddaja
20:00 Ptujska kronika — por.
20:15 Spoznavamo občino
20:30 Heach master 2011
20:40 Napovedujemo: B.A.S.E. Slovenija, Ptuj 2011
21:00 Art Ptuj 2011-13. oddaja pon.
21:05 Spoznajmoso.com
22:00 Ptujska kronika- pon._
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
v
Štajerski
TEDNIK
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
TV
www.siptv.sl
8:00 Folklorni veCer 2. Del - Cirkovce, 2011 8:00 10. Let Onkološkega društva 9:35 Predtekmovanje za zlato harmoniko Ljubečn9:20fl0. Let PGD Gerečja vas
11:00 10. Let Onkološkega društva 12:40 Video strani
18:00 Valeta OŠ Destrnik - Trnovska vas 2011 20:00 Žetev na Destrniku 21:30 Igra Butalci
23:00 Dobrodelni koncert za živali 2009 00:30 Video strani
12:00 Video strani 18:00 Štajerski frajtonarji - Ob izdaji zgoščenke 20:00 Hajdinfianke v gosteh na Grajeni 22:00 Ptujska kronika 23:00 Mozaik kulture 23:30 Video strani
ČETRTEK 4.8.
8:00 Žetev na Polenšaku 9:40 Predaja gasilskega avta PGD Žamenci 11.30 Revija otroške folklore v Dornavl 13:00 Video strani 18:00 Koncert ZUDV Domava 20:00 Kronika iz občine Domava 21:45 Koncert Pihalne godbe Domava - Ml smo svet 23:30 Video strani
Z vami že 15 let!
P
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340
Domava 116 D, 2252 Domava
P
Mali oglasi
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, ugodno prodajamo vsak dan od 8. do 1 7. ure. Sor-šak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM bukova drva, razžagana, metrska ali v hlodih, možna dostava. Tel. 031 532 785.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM bukova, gabrova in brezova drva, možnost razreza na 25 in 33 cm, možnost dostave. Tel. 041 723 957.
BUKOVA drva, razžagana na 25 ali 33 cm, prodam, možna dostava. Tel. 041 893 305.
BELE KOKOŠI, 4 kg, po 3,80 € za žival. Naročila sprejemamo po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek Starše 23.
BRESKVE - kalanke ali cepke, slive, rane sorte jabolk, prodajamo na tržnici v Lenartu, vsak četrtek in petek. Se priporoča Kmetija Železnik, telefon 031 432 832.
PRODAM seno v kockah. Tel. 040 217 485.
UGODNO prodam kvalitetno mešano vino z oceno 1 7,50. Tel. 041 746 961.
KUPIM bikce simentalce od 100 do 150 kg in jalovo kravo ali telico. Tel. 041 904 119.
POSKOČNIH
«rs f
POP 7 TOP
1.	DOMEN Z VIŽARJI - Izgubljen dom
2.	Ans. UNIKAT - Sanjala sva
3.	Ans. SPEV - Ljubezen in pesem
4.	PETKA - Muzike nič ne ustavi
5.	SREDENŠEK SEKSTET - Svet se naj vrti
6.	VAGABUNDI - Rad šel bi za srečo nocoj
7.	ORKESTER PUSTOTNIK-Venček
1.	DRAGO JOSAR - Delo na črno
2.	ŠPELA GROŠELJ - V tretje gre rado
3.	MARJAN SMODE- Prva ljubica
4.	SAŠA LENDER0 - Dotakni se me tam
5.	ADISMOLAR - Če te ena noče te pa druga hoče
6.	ALEKSANDER MEŽEK - Makalonca
7.ŽAN	SERČIČ-Dajem ti vse
Zmagovalec meseca JULIJA: NATALIJA VERBOTEN - Zapoj Slovenija / Še eno možnost v AVGUSTU ima: - DRAGO J0ŠAR - Delo na črno
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Glasujem za: Ime in priimek: Tel. številka:
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
(okvir) PIZZERIJA SLONČEK na Ptuju išče delavca/-ko za samostojno delo v kuhinji, možnost redne zaposlitve, strokovna izobrazba ni pogoj. Tel. 031 390 953 ali 031 301 116.
