UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, i'ranCtekansKa unca st. a (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke bo od 10. do 11. dor.oldne In od 5. do 6. popoldne vnak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se no . . ,	sprejemajo.	s	:	5
NAROČNIN A: celoletna po po&ti ali-s poSiljanJem na dom za Avstro-Ognrslo in Bosno K 21C0, polletna K 10-80, četrtletna K GMO, mesečna K 1'80; za Nemčijo celoletno K 20'40; za : :	ostalo	inozemstvo	in	Ameriko	celoletno	K	36	:	!
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob pol 11. dopoldne.	*. *. .
UPRAVN1STVO se nahaja v Selenburpovi ulici Jtev. 8, fl., to nraduje za stranke od 8. do 2. dopoldne in od 8. do 7. zvežoi Ineerati: enoatopna petitvrsiica 30 vin., popojen prostor, poslana :::	in leklane 40 vin. — Inserato sprejema upravništvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo
———	Reklamacije lista so poštnine proste.	—
8! e v. 805.
V Ljubljani, v četrtek dne 12. februarja 1914.
Leto IV.
Novi strahovi.
Avstrijska vojna slranka, ki se je lani odlikovala s svojo agilnostjo ter neprenehoma iskala priliko, da nas zaplete v kakšne krvave pustolovščine, ie tila vsa nesrečna, ko so minile balkanske vojne, pa niso grmeli avstrijski topovi. Vse ie bilo parkrat že tako blizu, da so junaška srca kar poskakovala v prsih; in lahko so bila junaška, zakaj če bi se bil resnično pričel krvavi ples. bi bili lastniki teh hrabrih src livalabogu ostali za različnimi pisalnimi mizami, da ne bi prišli v nevarnost veliki umovi. ki so spojeni s temi velikimi srci. Imeli smo svoje rezerviste popolnoma na srbski meji. tako da so videlt čez njo. Naše čete so bile prav pod Lovčcnom. tako da bi bilo treba le splezati nanj. Naši mornarji so križarili v črnogorskih vodah in demonstrirali za albanski Skader. Vse je bilo že tako lepo napeljano, da ni bilo treba nič druzega kakor majhno slučajno neoprez-nost. pa bi bilo vzplamtelo nemara po vsej Evropi.
In vendar nič pa nič! Pomagal ni ne sveti Prochaska ne pater Palič. V Bukareštu so nazadnje sklenili mir in balkanski pritlikavci se niso ozirali niti na naše proteste in »Vor- . behalte«; pa vendar smo morali po dolgem ča- 1 Vanju in obotavljanju poklicati svoje rezerviste tlomov od mej kakor s kakšne navadne orožne vaje.
Toda junaško srce, pravo junaško srce ne obupa nikdar. Že se mu kaže zopet »zarja nove nade«. Vojna stranka se zopet oglaša, kaže na »nevarnost« in zahteva seveda nove priprave. Vse. kar umaka svoja peresa v črnilo militarizma, piše o velikem oboroževanju Rusije in izvaja iz njega, da se naša vzhodna soseda pripravlja za napad na Avstrijo. Seveda — na Avstrijo. Pa se razume, da za to ne zadostujejo žrtve, ki so jih pravkar dovolile delegacije v svojem zadnjem zasedanju, žrtve, ki jih označuje okrogla številka miljarda; zakaj takrat, ko so sestavljali jedilni listek teh zahtev, so mislili na naše južne meje, če pa prihaja »nevarnost« od Rusije, bo treba vse drugačnih . . , vse drugačnih obrambnih sredstev.
Rusija uganja v resnici to kar vse velesile. Militarizem ni bil v carjevi državi še nikdar krotkejši kakor pod prusko pikelhavbo ali pa v VVestminstru. Če nore povsod, ne morejo zaostati na Ruskem. Pridržali so najstarejši letnik, ki bi ga bili morali odpustiti lani v jeseni, še do aprila pod orožjem. Rekrutni kontingent zvišujejo za 25.000 mož na leto. Razne osebe, ki so bile doslej oproščene vojaške službe, bodo
poslej asentirane. V Kijevu. Vilni. Odesi, pa v Sibiriji in nemara v Kavkazu postavijo po en nov vojni zbor. Tudi železnice grade in nov vojni materijal naročajo ter pomnožujejo svoje zrakoplovstvo.
Vse je res. Vse ie tako — kakor pri nas. In kakor na Francoskem. In kakor v Nemčiji. Itd. Kakor kaže naša vojna stranka na ruske priprave, tako se ruska sklicuje na naše in na nemške. Ali hujskači zahajajo tudi v diploma-tični revir, in kadar začno govoriti o tem, spreletava človeka groza. Za božjo voljo, poglejte v Srbijo! Tudi ona ravna prav tako. Tudi ona pomnožuje armado in se takorekoč militarizira. Potem pa še pomislite, kako se ruska diplomacija trudi, da bi pripravila zopet dobro ali pa celo prijateljsko razmerje med Srbijo in Bolgarsko. kako narašča ruski in pada avstrijski vpliv v Bukarešti). Cel obroč se sestavlja okrog Avstrije, da jo objame, da jo zagrabi, da jo zaduši . . .!
Od nekdaj so znali vojni hujskači kazati strahove, kjer jih ni bilo. To se pravi: Na Ruskem imajo pač strah, ampak ne tak. da bi se ga morala Avstrija bati. Strah imajo pred ljudstvom. strah pred revolucijo, ki še ni končana, ki tudi ni do smrti poteptana, strah imajo pred zahtevami demokracije, ki se prejalislej zopet oglasijo z novo silo. Zato se niso upali niti s Turčijo začeti vojne. Zato so Bolgarsko prepustili njeni žalostni usodi, ko ie Enver beg zasedel Odrin. Zato niso šli okupirat Armenije, dasi jih mogočno mika. In s Turčijo bi bilo vendar lažje plesati kakor z Avstrijo ... Ta strah je prazen.
Pa balkanske države?
Kakor da ne bi vedel ves svet, da so izza lanskih vojn popolnoma izčrpane in potrebujejo veliko veliko miru. da se oddahnejo in popravijo. Na Balkanu delalo marsikaj, s čimer on-dotno ljudstvo po pravici ni zadovoljno. Ali tako nori niso. da bi šli Avstrijo napadat.
Ali druga nevarnost tiči v tem hujskanju. Če bodo veliko govorili o bolnih pripravah Rusije in Srbije in Rumuniie in kdove koga. pa sami začeli z novimi militarističnimi ukrepi, bo začela ruska vojna stranka govoriti o avstrijski nevarnosti in naenkrat bo toliko »nevarnosti« na obeh straneh, da postane res nevarna. Hudiča ni treba dolgo klicati, kalti včasi prihaja rad. Strahov naj ne slikajo na steno, da ne dobe krvi in mesa. Ljudstvo pa naj ne verulc v strahove. ki so od znotraj votli, od zunaj jih pa nič ni.
iih izvajanj, namreč da se odgodi glasovanje o predlogu verifikacijskega odseka. Svoiečasni sklep deželnega zbora glede pravice kmečkih volilcev v mestih in trgih je bil popolnoma utemeljen v zakonu. Nasprotni sklep državnega sodišča ie bila pa neka filozofija, ki nima z zakonom prav nič opraviti. Naš volilni red je zastarel. nikdar se ni izvršila temeljita reforma. Stališče verifikacijskega odseka ie popolnoma pravilno in v soglasju z razlago deželnega zbora o tem zakonu: Vsi cenzus-volilci ene občine nat voliio v eni skupini. Dolžni smo ugledu deželnega zbora, da se smatra zakonodajalec tudi za upravičenega interpreta zakona. Čeprav soglašam s predlogom verifikacijskega odseka, vendar še s tem ni rečeno, da se mora takoj uveliaviti. Dejal sem že. da se nikdar ni izvršila temeljita reforma volilnega reda. Sklicujem se na to, kar je govoril poročevalec sedaj ve-Havncga volilnega reda. ko je delal, da je ta volilni red le. provizorij. Govorniki vseh strank v tej zbornici so leta 1908. naglašali. da se mora izpremeniti deželni red in deželnozborski Volilni red še v teku minolega zasedanja. Torej v tem je bila vsa zbornica edina, da nismo takrat ustvarili nekaj definitivnega. Ali reforma še ni izvršila, zato moramo sedaj to popraviti. V interesu strank in volilcev je. da pridemo na jasno, kje da volilo volile! posameznih skupin. Judikatura ie sedaj negotova in to vpliva kvarno na stranke. V prvi vrsti moramo jasno dolo-
čiti, kaj je z mestnimi volilci in kako je z volilno pravico cenzus-volilcev. Vse to naj reši odsek za volilno reformo in zato predlagam:
Sklepanie o predlogu verifikacijskega odseka se opusti, dokler ne poda poročila odsek za volilno reformo.
