Štev. 4. (A9Mtek.tiiBo.-t.t-a« ta Ptsta).	V	Trstu,	petek	23.	januarja	1925.	Leto	III.
Izhaja Titk petek opoldne.
Naslov : Trst-Trie«te Caaella Centro 37 ali pa: vim Geppa 17/111. Izdaja: konzorcij M a leg* lista
aavvvm^mi«
Mali koledar.
Petek, 23. januarja : Zaroka Marijina, Rajmund. — Sobota, 24.: Timotej.
— Nedelja, 25.: Spreobrnitev sv. Pavla.
— Pondeljek, 26.: Polikarp. — Torek, 27.: Janez Zlatoust: — Sreda, 28.: Julijan. — Četrtek, 29,: Frančišek Šaleški.
— Petek, 30.: Martina.
MALE NOVICE.
Čuden slučaj.
Na poštah se gode tuintam čudne reči. Zgodilo se je to-le : z Goriškega je naročnik poslal denar za celo leto 1925. št. 2. «Malega lista», ki mu je bila poslana, pa je prišla nazaj v Trst in na nji zapisano : Ne sprejmem. Mi smo prepričani, da ta naročnik ni sarm tega storil, ker je naročnino že plačal. Kdo se je torej predrznil zavračati list? Pa vemo ge podobnih slučajev. Zahtevamo, naj se med nas in naše naročnike ne vriva noben nepoklican nagaji-vec, če noče imeti kakih neprijetnosti. Kogar zalotimo, ga bomo brezobzirno Pritisnili.
Flemba za plembo.
"Goriška Straža« od sobote je bila zaplenjena, ker je ostro pisala proti snopu, še isti dan je izšla v drugi izdaji.
Letošnja zima.
•le pač volja narave taka, da da enkrat preveč, drugič premalo. Pomanjkanje snega je letos splošno ; celo v severnih deželah Švedski in Norveški ze več tednov ni bilo nikakšne pada-v>ne; in tudi Švica z njenim znanim snežnim bogastvom ni nobena izjema, ^a Švico je pomanjkanje snega kata-strofa; tembolj, ker je vsa hotelska industrija prikrojena zimskemu »Portu. Poročila iz najbolj znanih švicarskih zimovišč so naravnost ne-
verjetna.
6PIJONI.
Eden izmed edinjaških prvoboriteljev Je Sel 9 številko Malega lista k nekemu °blastvu ter nag je denunciral. Umaza-špijoni! Ker pa nikakor noaemo najesti imena, da bi nas pred laškimi s°dniki tožil, na drugi strani pa smo Popravljeni dokazati, kar trdimo, nam J® všeč, ako to seli druga stranka, da se *®>enuje komisija iz vseh stanov; tam “°mo zadevo do pike dokazali.
Iz njihovih vrst.
Dne 21. decembra je bil občni zbor Sentjakobske čitalnice v Trstu. Na zbo-^ je padla ostra pritožba, češ da °žje od političnega društva «Edi-°st» y Trstu bojkotirajo čitalniške -Ureditve (t. j. da nalašč ne prihajajo' raven) in da isti krogi po mestnih • ^varnah zaničljiva imenujejo šent-kobsko dvorano «kason«. ((Edinost«^ ^ v svojem poročilu o občnem zboru* pritožbo omilila in namesto «or-sanov političnega društva« je naredila ^ eščanske kroge«. Kdor je bil zra-en, pa ve, kdo so ti ^meščanski krogi«. Dekliški list.
jil^p^d* je edini slovenski dekliški žel'	25	dinarjev na leto. Kdor jo
i naročiti, naj piše na naslov: Upra-«Vigred-i» Ljubljana. Ljudski dom. Jugoslarija
Zahvala edlnjašem.
Neki učitelj je vse življenje varčeval v svojem zaupanju v «Edinost« in hr re^amo je vložil svoje pri-srr|U - y Jadransko banko. Te dni ^ 0 culi, da je revež znorel. — Ako
MALI
rz
«iM-ali List» — C. C. Post.