VSAK ČETRTEK OB 20,00 URI
NEPREMIČNINE
NAPRODAJ je čudovito, 42
kvadratnih metrov veliko stanovanje z dvigalom na mirni lokaciji na Ptuju. Informacije po telefonu 041 81 77 37.
DOM STANOVANJE
MENJAM enosobno občinsko stanovanje za večje na Ptuju. Tel. 031 893 200.
VIR pri Zadru, oddam apartma za štiri osebe, prosto od 1 7. avgusta. Telefon 031 742 714.
RAZNO
PRODAM rabljena notranja vrata s podboji in kljuko, (furnir - smrekov les), vhodna vrata, otroško posteljo z jogijem, pult in klavirsko harmoniko. Tel. 041 446 827.
PRODAM klopotce raznih velikosti. Tel. 02 745 63 51 ali 031 683 355.
£tàj&ufca, b odlika
89,8 98,2 104,3 Mh
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
Štajerski TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d, Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Juršinci • Praznik Martinih gospodinj
Žehta brez župnikovih „cot"
Minuli petek popoldne, na god sv. Marte - zavetnice gospodinj in gostoljubnosti - se je od zasebnega doma Društva gospodinj Marta, ki ga vodi soimenjakinja Marta Toplak, daleč naokoli po Juršincih vil dim izpod kotlov in vonj po slastnih enolončnicah, ki so jih kuhale gospodinje iz okoliških občin.
Prireditev, ki je bila kar na cesti pred Toplakovo kmetijo, je letos v ospredje postavljala delo perice, predstavljena pa so bila tudi vsa ostala številna gospodinjska dela. Uradni del srečanja se je začel s pravo in ta dolgo mašo pod taktirko domačega župnika, kar na prostem, tako da je blagoslov dosegel res vse prisotne, od gostov preko skupine peric do gospodinj ob brbotajočih kotlih - čeprav je tudi res, da bi jedi gospodinj od blizu in daleč gotovo uspele tudi brez blagoslova, kot morajo vsak dan ...
„No, drage perice, če ne boste imele kaj oprati, vam bom jaz dal moje 'cote', pa boste imele dela več kot dovolj," je svoj neuradni del nagovora zaključil župnik, in potem ko so vsi zbrani dobili še blagoslovljene podobice sv. Marte, so perice lahko pokazale, kaj znajo in kako znajo oprati perilo na roke. Ali je bilo vmes tudi župnikovo, je ostala skrivnost, ampak kakorkoli že, tisto, kar je bilo oprano in nato obešeno, je bilo res brezmadežno čisto.
Potem ko so perice pokazale svoje znanje, je organizatorica Marta Toplak povedala, da to še zdaleč ni edino opravilo, ki ga morajo znati ženske, da držijo pokonci tri vogale hiše, pogosto pa še četrtega z možem vred. Toda gospodar Jaka, ki se je postavil na moško stran, je delo gospodinj opisal tako: „Eh, to je tako, kot če bi jaz vzel sekiro in potem z njo odšel na sprehod po gozdu! Gospodi-njenje pa res ni nobeno delo!"
„Kulturna" dediščina družin: če bi koza furtoh mela ...
Čisto drugačnega mnenja pa je bil njegov sin, ki je očetu prigovarjal, da bi se brez mame in njenega dela utopili v smeteh,
Ali je skupina peric oprala tudi kakšen kos ponujenega župnikovega perila, je ostala skrivnost, treba pa je priznati, da je bilo vse oprano res brezmadežno čisto. Četudi je ata Jaka (na posnetku s sinom ob pericah) trdno vztrajal na stališču, da gospodinjenje ni nobeno pravo delo.
skozi okna pa itak ne bi videli več nič: „Pa to še ni vse, ata! Če ne bi bilo mame, bi vaše gate pa zokni sami od sebe pokonci stali v vsakem koti bajte!" In tako sta se ata in sin dajala ob predstavitvi vsakega dela domače gospodinje; od vrtnarjenja, čiščenja, pranja, kuhanja, zeliščarstva, šivanja, vzgoje otrok itd. Ata se pač ni in ni pustil sinu prepričati, kako zelo je pomembno delo gospodinje pri hiši, vse dokler se na koncu, med stalnim „šinfanjem" vsakega opravila, ni krepko spotaknil in si tako potolkel kolena, da je na vse mile viže klical na pomoč - koga drugega kot svojo ženo, da mu zašije raztrgane hlače, pa pripravi mazilo za boleče koleno, pa čaj za lajšanje bolečin in tako naprej.