Deželni glavar opozarja na to. da je po opravilniku nedopustna vsaka debata o predlogu. ki ima odložilno moč.
Poročevalec dr. Pegan se pridružuje Lampetovemu predlogu.
Zbornica sprejme soglasno predlog poslanca Lampeta.
S tem je bil dnevni red izčrpan.
Dr. Krek utemeljuje nujnost svojega predloga za ustanovitev deželne posredovalnice za delo za obrtne in kmečke delavce. Zbornica pritrdi nujnosti soglasno, predlog pa odkazuje deželni glavar pravnemu odseku.
Deželni glavar prekine sejo, da se konstituirata v začetku seje izvoljena odseka. Za načelnika personalno-oravnega odseka ie, bil izvoljen posl. Piber. za načelnika odseka za volilno reformo posl. dr. Lampe. Odsek za volilno reformo ie imel včeraj ob petih popoldne sejo.
Ob eni popoldne zaključuje deželni glavar
sejo.
Prihodnja seja v 11. dopoldne.
četrtek 19. februarja ob
Kranjski deželni zbor.
VLjubljani. 11. februarja.
Za vstopnice na deželnozborsko galerijo so se ljudje danes trgali. Pričakovali so senzacije. Upali so, da pride pri debati o poročilu verifikacijskega odseka do burnih prizorov. Znano je bilo. da predlaga odsek razveljavljenje dveh liberalnih mandatov, in to bi moglo povzročiti primeren kravalček. kar je za gotovo kroge galerijskih obiskovalcev vedno zabavno. Te nade se niso izpolnile: namesto njih je prišlo resnejše presenečenje: Dr. Lampe je predlagal, naj’se odgodi glasovanje o predlogih verifikacijskega odseka, pa naj se medtem izdela reforma deželnega ter deželnega volilnega reda. Ta predlog le bil soglasno sprelet: nazori o volilni reformi, na katero misli dr. Lampe, naj-brže ne bodo tako soglasni.
Posl. Reisner je vložil nujen predlog o časovnem napredovanju deželnih uradnikov, poslanec Šuklje o ustanovitvi stavbne strokovne Šole na obrtni šoli v Ljubljani: poslanec Gangl le predlagal, nai se zopet ustanovi gozdarska Šola v Idriji; posl. Krek pa je vložil in utemeljeval nuien predlog o ustanovitvi deželne po-sredovanice za obrtne in kmečke delavce. Ta predlog Je bil odkazan pravnemu odseku. V svolem utemeljevanju je dr. Krek govoril o »političnih govnačih« in »črnih polžih«, hoteč menda že ob začetku zasedanja pokazati, da se nivo kranjskega deželnega zbora še ne sme dvigniti. Posl. Mazelle je interpeliral zaradi črnomaljskega vodovoda.
Prihodnja plenarna sela bo šele v četrtek, 19. t. m. Zdi se, da se predsedstvu deželnega zbora še nič ne mudi. To le sicer čudno, zakaj dela ie na pretek. Vprašanje regulacije učiteljskih plač ie akutno. Pri otvoritvi smo slišali, da bo treba rešiti tudi vprašanje umobolnice. |ki le res pereče. Potem so klerikalci veliko govorili o socialnem delu. Nujnih in samostalnih predlogov Je že sedai vložena dolga vrsta. Ali bo zonet vse čakalo na zadnje dni. pa se potem ®av*alno opravilo brez temeliite debate, da se ie s kvantiteto nasuje ljudstvu pesek v oči?
Seia.
Deželni glavar dr. Šušteršič otvaria
pol dvanaistih dopoldne seio in imenuie za Zapisnikarja poslanca Mihelčiča in barona Horna.
Deželni glavar naznanja, da je prišla na deželni zbor pritožba odpuščenega paznika v prisilni delavnici Bučarja proti razsodbi dežel-
nega odbora. Pritožbe rešuje personalno-pravni odsek, ki pa še ni izvoljen. Nato predlaga dr. Lampe, naj se takoj izvoli ta odsek. Volitev odseka odreja deželni glavar takoj. V odsek so izvoljeni poslanci: Baron Liechtenberg, dr. Novak, Lovšin. Dimnik, dr. Zajec in Piber. Bučarjevo pritožbo odkaže potem deželni glavar temu odseku.
Deželno sodišče v Liubliani zahteva izročitev poslanca Turka, okrajno sodišče v Ribnici pa izročitev poslanca Vehovca. Obe zadevi odkazuje glavar imunitetnemu odseku.
Izpreinemba deželnega reda in deželno-zborskega volilnega reda.
Poslanec dr. Lampe stavi samostojni predlog za izpremembo deželnega reda in de-želnozborskega volilnega reda. V ta namen predlaga, da se izvoli takoj odsek 10 članov, ki naj poroča v najkrajšem času o reformi. Lam-petov predlog sprejme zbornica soglasno in deželni glavar prekine seio za pet minut, da se posvetujejo stranke o kandidatih.
V odsek za volilno reformo so izvoljeni nato poslanci: Grof Barbo, Ribnikar, Jarc, dr. Pegan, Ivan Lavrenčič, Dermastiia. dr. Zajec, dr, Eger. dr. Ravnihar, dr. Lampe.
Poročilo verifikacijskega odseka.
Posl. dr. Pegan pravi, da je prišel odsek na podlagi poročila deželnega odbora do zaključka. da se potrdilo v smislu 8 45 deželno-zborskega volilnega reda izvolitve vseh poslanr cev. razen izvolitve poslancev v mestno-trških volilnih okrajih Vrhnika-Postolna-Lož Ivana Lavrenčiča in v okrajih 'Novo mesto-Višnja gora-Črnomelj-Metlika - Kostanjevica - Krško-Ribnica Julija Mazelleta. ker se v teh okrajih niso izvršile volitve po krajevnih občinah. Glede izvolitve poslancev drla. Trillerla In Škulja predlaga odsek, da se izrek o potrditvi teli poslancev odloži. Poročevalec pravi, da ie izvo litev poslanca dria. Oreeoriča ponolnoma pravilna. ker so v tem okraiu volili volilci kra ievnih občin. Ako bi se bile izvršile volitve tudi v skupini doleniskih in notranlskih me^t in trgov po tem načelu, bi bil mogoče rezultat dru gačen.
Deželni glavar otvaria debato o poročilu vefikacifskega odseka in podeli besedo prvemu kontraeovorniku
drlti. L a m p e t u: V začetku dana?nle šele sem stavil snmnctnjm pre^e. k? le v zvezi predlogom, ki ga bom predlagal ob koncu svo-
Dnevne beležke.
— Volilno reformo namerava kranjski deželni zbor. Ko je včerai dr. Lampe naznanil svoj predlog na seji, le bilo gotovo presenečenje splošno. Kajti klerikalna večina ni dala prej nobenega znamenja od sebe, po katerem bi se bil mogel spoznati njen namen. Zdi se, da so tudi klerikalni poslanci šele tik pred sejo izvedeli, kaj da hoče predlagati dr. Lampe. To skrivnostno postopanje pa ne zbuja prevelikega zaupanj^. Sploh so te večne tajnosti kranjskega deželnega odbora od sile zoprne in se prav nič ne vjemajo s tistim demokratičnim duhom, ki ga klerikalci vedno naglašajo. Deželni red in deželnozborski volilni red sta vendar reči. ki se tičeta vsega prebivalstva, in demokratično bi bilo to, da bi dajal visoki deželni odbor taka važna vprašanja na javno diskusijo, preden sklepa o njih deželni zbor. Demokratično bi bilo, da bi se deželni parlament trajno brigal za mnenje ljudstva. Demokratičen ni le avtonomni zbor; v demokracijo spadajo tudi ljudski shodi, časopisje, javno mnenje sploh. Izprememba deželnega reda in deželnozborskega volilnega reda se pač tiče interesov širšega kroga, kakor je deželni zbor. In da bi bila prišla ta misel drju. Lamnetu šele zadnji trenotek v glavo, se nam tudi ne zdi verjetno, kaiti tako dalekosežen predlog človek vendar dobro premisli, preden ga vloži. Zato pa se nam zde te mance prav sumljive. Dr. Lampe predlaga volilno reformo, ko gre za razveliavlienje dveh liberalnih mandatov iz mestne kurije. Prepir se suče okrog vprašanja, če naj volijo v tej kuriji kmečki volilci ali ne. Dr. Lampe naglasa, da gre zakonodajalcu pravica, da interpretira svoj zakon. Po vsem tem bi človek slutil, da ne gre večini deželnega zbora pri volilni reformi za nič druzega kakor za — stilizacijo, s katero naj se kmečkim volilcem zagotove glasovi v mestni kuriji. Če nimajo gospodje nobenega drugega namena, tedaj je smešno govoriti o »volilni reformi«. Radi pritrdimo driu. Lampetu, če pravi, da je kranjski volilni red zastarel. Ampak zastarel ie v svoji podlagi. Zastarele so kurije. Zastarela le neenakost. Volilna reforma je potrebna, o tem ni dvoma. Ali potrebna ni le v ta namen, da zagotovi klerikalcem z umetno geometrijo Še par mandatov, temveč zato. da vrelie pravičnost v volilni red. Potrebna je splošna in enaka volilna pravica, vse drugo je krparija brez cene.