Licejska knjižica (Dr. Puntar)
LJUBLJANA (JUGOSLAVIJA)
TEOMIK ZA NOVICE SN POUK.
Po osemnajstih letih
L
-I
Minuli petek je bila v Milanu pozvana 47 letna Benedikta na policijo, da bi dala informacije v svojem 18 letnem sinu, ki bo ga imeli poklicati na vojaški nabor. Žena se je začudila ter dejala : Pred 18 leti sem res imela otroka, a ta je par dni po rojstvu umrl in od tačas nisem imela več otrok.
PREČUDNA ZGODBA.
Po tem razgovoru na policiji se je razpletla zadeva v velezanimivo dejanje.
PRED 18 LETI.
Ko je bila Benedikta stara 2D let, je bila za šiviljo v mestecu Costeggio. Zgodilo se ji je, kakor žalibog marsikateri. Podati se je morala v bolnišnico sv. Mateja v Padovo, kjer je prišel na svet njen prvi in zadnji otrok, zal deček. Mati je močno zbcJela in ostala v bolnišnici. Oblastvo pa je — po ondotnih navadah — spravilo siroto — otroka v otroško bolnico, od tod pa so ga dali v izrejo na neko kmetijo precej daleč na deželo.
ANGEL SMRTI.
Ko je bila žena še v najhujši bolezni, ji je prišla babica sporočit, da je otročiček umrl, ker je imel veliko zapreko v dihalih. Mati se je razžalostila, zlasti iker ji ni bilo dano, da bi lastnega otroka oblekla za pogreb.
TAM DALEČ V MILANU.
Po nekaj tetinih, ko ie mati ozdravel^, so ji dala oblastva toliko, da se je odpeljala v Milan, kjer je imela že določeno šiviljsko službo. Še istega leta ji
je bila sreča mila. da je z nekim dobrim tramvajcem stopila preti oltar. V zakonu sta — dasi brez otrok — živela mirno in vsakdanje življenja. Žena je bila že pred poroko razodela možu žalostno zgodbo nekdanjih dni.
PO OSEMNAJSTIH LETIH.
18 let sta živela v Milanu, ko je prejela žena minuli petek poziv, kakor smo že uvodoma povedali. Od policije je šla *k naborni komisiji. Major jo je vprašal: «Vi vendar morata vedeti, kje biva vaš sin !» Mati : «Je umrl. žalibog; ravno pred 18 ieti je umrl, nekaj dni po rojstvu«.
RAZOČARANJE.
«Ne» — tako se je glasil odgovor — «va^ sin je živ in je krepak. Po orožnikih smo izvedeli, da živi na neki kmetiji pri Paviji. Listine pa govorijo, da ste vi njegova mati».
MATI IN SIN.
Mati je hitela domov k možu. ki ni mudil ter se takoj odpeljal v gori imenovano bolnišnico, z listinami pa na označeno kmetijo. Dokumenti so pričali in pričalo je obličje 18 letnega mladeniča — ustna, oči in čelo —, da je dozdevno mrtvi sin živ in da je on njegov očim. Peljal ga je na dom, kjer sta se mati in sin prvič poljubila.
UGANKA.
Ena uganka pa se ni dala rešiti: zakaj je bila babica pred 18 leti sporočila smrt dečkovo? Ali je lagala ali je bila pomota? Te uganke ne bodo rešili, ker je babica koj po vojni umrla.
" bodo gotovi krogi izzivali, bomo
{*“>bčili imenik upnikr----------------------
•ttelji so opozorjeni.
Čudna modrost.
Prva številka letošnjega »Ženskega sveta« je prinesla kratek članek pod naslovom «Modrost«, kjer hoče pisec poučiti naš ženski svet, da je vera v nebesa samo bajka, kvečjemu še dobra za šolarje. Mi svetujemo uredništvu, naj ne sprejema več takih vrstic. «Ženski vestnik hoče biti glasilo ženskih udruženj sploh, zato naj ne žali onih, ki trdno verujejo v resnice krščanske vere.