Kaj si ob takem obnašanju moških mislijo ženske oziroma žene, ki so po več letih svojega moža že (krepko) naveličane, pa je kar v rimah povedala ena
izmed članic društva Martinega društva gospodinj: „Moj mo-žiček je prašiček, kero vidi, tisto ma! Če bi koza furtoh mela, moj bi reka, bod' moja!" No, ja, treba je iskreno priznati, da je tudi to oziroma vse opisano del „kulturne" dediščine našega podeželja, ki pa se ne ohranja (le) s tovrstnimi prireditvami in običaji, ampak kar vsakodnevno, v veliko gospodinjstvih in družinah ...
Vsaka gospodinja v svojem kotlu po svoje
Po šaljivem delu prireditve se je začel tisti bolj resni del: ocenjevanje, katera ekipa žensk je med skečem skuhala boljšo prleško mineštro v kotlih. Za naslov najboljše mineštre se je potegovalo šest ekip preizkušenih kuharic in gospodinj iz Juršincev, Destrnika, Gori-šnice, Sv. Jurija ob Ščavnici, Vi-tomarcev in Gornje Radgone. Kuharice z veliko leti izkušenj
(posebej mladih namreč med vsemi tekmovalkami ni bilo videti) so si prleško mineštro sicer omislile vsaka po svoje; tako so ženske od Sv. Jurija ob Ščavnici povedale, da prleška mineštra ni tradicionalna jed in so skuhale kar lepo domačo kislo štajersko juho, v katero so zakuhale svinjsko meso z nogi-cami in uhlji vred, dodale so še veliko čebule, prepražene slanine, žličnike in vino, seveda pa še kup začimb. Vitomarške gospodinje so v svojo mineštro zakuhale ob svinjskem mesu še fižol, krompir, korenček, malo zelja in kolerabo. „Tako kuhamo tudi doma, velikokrat.
Če bomo danes zmagale, pa ni pomembno, saj je glavno sodelovati," so še povedale Ivanka, Anica in Milka iz vitomarške ekipe gospodinj.
Kotel juršinskih gospodinj je bil daleč najbolj poln in bogat; ženske so namreč v svoj prleški pisker zakuhale goveje, telečje in svinjsko meso, dodale krompir, fižol, ječmenovo kašo, čičeriko, korenček, gobe, razne začimbe in še kis. Za konec pa, kot so povedale, spadajo na takšno jed še ajdovi žepki s skuto, ki so jih tudi pripravile.
Gorišničanke so bile bolj skromne; skuhale so domačo enolončnico s svinjskim mesom in čebulo ter krompirjem, dodale pa so še česen, paradižnik, kumino, rdečo papriko, grah in začimbe. „Pri domači enolončnici, kot jo kuhamo vedno, pa je nepogrešljiva domača mast," so še povedale svoj delček skrivnosti priprave enolončnice.
Podobno so kuhale tudi Destrničanke; v njihovi enolončnici se je kuhalo svinjsko meso s fižolom in grahom, čebulo, peteršiljem in korenčkom in začimbami. „Takšna enolončnica se lahko postreže tudi drugi dan, je pa dobro, če se potem okisa z domačim kisom," so pojasnile. Sicer pa prav nobena kuharska ekipa ni izdala prav vseh drobnih skrivnosti priprave enolončnice oziroma mineštre, kar je tudi prav. Kdo je na koncu zmagal, sploh ni pomembno, saj velja, da je prav toliko okusov, kot je ljudi. Dejstvo pa je, da je mamljivo dišalo iz prav vsakega kotla. Tisti, ki jim jedi na žlico niso ravno všeč, pa so si lahko postregli z domačimi gibanicami - kvasenicami ter pocedili sline ob bogati razstavi domačih marmelad, sokov in sadnih peciv.