— V klubu nemških občinskih svetnikov
ljubljanskih sedita dva gospoda, ki bi ju človek uvrstil v delavski razred: to sta faktor Brandt in skladiščnik Unger. Ko pa je šlo za podpore brezposelnim delavcem, je ves nemški klub glasoval proti regulativu, ki ga le bil predložil per-sonalno-pravni odsek, in sicer očividno iz tistih razlogov, ki jih je navajal gospod Pammer v svojem fulminantnem govoru zoper organizacije. Vsekakor so to čudni delavci, ki se dajo komandirati od kratkovidnega podjetniškega zastopnika. Seveda sta oba gospoda delavca »boliše vrste«; nemara iima ne bi bilo niti všeč, da ju Človek prišteva delavcem, dasi je po našem mnenju delavski naslov tako časten, da se ga nikomur ne bi bilo treba braniti. Najbrže sta bila od nemških nacionalcev zato kandidirana. ker se hočeio gospodje pobahati, da so v njihovem klubu zastopani vsi sloji. Če se pa gospoda vprašata, čemu sedita v občinskem svetu, bosta morala priti do sklepa, da delata le štafažo gosnodi iz ka/ine. Ves čas. odkar po-slule sedanli občinski svet. se kaže. da ima v nemškem klubu gospod Pammer odločilno besedo. On sme imeti svoie mnenje. Zanl niso merodaini samo nacionalni momenti. Nobena prilika ne mine. ne da bi srosnod Pammer na-trlašal naiekstremnHšo podjetniško stališče. Vsi ostali člani kluba pa mu rt' njo »v inter-
esu nemške narodnosti« slepo slediti. V interesu nemške narodnosti mora nemški delavec preklinjati organizacijo in pritrjevati gdu. Patn-merju, da je neorganiziran delavec, ki se ne more braniti, »najboljši in najzvestejši«. In pri prihodnjih volitvah bodo nacionalni gospodje zopet lovili glasove nemških delavcev »v imenu nemške narodnosti«. Ampak tudi nemški delavci v Liubliani bodo spoznali, da je med nemškim delavcem in nemškim podjetnikom večja razlika kakor med nemškim in slovenskim delavcem.
— Zanimivo bo zasedanje angleškega parlamenta, ki se je včeraj otvorilo. To zasedanje mora prinesti odločitev o »Hotnerule«, to se pravi o vprašanju, če naj Irska dobi svojo upravo in svoj avtonomni parlament. Boj je že star. 2e Gladstone je hotel ugoditi zahtevam Ircev v gotovih mejah, toda konservativci so bili premočni. As^uM ie začel akcijo za Ho-mertile z veliko resnobo, naletel je pa na odpor gosposke zbornice. Dvakrat je poslanska zbornica sprejela zakon z liberalnimi in delavskimi glasovi, dvakrat ga je gosposka zbornica zavrnila. Če ga poslanska zbornica v sedanjem zasedanju tretjič sprejme, tedaj je nadaljni odpor gosposke zbornice brez pomena; zakaj sedaj velja na Angleškem določba,, da postane vsaka predloga, katero sprejme poslanska zbornica trikrat zapored, zakon brez obzira na to, kaj da pravi gosposka zbornica. Zdaj gre torej zato, če bo Homerulc tretjič sprejeta v poslanski zbornici. Konservativci se pripravljajo na boj ter napovedujejo celo obstrukcijo in revolucijo. Toda angleška javnost se je menda naveličala irskega vprašanja in želi rešitev, da se more parlament posvetiti drugim nalogam.
— Selitev princa Wieda v Albanijo povzroča skrbi, o katerih nima navaden proletarec niti približnjega pojma. Taka delavska glava misli, da je knežje življenje sam božji raj na zemlji. Ah! To je vse drugače. Kadar se seli delavec, naloži par kosov pohištva na voziček, pa jih razpostavi v novem stanovanju, kakor pač gre. Koliko priprav in študij, koliko dela pa zahteva preselitev, novega albanskega kneza iz Potsdama v Drač, koliko brige in težkega razmišljanja povzroča! Gospod Viljem je bil doslej I princ Njegovo obleko so določali predpisi pruske armade. Zdaj pride v povsem nove razmere. Dobiti mora ornat za kronanje in za slovesne prilike, novo uniformo za galo in parado, za vsak dan in za druge potrebe. Rdeč plašč so po dolgem, tehtnem preučavanju vseh razmer že izdelali; ali kaj je plašč, ko je treba od glave do peta še toliko druzega! Potem je bil potreben grb za novo kneževino. Tudi ta je zdaj hvalabogu sestavljen; ali kdor misli, da je to tako enostavno kakor načrt za nov stroj, se moti. Novi knez potrebuje tudi telesno stražo, da ga bo varovala prevelikih ljubeznivosti njegovih novih državljanov; in za gardo je treba tudi uniforme. Zopet nove, težke skrbi! In stanovati mora knez tako, kakor se spodobi za kneza. Kaj ve kdo, koliko sitnosti je s to rečjo. V Draču je sicer nekakšna stara palača; ali ko je prišel dunajski dvorni umetni mizar, kateremu je princ poveril restavriranje, dol, se je ustrašil, kajti ta grad, ki je že služil za vojašnico. pa za nekakšno sodišče, je tako zapuščen in zanemarjen, da bi se zjokal avstrijski tajt-nant, Če bi zahteval, da mora stanovati v njem, ne da bi mu ga popravili. Streha je bila vsa poškodovna, dimnika ni bilo videti, pod je bil tako iztrošen, da se je iz drugega nadstropja brez težave gledalo v prvo. V pritličju ni bilo oken. V hiši ni bilo nobenih stopnic, le z dvo-rištva so držale nekakšne lestve v prvo in drugo nadstropje. In iz tega je bilo treba napraviti knežje bivališče. No, za silo se je posrečilo z delom 50 avstrijskih in 150 albanskih delavcev, tako da bo imela kneževa rodbina zdaj šestdeset prostorov in tildi stopnišče bo zanjo v poslopju. Obiskovalci bodo morali pač z dvo-
,rišča po zunanjih stopnicah v prvo nadstropje, Kjer bodo prostori za sprejemanje. Vsa sreča ie še to, da je imel princ Wied v Potsdamu prekrasno pohištvo, kajti če bi bilo treba to ‘nabavljati v Albaniji, bi nastalo nerazrešljivo vprašanje. S pomočjo avstrijskega in italijanskega denarja pride tako naposled vse v red. Le če bodo tudi za nakup albanske vdanosti zadostovali tisti miljoni, ki jih prinese princ Wied .s seboj.
Ameriški miljarder Carnegie je določil «>pet dva mil Jona dolarjev za pospeševanje svetovnega mitu. S tem denarjem naj cerkve različnih veroizpovedanj delujejo za mir. Ne vemo, čt je gospod Carnegie tudi določil, kako iaj sc dolarji razdele mefl posamezne cerkve, Ja se no stepo med sabo, ali to je gotovo, da se nobenči ne bo branila denarja. Koliko dobička bo imel od tega svetovni mir, je pač drugo vprašanje. Načeloma so itak vse cerkve za mit. Ali načela imajo dobro lastnost, da se lahko spravijo v kakšno shrambo, kadar so na poti. Cerkov moli danes, da naj nas Bog obvaruje kuga, lakote, vojne in drugih nadlog, jutri pa poprosi istega Boga, naj nam blagoslovi orožje in uniči sovražnika. Cerkve znajo tako in drugače. Dolarjem pa ne bodo ugovarjale. Carnegie ima sveda plemenit namen. Carnegie je že prej daroval deset miljonov za pospeševanje miru. Carnegie je na svoje stroške ustanovil posebno vseučilišče v Chicagu. Car-negie je dal pri svojih tovarnah in plavžih zgraditi bolnišnice — da ne bo ves svet zijal, kadar se ponesreči kakšen delavec, kar se zgodi vsak dan nekotiknkrat. Carnegie je deputaciji delavcev, ki je prosila za skrajšanje delovnega časa —- po 14 ur na dan! — dejal, da bodo poslej delali po 16 ur, komur ni prav, naj pa gre. Carnegie je blaga duša, ki noče, da bi se ljudje pobijali pp bojiščih; ljubše mu je, če se pobijajo po njegovih podjetjih, ker mu to nese. Carnegie je plemenit mož in daruje miljone za iavne namene, ampak najprej iztlači miljone iz kosti in mišic tisočerih delavcev. Carnegie podpira znanost. Ie svojim delavcem ne dovoli pol ure prostega časa, da bi si oddahnili, kaj še da bi kaj čitali. Carnegiejevo ime se blešči na vse-učiliškili in bibliotečnih poslopjih, njegovo po-prsje je postavljeno v palači v Hagu. Pa vendar so vsi iniljorji izžeti iz delavcev in če bi bil svet pravičen, bi morala biti na vseučiliščih, knjižnicah, bolnišnicah itd. zapisana imena delavstva, čigar denar je Carnegieju omogočil, tla igra ■mecena in dobrotnika.