Pri Jadranski banki.
Na zadnjem sestanku upnikov je likvidator imel zanimivo poročilo. Med poročilom je dejal, da je neka oseba, ki dela na vse kriplje, da bi do poravnave ne prišlo, to je naj bi upniki trpeli. Te besede so vzbudile splošno pozornost in advokat dr. Slavik, ki je bil poleg, je vprašal: «I\clo pa je ta?«, misleč, da bo imenovan kakšen fašist, da bi tako skušal še nadalje prati svojo politično žlahto. Pa se oglasi poročevalec ter reče : «11 signor Kamenarovič«. To je bilo kakor strela z vedrega, kar je tudi umljivo : stari edinjaš je to storil.
ALI ŠE NISI STORIL SVOJE DOLŽNOSTI?
Mali list ti prihrani več denarja, kot pa znaša naročnina. Kako to ? Največ denarja požre Slovencem alkohol, potem nevednost in nezavednost. V Malem listu dobiš vse polno naukov. Vzemi dopisnico ter napiši: Mali list, Trst-Trieste via Geppa 17. Naročam Mali list. Pripiši ime, priimek, vas, hšt. ter pošto. Potem dobiš poštni ček. Za 3 lir ga boš vse leto bral.
«Rast».
Krščansko socialno slovensko dijaš-tvo v Italiji je izdalo v obliki brošure prekrasno poslanico «Rast», ki dela čast Dijaški zvezi.
BELEŽKE.
Veselje do dela. Edinjaši tarnajo, da jim je «Mali list« vzel veselje do dela. Narobe je res. Dokler ni bilo «Malega lista«, se jim ni zdelo vredno gibati. Našemu kmetu niso privoščili niti ljudskega časopisa tednika. Njih misel je bila ta : oštir in župan že tako bereta «Edinost», navaden kmet naj pa gnoj kida. Ko pa je začel izhajati «Mali list« in se "-a je ljudstvo z navdušenjem oprijelo, dobili so tudi edinjaši veselje do dela in začeli z »Novicami«. Mi smo jih naučili hitrejšo polko plesati, pa jo bomo še pospešili, ker bomo naredili konec kavarniškega narodnja-karstva.
Za kokljo pisce. Za ((Edinostjo« so tudi «Novice» začele z natolcevanjem. S svojim pisanjem bi hotele prepričati bravce, da smo mi sami narodni izdajalci. Le počasi, gospodje edinjaši ! Ljudstvo samo ve, kdo se res briga za njegovo dobro in kdo za kavarniško mizo uganja plesnivi nacionalizem. Vaše ure so štete, zato ste postali nervozni.
Vzorec edinjaškega nacionalista je profesor dr. Ljudevit Pivko. Ta je kot. avstrijski oficir med vojno hodil po noči čez fronto in se dogovarjal s fašistom Finzijem, kako bi se dala pro-dreti fronta, da bi italijanska vojska zasedla slovenske dežele. Ti načrti so imeli dobre uspehe in tržaška «Edinost« je v dolgih člankih slavila Piv-kota kot vzor narodnega junaka. Ta Pivko se zdaj doma na štajerskem ponuja za poslanca. Med volilci pa so možje, ki so bili ž njim na fronti in mu očitajo, da je tajno prideval me-naži strupene snovi, da bi slovenski vojaki po noči trdno spali ; marsikomu pa so ti strupi oškodovali zdravje za
MIHEC
SSNi
<JAK£C
, Tri miši so se zbrale, • da inačko bi končale.
MIHEC
MjfCP' Pokaže mačka jim zobe JHn.LUi in miši v luknjo splet zlete.
celo življenje. Sedaj, ko Štajercem ni dana tolažba, da bi se smeli poitalijančiti. vpisal se je Pivko k stranki jugoslovanskih edinjašev (samostojnih demokratov), ki si prizadeva Slovence posrbiti. Svobodni Slovenci seveda ne bodo volili takega ((narodnjaka«, tržaška »Edinost« pa ga lahko povzdiguje in veliča kolikor hoče.