SM
Najbolj poln kotel so imele domače gospodinje iz Juršincev; v svojo prleško mineštro so zakuhale tri vrste mesa in še veliko ostalega.
Osebna kronika
Rojstva: Tatjana Podgorelec Strelec, Vitan 27 a, Kog - deklica Nina; Polonca Fermišek, Kovača vas 87, Slovenska Bistrica - deklica Zara; Mojca Kavni k, Koroška cesta 223, Kamnica - deklica Lara; Mateja Domanjko, Mala vas 35, Gorišnica - deček Tim; Mojca Lackovič, Finžgarjeva ul. 20, Ptuj - deklica; Sabina Cafuta, Dravinjski Vrh 47, Videm pri Ptuju - deklica; Marjetka Grof, Ul. Ksaverja Meška 3, Ormož
-	deček Jaša; Manuela Toma-nič, Lovrenc na Dr. polju 23 c
-	deček Gabriel; Marina Mom, Dravinjski Vrh 3 a, Videm pri Ptuju - deček Jure; Tina Mur-šič, Zg. Ščavnica 129 a, Sv. Ana v Slov. Goricah - deklica Klara; Tamara Žnidarič, Dra-ženci 95, Hajdina - deček Neo; Sonja Korez, Stogovci 19 c, Ptujska Gora - deček Patrik; Tanja Hebar, Dornava 65 a, Dornava - deček Timotej; Tihana Bezdrob, Ul. 5. prekomorske 16, Ptuj - deček Jure; Iris Dužič, Seliškarjeva ul. 13, Ptuj - deček Jaša; Aleksandra Piljak, Mejna cesta 18, Ptuj - deklica Ana Lea; Mojca Sedlašek, Krčevina pri Vurbergu 86 c, Ptuj - deklica Zoja; Maja Majcen, Osojniko-va c. 26, Ptuj - deček Gašper; Katja Grosek, Pot k ribniku 20, Rogatec - deklica Tia. Umrli so: Viktor Bosilj, Gori-čak 48, roj. 1939 - umrl 18. julija 2011; Hilda Glavnik, Podgorska c. 11, Velenje, roj. 1924 - umrla 20. julija 2011; Ana Pernek, roj. Fideršek, Sedlašek 86, roj. 1940 - umrla 20. julija 2011; Jožef Šmigoc, Tržec 4, roj. 1929 - umrl 21. julija 2011; Irena Srdinšek, roj. Čarni, Dežno pri Podlehni-ku 1 c, roj. 1934 - umrla 26. julija 2011
Poroke - Ptuj: Matjaž Papež, Primča vas 18, Ivančna Gorica, in Vanja Kopušar, Hinje 19, Žužemberg; Rafko Planinc in Lidija Pernat, Lib-na 1, Krško; Dušan Štebih, Mezgovci ob Pesnici 58, Dornava, in Iris Lovrenčič, Ribiška pot 1, Ptuj; Andrej Simonič, Spodnja Voličina 8, Lenart, in Petra Muršec, Mestni Vrh 87 a, Ptuj; Roman Kokol, Rotman 49, Juršinci, in Sanja Novak, Rotman 39 a, Juršinci.
Poroke - Ormož: Darko Kocjan, Zasavci 27, in Sonja Ha-bjanič, Vinski Vrh 81; Tomaž Štrucl in Suzana Zadravec, Veliki Brebrovnik 113; Dušan Bezjak in Nina Rep, Podgorci; Smiljan Trstenjak, Miklavž pri Ormožu 20 b, in Katja Jurgec, Stanovno 42.
Napoved vremena za Slovenijo
Če je o Porcjunkuli (2.) vročina, 15/27 huda bo prihodnja zima.
Ekipe gospodinj iz šestih občin so skuhale odlične enolončnice oziroma mineštre; pač vsaka po svoje, kot so vajene doma.
Danes bo večinoma sončno, popoldne lahko v hribovitem svetu nastane kakšna ploha ali nevihta. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 16, najvišje dnevne danes od23 do 28, jutri od 24 do 30 stopinj C.
Obeti
V sredo bo sončno in toplo. V četrtek bo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami.
Foto: SM
Foto: SM