— Odborov« seja »Matice Slovenske« bo v petek, dne 13. febr. 1914 ob šestili zvečer. Dnevni red: 1. Poročilo predsedništva. 2. Potrditev 'Zapisnika. 3. iz zemljepisnega odseka. 4. Iz odseka za slov. jezik. 5. Iz knjižnega odseka. (>. Tajnikovo poročilo. 7. Slučajnosti.
— Podružnica Ljubljana L društva avstrijskih državnih uslužbencev ima svoje redno občno zborovanje v nedeljo dne 15. svečana t. I. oh 3. popoldne v prostorih restavracije pri »Novem svetu« Marije Terezije cesti v Ljubljani. Ker je več zelo važnih točk na dnevnem. redu. naj se člani sigurno polnoštevilno udeleže zbora. Vabimo pa tudi rodbine in prijatelje članov. — Odbor.
— Ciganska godba z Gorenjskega, katero je *Slavec« angažiral za svojo letošnjo maškarado se pripelje na pustno nedeljo s popoldanskim vlakom v Ljubljano. Godba ie prvovrstna in je z dobrim uspehom igrala po mnogih krajih. Ze samo to je porok, da se bo vsak cenj. obiskovalec lahko izborno zabaval, saj slove ciganske godbe po vsem svetu, v Ljubljani paso zelo redka prikazen. Poleg tega bo sviral še »Ljublj. društv. orkester« same izbrane komade, da bo tudi za plesalce dobro preskrbljeno. Za zabavo naplesalcev bodo poskrbele razne lepe originalne skupine, različni klovni in pajaci, ter pristni Kranjci in Kranjice v narodnih nošah. Vse potrebno zveste iz lepakov in iz inseratov po vseh časopisili.
— Z »Slavčev« zaključni venček, ki bo v soboto 14. t m. v mali dvorani »Nar. doma«, ni razposlal odbor nobenih vabil ter imajo pristop gojenke in gojenci plesnih vaj, člani društva ter po nijh vpeljani gostje.
— V mestni klavnici so zaklali od 25. januarja do 1. februarja 67 volov, 5 bikov, 10 krav, 285 prašičev, 92 telet, 24 koštrunov in 44 kozIkSev; vpeljali so 401 kg mesa. 3 zaklane prašiče, 65 zaklanih telet in 7 kozličev.
— Potres, h Prestranka poročajo: Včeraj okoto pol dveh ponoči se je čuti! tu precej močan .potresni sunek.
•— »Nagnemo srca«, krasna indijska drama v Štirih idelih, ki se pr (vaja v soboto v
kino ^Idealu« ije uprizorjena od iste tovarne ka-
,--r, - rT| B1T-rr-r
Za resnico.
Roman.
Spisal J o i ef L a i c h t e r.
(Dalje.)
Otilki ni zamolčdl tega. Toda ta neprevidnost — sam je potem tako imenoval svole po-četie — je imela posledico, da ie. še preden je dokončal svoj članek, nekaj doživel, kar je tudi vplivalo na lljegovo premišljevanje.
Nekega dne — bilo ie kake tri tedne po obisku pri Kathtki — ‘Je prlhajaje domov srečal v prvi sobi Hanuša, kateri le naglo odhaldl zardelega obraza. Ivana je pogledal strupeno in izpregovoril s sovraštvom:
»Zahvaljujem Vas na vaši postrežnosti. To ie vaše delo. Krasno vlogo ste igrali.«
Ivan še ni pojmll. a dozdevalo se mu Je. V jedilnico Je stopil bled. Tu je našel Otllko in mater -“razburjeni.
»Končano!« je vžkliknila Otilka hazardno.
Z oči so ji lile solze in lica so ji gorela v razvnetosti.
Ivan ie osuplo obstal. »To ie vaše delo!« mu je vzkriknllo nekaj v duSi.
»Otilka. ti----------« ie spravil malodušno
iz grla. »Pripeljem ti ga nazaj grem ponj. saj b! bilo — tega nočem imeti na vesti «
Otilka je odkimala. »Ne popraviš nič več.
kor »Ouo vadiš,J«»m »Kleopatra«, z isto režijo in istimi igralci. Igra v dveh svetovnih delih in ima v vsakem dejanju senzacijo. Velikanski prizori z levi, lov na divje zveri, predrzen beg, potop ladje, nevarne ježe itd. — Prihodnji torek »Brez domovine«, velikanska ljudska drama v šestih delih. — Danes se ponavlja »S fotografčnim aparatom na bojišču«, ki je dosegla včeraj nalepši uspeh. — Danes predstave tudi za šolsko mladino ob 3., 4., 5. 7, nekoliko skrajšanim filmom
Rusšnski proces na Ogrskem.
B 11 d i 111 pest a, 10, februarja.
Malo komu ,je bilo do zadnjega časa znano, da žive na Ogrskem, in sicer po severovzhodnih krajih Rusitii. Ogrska vlada, ki stremi od davnine za tem, da bi pretvorila vso državo v madjarsko, bi naj ra jš a utajila vse nemad-jarske narodnosti. Toda Srbi, Rumuiri, Slovaki in Nemci se tako dolgo in,tako krepko upirajo madjarizaciji, da ve svet predobro zanje. O Rusinih pa je bilo dolgo vse tiho. Zatreti jih sicer doslej še ni bilo mogoče. Ali živeli so tako skromno narodno življenje, da mso igrali v državi takorekoč nikakršne vloge.
Naenkrat se je pozornost obrnila tudi nanje. Zasluga za to gre vladi grofa Tisze in njegovim državnim pravdnikom in sodiščem, ki so — zelo po nepotrebnem — provocirali velik političen proces. Kajpada gre za veleizdajstvo.. To je že tako v slavnem Magyarorszagu„ da je vse veleizdajstvo-, kar se križa z računi be-čarske vlade. Tako je zdaj svet upozorjen, da imamo v deželi še za eno narodnost več nego so ljudje doslej mislili in da imajo šovinisti še manj pravice kričati o izključno rnadjarskem značaju države.
V Marmaroškem Sigetu so postavili trop Rusinov pred sodišče, katerim ne očitaio nič več in nič manj. kakor da so hoteli karpatske kraje odtrgati od »krone svetega Štefana« in jih združiti s carjevo Rusijo. Proces se vleče kakor morska kača in posledica tega raztezanja je pojemanje javnega zanimanja. Izprva je delalo vladno časopisje velikansko reklamo za razpravo. Najbrže samo ni vedelo, kaj hoče s tem doseči. Kdor je bil dosti potrpežljiv, je lahko čital, da je bila sveta ogrska država v velikanski nevarnosti. Nekoliko rusinskih kmetov jo je hotelo razdejati... V taki »nevarnosti« jc bila ogrska država že neštetokrat; vsak politični proces na Ogrskem potrjuje tako »nevarnost«. Brez umetnega napihovanja namreč ne bi bilo mogoče uprizarjati toliko političnih procesov proti uemadjarom.
V rusinski stvari so se gotovo zgodile nekatere neumnosti. Ogrska vlada je kriva, da je rusinsko prebivalstvo silno zanemarjeno in vslcd tega tudi dostopno vsakovrstnim agitacijam, katerih ne razume. Ni dvoma, da je prihajala iz Rusije neka propaganda, s katero se je precej nenčenth, priprostlh, politično naivnih ljudi vjelo. Toda o veleizdajstvu ni dosedanji razvoj razprave nič pokazal.
Ncpreporno je to, da se je med Rušim* razvijala agitacija za i'uski jezik in za pravoslavno cerkev. Nekoliko ogrskih Rusinov je bilo izvabljenih na Rusko v samostane, in ko so se vrnili domov, so tukaj vodili agitacijo. Uspeh je bil ta, da je znatno število Rusinov prestopilo na pravoslavno vero. Prej so bili katoličani grškega obreda kakor Rusini v Bukovini in Galiciji.
V nekaterih občinah je bilo prestopanje tako številno, da so se grško-katoliški duhovniki ustrašili ter iskali sredstev, da bi preprečili preobračanje. Taka sredstva so izumili deloma sami. deloma pa so jih dobili od ogrskih političnih oblasti in od žandarmerije.
Na Ruskem postopajo uradi oficielno proti izstopanju iz pravoslavne cerkve. Vsa prosvetljena Evropa, ki smatra svobodo vesti za nerazdružlijvo od modernega življenja, ceni zaradi tega Rusijo za napol barbarično državo.
V zapadni. kulturni Evropi Je pač nemogoče, da bi kdo državljane uradoma silil v to ali ono cerkev. In Ogrska je kulturna država. In na Ogrskem — je kaj takega mogoče. In sicer je to na Ogrskem mogoče na tak način, kakršen je veljal v srednjem velur, v dobi protireformacije, mogoče s silo v pravem pomenu besede.
Deloma se izvršuje verski pritisk naravnost, deloma pa po ovinkih. Človeku se zdi, kakor da bi bila zgodovina pomaknjena za nekoliko stoletij nazaj, kadar čita, kakšne reči se dokazujejo v tem procesu.
Grško katoliška duhovščina se je zbala za svoje ovčice m za njih volno. Z vero je bila v nevarnosti bera. Če se praznijo cerkve, se mmmmsmmmmmmmmmmammmmm ni   ........................
Saj ga jaz še rada nisem imela, to je bila le prevara. sugestija   zoprn mi Je, nočem ga
več videti!«
»Nezmlscl blaznost!«
»Sicer sem jaz to vedela naprej.« se je utaknila vmes gospa Hrubova. »Saj sta se neprestano prepirala in potem — meni n! ugajal nikoli.«
»Torej resnično — — —-?« Je potrto vzdihnil Ivan iz sebe.
»Resnično«, je odgovorila temno Otilka.
»Veš*. Je nadaljevala nemirno. »Jaz sem-----------
bila pri nji   šla sem k nji-------------na	vsem
tem ni morda nič. toda iaz ne morem, zoprn mi ije do duše. Že včeraj sem bila sklenila in danes sem mu povedala. Ker ni maral za njo, gotovo mara le mol denar in ne mene.«
Ivan ni odgovoril.
»Otilka.« te dejal za nekaj časa s težavo, »dobro premisli, če ne ravnaš le iz kljubovalnosti. Premisli----------«
Otilka ie gledala kakor skozi meglo.
»To ie inoja nesreča,« le odgovorila, »toda  nočem ca.«
Ivan ni več silil vanjo. Težak kamen mu ie legel na dušo. Ko pa Je čez dva dni Hanuša zopet zagledal v hiši. se mu le ta skala takorekoč r&ztrgala in v sebi je začutil stud nad to človeško komedijo.
V tem trenotku se ni mogel ubraniti, da ne
praznijo duhovniški mošnjički. Zato je bilo treba napolniti cerkev, če ne drugače, pa šiloma. To se Je zgodilo s kratkim procesom. Če je bil praznik, pa še ni bilo dosti ljudi v cerkvi, so jih morali prignati žandarji. Ti so hodili od hiše do hiše, vdirali vanje, razbijali vrata, če jc bilo treba, pa gonili ljudi z bajoneti in puškinimi kopiti v grško katoliško cerkev. Bilo je vse eno, če so bili ljudje še grško-katoliške vere ali ne; cerkev je morala biti polna, torej marš vanjo!
Drugi način je bil indirekten. Znan je tudi iz Časa volitev. Vsak kmet na Ogrskem je kriv neštetih pregreškov. Policijski načelnik --»stolni sodnik« — mora biti le dosti spreten, da jih odkrije. V hiši ali pa na polju gotovo kaj ni v redu. Nemara je prinesel grešnik butaro suhih vej iz hoste. če pravi kmet, da jo je nabral v občinskem lesu, 11111 ni treba verjeti; saj je bil lahko v grajskem gozdu. Nihče ni videl, da ni bil tam, torej je lahko bil. če je kmet zvest pristaš vladne stranke, je nedolžen; in če je kdaj obsojen, se sodba ne izvrši — do volitev. Potem je pa od njega odvisno, če hoče ostati prost, ali pa če gre v zapor.
Tudi za namene grško-katoliškcga duhovništva je bila ta šega zelo primerna. Kdor je izstopil iz cerkve, je zabredel v kazen. Hiša ni snažna — kazen. Drevje še ni očedeno — kazen. Vseh kazni se pa lahko oprostiš, če se skesan vrneš v naročje edino zveličajne cerkve! V Izi, kjer je največ kmetov prestopilo na pravoslavje, je policijski načelnik iz Husta v šestih mesecih izdal šeststo takih sodb.
Duhovščina in oblasti so delale sporazumno. Duhovniki so označevali oblasti ljudi, ki so prestopili, oblast jih je kaznovala; duhovniki so naznanjali, če se Je kdo vrnil v cerkev, oblast mu je pa odpustila kazen.
Zanimiv in značilen prizor se je odigral te dni na razpravi. Grško-katoliški duhovniki nastopajo v procesu kot priče državnega prav-dništva. Enega teh gospodov je vprašal zagovornik sodrug dr. Ronai, koliko njegovih vernikov je v Lipčah izstopilo iz cerkve. Duhovnik je odgovoril, da mu ne bi bili niti trije ostali, ker Jih je 168 podpisalo pravilne prestopne izjave. Pastirja je torej zapustila takorekoč vsa čreda. Nato Je vprašal zagovornik, če so bili zaradi teli izstopov duhovnikovi dohodki v nevarnosti. To je pobožni mož potrdil in povedal, da bi bil oškodovan za tristo mernikov koruze na leto in za štolnino.
Zaradi tega so rusinski kmetje veleizdaj-niki. Zaradi tega se mora voditi tak proces in uprizarjati gnusna burka v sodni dvorani. Koruza in štolnina je bila v nevarnosti, svetu pa natvezajo, da je bila v nevarnosti država!
Štajersko.
— Krojači v Mariboru so v pondeljek odpovedali tarifno pogodbo, ki poteče 26. marca. Pogajanja zaradi novega mezdnega tarifa so v tiru. Dokler niso dovršena, naj krojaški pomoč-n‘kl ne iščejo in ne sprejemajo dela v Mariboru.
Koroško.
— Nezgoda železniškega delavca. V Sinča-vesi je prišel železniški delavec Štefan Ladinik i^ri premikanju voz med dva tovorna vozova. Odbijača sta mu popolnoma zmečkala desno roko.
— Požar. Na vogalu Radeckega ceste v Celovcu je zgorela v torek neka vila popolnoma. Ogenj je nastal, ko so tajati vodo v vodovodni cevi.
— Voz in koni v prepadu. — Na strmi cesti pri Zlanu je padel enovprežni voz s konjem vred v 40 m globok prepad. Voz je bil obložen z lesom. Nesreča se je pripetila, ker konj ni mogel več vzdržati voza na budi strmini. Škodo cenijo na 1000 K.
— Roko so »nu odrezali. V Ponkvi ie zašel mlinar Peter -Brač z desno roko v minsko kolo, ki mu je popolnoma zmečkalo roko. Tovariši so ga potegnili v zadnjem trenotku od kolesa in so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so mu odrezali roko.
— Poizkušen samomor. V Št. Rupertu pri Beljaku sl je prerezal z britvijo v neki gostilni žile na obeh nogah t>lvovar Andrej Krrpanger. Moža so odpeljali nezavestnega v beljaško bolnišnico. Vzrok poizkušenega samomora so žalostne družinske razmere.
Goriško.
— Goriški deželni proračun. Proračun deželnega sklada za leto 1914 izkazuje rednih potrebščin 2,207.572 K, izrednih potrebščin
bi zaničeval Otilke i Hanuša.
I Katinko je s tem nenavadno vznemiril. »Tega nisem hotela,« mu je očitala. Dokončava! ie svojo razpravo, in sicer z neko bridkostjo.
XLVL
članek ie bil kmalu objavljen v Ženski Reformi pod naslovom »Moško vprašarrie«. V marsikakem oziru ie bil naiven in nezrel — obsezal je obširne refleksije tudi o žofmskih promenadah in plesih in »o prvotnih ter sedanjih nazorih naprednjaškega gibanja o ženskem vprašanja« — v marsičem pa ie zadel na pravo struno.
Vzbudil je dokaj pozornosti, toda postal je i predmet napadov in oso bito v časopisu »MlAdi«. »Mladi« je bil novo ustanovljen list. izhajajoč iz onih naprednih krogov, s katerimi sta Ivan in Kačerovskv od shoda v grudnu bila v precej ostrem nasprotju. To ni bil političen list. ampak, kakor je stalo v uvodu, naj bi ta list nasprotoval nezdravim teorijam, razširjanim od »neke frakcije naprednjaške stranke«. »Boriti se hočemo proti mračnemu puritanskemu razmotrivaniu o življenju, proti brezpogojnemu teoretičnemu reformiranju, ki Je postalo nekaterim ljudem druga natura. V te žalostne akorde in na te resno se kažoče obraze hočemo spraviti košček spomladi, košček spomladi s petjem in smehom.«
294.315 K. skupnih potrebščin tedaj 2,501.8*/ f\; dohodki deželnega sklada so proračunjeni na' 438.841 K, kar znači primanjkljaj 2,063.016 K Dosedanje doklade in deželni davki, skupno 1 državnimi prispevki, so proračunjeni na 1,395.000 K, tako, da ostane nepokritega -46 kron. V pokritje tega primanjkljaja predlaga deželni odbor: Povišek davka na pivo od <1 na 8 kron, ohdačenje zasebnega konsuma vina po 8 kron pri hi in po 6 kron na moštu ter povišek od 20 na 40% zemljiško-hišncga davka. Nismo sc motili, ko smo v naših prejšnjih člankih analizirali naše nove deželne gospodarje s tem, da smo jih smatrali za strogo konservativne. Ze prvi poizkus sanacije deželnega primanjkljaja nameravajo zvaliti na nenre-možne sloje. Z obdačenjem zasebnega konsuma vina ne bo mogel naš kmetič, sploh noben gospodar spraviti tistega malega pridelka vina v svojo klet. dokler ne bo prisoten c. kr. dacar. da mu takoj nastavi uradni pečat na sod. In ako bo hotel použiti ie količkaj s trudom pridelanega pridelka, če mu ga ne pobere že preje toča. bo moral preje nesti finančni upravi srebrne kronice, da mu dovoli pokusiti svoj pridelek. Pri davku na pivo te ravno tako. Kdo bo polnil deželne blagajne s tem davkom, če ne ravno delavno ljudstvo? In če ti konsu-mentje, vzdrževalci dežele, zahtevajo zastopstvo v deželnem zboru, dobe za odgovor, da je deželni odbor povsem avtonomna oblast, v kar se delavstvo ne sme vtikati. S poviškom od 20 na 40 % zemljiško-knjižnega davka primejo spet za vrat vse sloje in kakor sainoobsebi umevno, največji delež odpade spet delavskemu ljudstvu; na deželi je kmet že itak tujec na nekdanjem svojem ■posestvu, »n nosi šele po »božji milosti« naslov gospodarja, ker ni več gotov od danes do jutri, da mu ne zapoje boben slovo; v bolj industrijalnih krajih in mestih pa odvale posestniki hiš in zemljišč ves povišek na rame najemnikov in gledajo tudi na to, da porabijo to priliko še za večje izkoriščanje. Zato pa opozarjamo deželne gospode, naj se nikar ne prepirajo z žarečim železom. Preveč napeta struna rada poči. Gospodje v deželnem zboru bi morali nekoliko boli napeti svoje možgane, ter iskati drugih virov v pokritje deželnega primanjkljaja. Ako pa tega niso sposobni, tedaj naj odklonijo svojo odgovornost ter jo pripuste drugim. ker ljudstvo je že tako obremenjeno, da stoka pod tem bremenom in ne bo prav nič čudnega. če bo to ljudstvo enkrat dejalo:	Do-
velj je!
Istra.
— Delavsko izobraževalno In podporno društvo za Puli In okolico naznanja, da se Je preselilo začasno v sobo za BrateŽevo kavarno. Obenem opozarja odbor vse člane, ki so zaostali s prispevki, da Uh čimprei poravnajo. Vse delavstvo, ki Je že v naši organizaciji pa poživljamo. da agitira med svojimi tovariši za pristop k društvu, da bo tako društvo razpolagalo s sredstvi, ki mu omogočtiieio izpolnjevati njegove naloge. Izobrazba je delavcu nad vse potrebna. Društvo bo nabavilo nove knjige in naročilo še več časopisov, prirejalo bo poučna predavanja, če bo imelo seveda doveli sredstev na razpolago. Prispevke vplačujejo člani leliko vsako soboto zvečer od 8. do 9. in ob nedeljah dopoldne od 10. do 12. Ob tem času se sprejemajo tudi novi člani.
Trst.
— V Skednju je bil pretečeno soboto izborno uspel ples. ki ga je priredila ondotna podružnica kovinarske organizacije. Poročilo sledi.
— V soboto 14. t. m. borno imeli zopet težko pričakovani ples našega »Ljudskega odra«. Kdor se tega plesa ne udeleži, bo deset let žaloval. Torej pridite vsi.
— Predavanja v Sv. Križu. V petek 13. t. 111. ob 8. zvečer predava v prostorih podružnice »Ljudskega odra« v Sv. Križu sodrug Rudolf Golouh o Lassalejevem delavskem programu. Kakor se je obneslo dobro prvo predavanje sodr. Milosta o Pariški komuni,, je pričakovati, da se udeleže sodrugi tudi tega zanimivega predavanja v velikem številu.
— Impozantna priredHev podružnice »Ljudskega odra« na Opčinah. Pretečeno soboto je bil v prostorih restavracije pri Mičelu na Op-■Činah impozanten ples, ki ga Je priredila prvič ondotna podružnica našega »Ljudskega odra«. Ta prva velika prireditev naših opčinskih so-drugov je pokazala, da si pridobiva »Ljudski
»Ml&di« le Ivanovemu članku očitalo urav-nostno farizejstvo. Zasmehovalo ie njegovo gorečnost po čistoti moških. Ivan ie pisal namreč v svoji razpravi:
»Govori se o ženi, da je sužnja, toda i moški  in osobito mladi moški je suženj----------------
je suženj vsakdanje, cene morale današnjega družabnega življenja. Deklice varuje trdna navada, po kateri ne smejo prestopati nekih mej. Odrastejo v čisto drugih mejah v čisto drugi morali nego moški. To. kar i”11 sve< napoveduje, to. kar zanje pomenia »mene, tekel, nfarsin«. na to se pa moški naravnost vzpodbujajo. kakor na kakšno dolžnost. Ta cena morala se glasi, da bi bil vsaki moški smešen norec. da bi ga zasmehovala vsa družba, če hi živel v mladosti zdržljivo. To ie dobri ton. če se kai užHe. Ce se zapravi mladost. Zalibog oa lak človek pri mnogih ženskah doseza uspeh — pocosto je tak don Juan bolj všeč ženskam, ne-(eo pošten Človek. To ie tista moralka, tisto strašno zrcalo, v katero Je zrl Nordau. ko je izrekel svoj morda skoro preveč pesimistični izrek. da bi izmed stotisoč mož iedva eden na smrtni postelU lahko prisegel, da v svojem življenju ni spoznal več ženskih nego eno.«
(Dalje.)
4 dni2 ^ajvcčja senzacija sedanjosti! 4 dni!
S fotografičnim aparatom
na bojišču.
Krvavj, strašili in uničujoči boji ined Bolgari in Grki. — Posnelo v vrstah -m.r.-.r..-- bojujočih se armad. ==*=»
Petek 18.
Eno uro (rajajoče predstave
vsak dnu
ob 3., 4., 5., 6., 7„ 8. in 9.
KinoIdea
Nekaj glavnih prizorov: Iutante.ijskih krogelj streli v prsi. -— Strašne rane, ki jih povzročajo dum-dum kroglje. — Streli v stegna. — Streli v lekti. — Bajonetni uhodi. — Ranjenec, ki ga je ranilo 8 delov gjarinte. — Del lobanje odstreljen. — Pogreb mrtvih. — Vojni grobovi. — Boj pri Džumaji. — Naskoki. —Šrapnelski ogenj. — Naskok kavalerije. — Ar-. tilerija strelja. — Kako zadevajo šrapncli in granato.
^ Radi velikih nabavnih stroškov nekoliko zvišane cene. - - —
oder« na Opčinah vedno večje simpatije in da ie 'šlo zanimanje za njegovo delo že preko mej njegovega okolieariskega delokroga. Niti sanja se nam ne. da bi lioteli označiti to .plesno prireditev in njen uspeh kot edini namen opčinskih sodrugov iti kot popoln izraz simpatij delavstva za naše izobraževalno društvo. Vendar se nc moremo iznebiti vestdin, ako pomislimo, da ie diila mogoča taka prireditev v kraju, kjer se še pred kratkimi leti ni smelo niti govoriti
0 nobeni reči, ki je imela količkaj stika s so-calizinom in socialno demokracijo. Ko smo ,se ob >8. zvečer odpeljali z električno železnico na Opčine, smo se za to prireditev bali. Ko smo pa stopili v prostore imenovane restavracije, srno spoznali, da je bil naš dvom neopravičen iti da si) simpatije do »Ljudskega odra« mnogo večje od najboljšega pričakovanja. Ob vhodu v restavracijo je žarel napis »Ljudski oder«
Opčine. Vrsta zalih domačih deklet je sprc-jemala v družbi mnogih sodrugov prihajajoče geste, katerih je bilo vedno več in ki še o polnoči niso nehali dohajati. Plesna dvorana je bila vsa v cvetju in zelenju. Med plesom iti med odmori sc jeipa vršil intenziven boj s ko-rijandoli. In dekleta so znale tako uspešno razprodajati korijandoli in srečke, da je bilo -kmalu jpi vili premalo in da bi bile srečk z lahkoto prodale še enkrat toliko. Opčinski sodrugi so pa iznašli še nekaj,novega. Brzojav,,pravi prav-, cnli brzojav. ki je posloval po vseh zdbavnlh prostorih in ki je vzbujal nemalo veselja. Zabava je trajala do ranega jutra. Opčinskim so-drugom čestitamo na uspehu, ki donese naši podružnici obilo dobrih sadov.
Zadurfe vesti.
PARLAMENT BO RAZPUŠČEN.
Dunaj. 12. (Posebno poročilo.) V političnih krogih se trdovratno vzdržuje govorica, da namerava grof Stiirgkli razpustiti državni zbor, čim se zopet pojavi o b s t ruke 1 j a. češ da brez razpusta državnega zbora ni izhoda iz situacije, ako ne ustavilo Cehi obstrukcijo. Doeirn nekateri mislijo, da je to le grožnja, ki naj ,bi pripravita češke agrarce in radikalce do tega. da ustavijo obstrukcijo, zatrjujejo nekateri poslanci, ki baje poznajo Stiirgkhove namene, da ministrski predsednik naravnost pričakuje obstrukcije, ki bi mu dala novod za razpust, ker bi tedaj lahko ; še nekaj časa vladal s 8 14. in bi z njim vpeljal tudi nov državnozborski poslovnik, po katerem bf bila bodoča obstrukcija nemogoča.
Glas iz Galicije.
Krakov, 12. »Noviny« javljajo, da je Sta-piitski na nekem shodu Poljske ljudske stranke izjavil, da se prične češka obstrukcija takoj, ko se snide parlament in da bo vlada v slučaju obstrukcije razpustila državni zbor še tekom meseca marca. »Noviny«. ki imajo stike z načelnikom Poljskega Kola dr. Leom, pravijo, da imajo to vest tudi iz drugega vira.
Češki glasovi.
Praga. 12. V čeških agrarnih krogih pravijo. da bodo v državnem zboru tako dolgo ob-strulrali. da izpolni grof Stiirgkh njih zahteve ?!tdl Ceškeea deželnega zbora in zaradi čeških razmer sploh. Mogoče, da ie vest o nameravanem razpustu državnega zbora le grožnja: alt tudi ce ga Stiirgkh res razpusti, ne bo to nič vplivalo na češko agrarno taktiko, ‘če je bil razpuščen češki deželni zbor. se 'lahko razpusti tudi državni zbor. ki v svoii sedanji sestavi itak nima pomena za Čehe. Po razpustu pa bodo Nemci nemara sooznali. da se morajo pobotati s Cehi ne le zaradi svojih interesov v deželi, ampak tudi zaradi onih v državi. Če se po vo-Itlvah ne ugodi češkim zahtevam, bodo češki aerarci nadaljevali boj v novem državnem zboru.
POGREB UMORJENEGA SOORUGA «0-L1NGER.JA.
Dečin, 12. (Posebno poročilo.) Včeraj popoldne so pokopali tiskarskega strojnika sodr. v o i1 n g e r j a . katerega je krumirski agent Keiiing iz Nemčije ustrelil. Pogreb je bil impozanten. Udeležba iz Dečina in Podmbkdl je bila velikanska. Krsta Je bila vsa pokrita r venci.
1 r.rs*° *e Pokojnikova rodbina, potem je sledilo okrožno zastopstvo socialno demokratične stranke, dalje politične in strokovne organizacije iz obeh mest in nato več kkkor pet-tisoč ljudi. Na grobu je govoril sodr. C e r m a k. Umorjeni Solinger, ki je bil načelnik tarifne komisije, je WH 37 let star; zapustil je vdovo in pet otrok.
BEDA BREZPOSELNIH.
Lvov, 12. Število brezoselnih je tukaj velikansko. Zadnje čase je med njimi velikanska beda. Te dni so se večkrat ponovile demonstracije. Včeraj se je na Strelskem trgu zbrala veha* množica. Nekateri so se približali stojnicam pekov. Klicali so: Dela nimamo! Denarja
Lačni smo in naši otroci so lačni.
Tv So 8i kakšnih sto hlebcev kruha. Po-
licija je prihitela in potisnila brezposelne nazaj. Nato so se zbrali na dvorišču rotovža in so tam demonstrirali. Socialni demokratje, ki so že prej zahtevali na magistratu pomoči za brezposelne, so posredovali.
Kravali se ponavljajo.
Lvov, 12. Sttoči so skupine brezposelnih napadle v predmestju Grodek več trgovin in gostiln ter oplenile izložbe. Policija jih je razgnala, devet pa aretirala. (Nasiti jih pa le ne more.)
ATENTAT Z BOMBAMI.
Krakov, II. Ponoči je v mestecu Mikuliczyu neki kmet Kapitan c z uk vrgel več dina-.mitnih bomb proti hiši stavbnega podjetnika S t o b 1 a . Dve sta eksplodirali in demolirali del hiše, kjer ni na srečo nihče stanoval. Kapi-tanezuk je bil že pred leti zaradi nekega umora pred sodiščem, zdravniki so ga pa spoznali za blaznega.
SRBIJA IN BOLGARSKA.
Belgrad, 12. V krogih narodne stranke zatrjujejo, da so Pašiču v Peterburgu nujno svetovali, naj gleda, da se pobota z Bolgarsko in naj uvažuje bolgarske želje.
FERDINAND POJDE V AMERIKO.
Sofija, 12. Oficiozno poročajo, da je kralj Ferdinand ameriški deputaciji, katero je te dni sprejel, zanesljivo Obljubil, da obišče v kratkem Ameriko. (Kaj, če bi kar tam ostal?) Baje odpotuje kralj meseca aprila in ga bo spremljalo več odličnih politikov, industrialcev in trgovcev.
GOREMIJKIN NASLEDNIK KOKOVCEVA.
Peterburg, 12. V dumi pravijo, da je ukaz o deinisiji K o k o v c e v a že podpisan in da je G o r e m i j k i n imenovan za njegovega naslednika.
Peterburg, 12. Članom državnega sveta je Kokovcev včeraj pravil, da je njegova de-misija že sprejeta.
PROGRAM NOVEGA PORTUGALSKEGA MINISTRSTVA.
Lizbona, 12. V poslanski zbornici je predstavil ministrski predsednik nove ministre in prebral program novega ministrstva. Novo ministrstvo obljubuje amnestijo za politične zločine, milostne odredbe za zločine proti družbi in revizijo zakona o ločitvi cerkve in države. Dalje zagotavlja novo ministrstvo, da bo vodilo upravo tako. da se pomirijo strankarske strasti.
RODBINSKA TRAGEDIJA.
Hamburg. 12. Delavec Krasanskv se je predvčerajšnjem snrl tako silno s svojo soprogo, da se je ta iz strahu spustila po vrvi z
okna in se pri tem smrtnonevarno poškodovala. Ko je bila žena v bolnišnici, je pa pobil Krasanskv svoje tri otroke v starosti 4. 6 in 8 let s sekiro in se nato obesil.
»ŽIVELA REPUBLIKA!«
Nove demonstracije na Švedskem.
Stokholiu, 11. Tukaj so bile včeraj zopet vel tj demonstracije. Ko se je vračal ministrski predsednik iz kraljevega gradu, kjer je podal
svojo demisijo, so ga množice burno pozdravljale. Popoldne ob petih so pa prišli patriotje pred kraljevski grad in živahno aklamirali kralja. Kralj Gustav je prišel k oknu in se zahvaljeval. Naenkrat pa so se zaslišali krepki klici: »Dol s kraljem! Živela republika!«
UBOŽNICA JE POGORELA.
Helsinefors. 16. V Hilomantsiju ie pogorela ubožnica. Pet oseb ie zgorelo, mnogo je težko ranjenih, ena je izginila brez sledu.
SMRTNA OBSODBA KAPLANA SCHMIDTA.
Nov! Jork, 11. Kaplan Schmidt, ki je na tako strahoten način umoril svojo ljubico in ki le učini! še mnogo drugih zločinov, ie obsojen na smrt. Smrtno obsodbo — potom električnega toka — bodo izvršili oni teden, ki se začenja 23. marca.
ATENTAT NA BRZOVLAK.
Budimpešta, 12. Ko se le včerajšnji brzo-vlak, ki vozi iz Velikega Varaždina v Budimpešto, približal postaji Piispok Ladauy. je bila nanj nenadoma oddana salva strelov. Nekatere krogle so zdele lokomotivo in okna vagonov. Na srečo ni bi! nihče poškodovan. O strelcih ni sledu.
VSTAJA INDIJANCEV.
London, 12. »Daily Cronicle« poroča iz Novega Jorka: V Mehiki postaja položaj od dne do dne hujši, ker so se uprli Indijanci in prete. da uničijo vse dovode, po katerih dobiva glavno mesto luč. Vsled vstaje so zlasti ugro-ženii angleški m drugi tuji interesi.
Raznoterosti.
Krumirski agent Pavel Keilng, o katerem smo včeraj poročali, da je ustrelil strojnega mojstra Solingerja iz strankine tiskarne v Pod-cnokRh in ki je pripeljal stavkokaze avstrijskim
tiskarnai jem, je storil svoje dejanje v »silobranu«, tako trdijo sedaj delavstvu sovražni listi. Delavci bi se menda morali pustiti mirno streljati po mnenju meščanskih listov. Keiliug Je pa tudi človek, katerega je vredno zagovarjati. Od leta 1895. pa do 1913. ni bil nič manj kakor 17krat kaznovan. Na vesti ima ta podjetniški priganjač same čedne stvari, kaznovan je bil že zaradi telesne poškodbe trikrat, zaradi goljufije petkrat, zaradi tatvine štirikrat, zaradi posilstva enkrat itd. itd. Pa so Še na svetu listi, ki bi najraje odobravali odkrito Keilingovo grdo dejanje.
Velika poplava. Iz Moskve poročajo: Vodovodne cevi so počile na dveh krajih. 160tisoč hektolitrov vode se je razlilo po cestah. Dve hiši sta se vSled tega porušili. Mesto je brez vode.
Eh itdljon dolarjev dobi, kdor izvrši polet okolo zemlje v 120 dneh, tako je določil odbor za svetovno razstavo v San Franciscu. Prvotno je določil odbor za polet le 90 dni in darilo je bilo manjše.
V verski blaznosti. V virtembei škem me-stezu Desiaheim je 27letni vinogradnik Tausele v verski blaznosti pobil s sekiro svojo amater. Žena je klicala na pomoč. Ko Je prihitel na vpitje njen soprog, je TaHsek udaril tudi njega s sekiro. Oba sta smrtnonevarno ranjena. Blazneža so prepeljali v norišnico.
Ta preklicani tango. Skoraj ne mine teden, da bi se ne oglasil kdo od evropskih škofov proti tangu. Iz Milana poročajo, da je izdal kardinal Ferrari pastirsko pismo, v katerem pa ne svari vernikov le pred tem pregrešnim tangom, temveč prepoveduje jim tudi gledališče in kinematograf. Seveda je od teh treh pregrešnih posvetnih stvari, najbolj obdelal tango. Zakaj ni ves svet klošter!
Odgovorni urednik Etbin Kristan.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
•POROOKUSNICA. j LUUBLtJANA 'KOMENSKEGAULtCA' A 1
■SKF-ZPRM4K: PRMARkJ • DR FR. DERGANC
Na izbiro pošilja tudi na deželo: Ki
|	krila,	kostume, nočne ha-
71 ! 11 Z G lje» perilo, plašče, kožuho-
V/I	'Kr'	v|no	|n	yse m0,jn0 btag0.
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trg štev. 9. Lastna hiša.
Neprckosljiva v
otroških oblekcth in krstDi čpravi.
—————— SolidUia, tirs&Jsa.. ■ 1  ..................
40 letni uspeh, filsrg®,t
Želodčna — (tinktura
lekarnarja Piccolija v Ljubljani
krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 steklcničica velja 20 vin.
G. Pkc*«,
m
J
Konsumno društvo rudarjev
v Hrastniku
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
priporoča svojo bogato zalogo zimskega blaga, vseh vrst špecerijskega blaga, otroških oblek, nogavic, čevljev, srajc itd. po najnižji ceni. Toči se tudi v svoji lastni gostilni pristna bizeljska, dalmatinska in istrska vina. Pristni re-fosco in »Adria Perle".
Vabi se toraj cenjene člane, da vse svoje potrebščine nabavljajo v svojem lastnem podjetju. Član lahko postane vsak. Delež znaša 20 kron.
Načelstvo.
Varčne gospodinje!
Qlorlni noi Dr. pL Trnkoczvja sladnl čaj OlttUIU UHJ daje vsakomur kri, moč, živče, ca m Ir a spanje, cvetoče lice, okusen za]-Zllallma trek. Pri dojenčkih nadomešča raa-torinsko mleko in umrljivost dojen-OiaUUl čkov omejuje. Prt bolnih se dosežejo izvrstni uspehi. Na vsak način prihranijo gospodinje 50 odstotkov pri gospodlnskih izdatkih, tudi pri mleku in sladkorju Vsak dan prihajajo naročila s priznanji. Naroča se pri izdelovstelju lekarnarju Trnkoczyju v Ljubljani zraven rotovža, ki je s sladnlm čajem izgojil svojih osem zdravih otrok. Po pošti 5 zavitkov po ’/♦ kg 4 K franko. Po 60 vinarjev se dobi povsod tudi pri trgovcih. Glavna zaloga na Dunaju v lekarnah Trnkoczy; SchOn-brunerstrasse 109, Radetzkyplatz 4, Josefstadter-strasse 25, v Gradcu Sackstrasse 4. — Dobi se tudi v vseh prodajalnah konsumnef* društva za Ljubljano In okolico.
Kavarna
Unione v Trstu
ulica Caserma in T«rre Bianca
Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih,
Biljardi.
Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena.
Učiteljska tiskarna
Ljubljana, Frančiškanska ul. 6
— registrovana zadruga z omejeno zavezo. -
Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za shode in veselice. V
Letne zaključke
za društva.
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, . muzikalij itd.
Stereotlpija. B Litografija.
„ Anton Bajec
naznanja sl. p. n. občinstvu, da se natiaj« njegov
v cvetlični salon
samo pod Trančo poleg Čevljarskega mostu.
Velika zaloga suhih vencev.
Izdelovanje šopkov, vencev, trakov itd.
Clcvteno d.elo in zmerne cene. Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Vrtnarija na Tržaški cesti 34..
LAVIJA
VZAJEMNO ZAVAROVAT,N A H ANK A V PRAOT ki le n*)veCJl Slovanski zavarovalni zavod v Avstriji, se najtopleje
, f	V	rnAUI>	priporoča	ter	vabi	p.	n.	slovensko občinstvo, da sklepa zavarovalne
pogodbe, posebno za življenje in proti požaru le pri njej. — BANKA .SLAVIJA' ima posebno ugodne pogoje in prikladne načine za zavarovanje življenja. Njeni tarifi za preskrbljcnje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejši Ona razdeljuje ves Cisti dobiček svojim članom. Zivl enske police banke .Slavije* so neizpodbitne In nczapndljlvc Gmotno podpira banka .Slavija* nerodna društva in organizacije, prispeva k narodnim dobrodelnim namenom in stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Ogromni rezervni fondi K 60.780.726-18 jamči o za popolno varnost. Čistega dobička je do sedaj izplačala svojim članom živtjen-skega oddelka nad K 3 milijonov Kapitalij in škod pa je do sedaj izplačala K 121,G£5 804-25 Vsa pojasnila daje ter cenike in razkazila razpošilja drage volje in poštnine prosto
* « V M n A m ■""» U tl S I	M. a ■ m.	v a ■	•	•	m. . m m —~ m a _ M a a ~ B _	_	_ . _
— ----—--—	r«	i-	«vw.j iftpiauuu i«|vcvwr«i v »a (JujeMiiia unjc ici t tninc ni lacnnuiu lazpouija
GENERALNI ZASTOP »SLAVleJE“ VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI.
*	■ ■■	— Potniki ---  si
▼ severno in Južno AMERIKO
m v«*Qo *«d«j te po	«m*r$«fci	pragi
AVSTROAMERIK ANA
Trst-Newj«rk, Bmmr Afrts-Rte ie Judn
■4Mv«iM kmfmH i lwi rMom,	~in iillhii
doM M| <•«■■(• Im > vtetMa, m« tarah, paoMf«, k^4 d
"	Odhod	parnikov:	■"1 1	——
t sev. Aaerifco mko soboto, t jmžeo Ameriko vsakih 14 AsL
Trst^New-York, vsako soboto.
užnaA mer i ka, vsakih 14 dni Trst-Kanada, vsak mesec.
VHfttiiitM jasnila drage *©!je brezptsčno prt rtavaf ageatavf mm Kranjsko, Strjenko In Koroiko:
SIMON KMETETZ, Ljubljana,
—----------Kolodvorska	ulica	itev.	26.-------------------------—-
~	r.	Z. Z 0. z. ssmaansmmaz
se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri ::	Ljubljani.	n
Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča ::	dela.	n
Delo je vedno solidno, točno In prav poceni.
Proračune se na zahtevo do-pošlje brezplačno v najkraj-::	šem	času.	::
Družinski kruh
iz pekarne »Konsumnega društva za I ijubljano in okolico*
je nqjbo{jgi in najcenejši. Hlebi po 1*75 kg vejajo samo 56 vin.
Dobi se v vseh prodajalnah „Konswnnega društva za Ljubljano in okolico*. — Člani, segajte po njem!