Agentom, ki med ljudstvom hujskajo proti našim listom, poročamo, da naj bodo mirni, če bo treba, bomo proti hujskačem nastopili tako brezobzirno, da jim bo žal.
Skušnje v Ameriki. Slovenski pisatelj Matko Šavsa v Ameriki piše : «To je naša skušnja v Ameriki. Slovenec, ki od vere odpade, postane tudi narodni odpadnik.«
ZANIMIVOSTI.
Poslanec Bači nič ubežal.
V soboto so pripeljali iz Belgrada na Sušak tajnika narodne skupščine g. Rude Bači niča. Ko je šel Bačinie v spremstvu policijskega agenta v mesto, se mu je posrečilo, da je ubežal na Reko, kjer se sedaj nahaja.
V Ameriki je hud mraz.
Iz Amerike javljajo, da je tam hud mraz. V Ne\v-York-u je zmrznili o čez 200 oseb. Ljudje, ki nimajo doma zakurjene sobe, se gnetejo po gostilnah in javnih prostorih, da se grejejo.
Sadovi nasilnih naukov.
V Lukki je sodišče nekemu enajstletnemu dečku prisodilo zapor 3 let in 2 mesecev. Fantiček je v nagli vstrelil nekega kolona, ki ga je bil posvaril. Palec smo prišlii!
Letina za bankirje.
Vrednost delnic družbe «Assicura-zioni Generali« je od januarja do decembra lanskega leta narastla od 5970 na j2.(570 lir. delnice družbe «Riunione Adriatica« od 3070 na 4980 lir.
Nova strašna bolezen.
V Perziji je izbruhnila neznana, strašna nalezljiva bolezen, ki je zahtevala že več sto žrtev. Začne se bolezen i« tem, da se ulije kri iz oči in iz ust, nakar v par dneh telo popolnoma skupaj zleze. Koža bolnika postane temno-rjava, smrt nastopi hitro, moke so strahovite.
Podgane v Berlinu.
V Berlinu, glavnem mestu Nemčije, cenijo število podgan na 50 miljonov Toliko jih je, da jih je začela že policija preganjati, Ilisni posestniki morajo vsled policijske naredbe ob določenih dneh nastavljati podganam strup. V Spandau-i (predmestju Berlina) so podgane obgrizle nekega otroka v zibelki. Ko so ga tako našli, je kmalu potem »mrl.
Kako	fm sm&titika
V Italiji.
Povdarjali smo že pred meseci; da Mussolinija ni mogoče vreči z navadnimi političnimi sredstvi. Njegovi fa-šisfovski poslanci drže trdno skupaj in vsa opozicija jih ne more preglasovati v parlamentu. Ko se je glasovalo o novem volilnem zakonu v podrobnostih, glasovalo je po vladni komandi 2(38 poslancev, proti pa le 19. Orlando, Gio-litti in Salandra so sicer nastopili odločno proti vladi, res je tudi, da so zelo vplivni možje, toda v parlamentu Mussolini ne bo padel. Radi bi ga vrgli zunaj parlamenta, toda vsi se boje, da bi ob prevratu nastala notranja vojna, katero bi izrabili komunisti za povečati nemire in poskusiti, če bi se dala vpeljati sovjetska vladavina. Ta strah sicer ni posebno resen, a že zadostuje, da odločilni činitelji puste Mussolinija na njegovem mestu. Vendar je gotova reč, da so ure njegovega vladanja okrajšane in odštete. Stvar bo na en ali drug način dozorela.
V Jugoslaviji.
V volilno borbo, ki se tam vrši, je posegla temna in skrivnostna roka. Vedno bolj očitno postaja, da nekateri možje, ki so sedaj na vladi, delujejo na to, da bi odtrgali srbske dežele od države in ustanovili samostojno srbsko kraljestvo. Da bi to veleizdajniško delo prikrili, hočejo pobuniti Hrvate, da bi
padla krivda pa Hrvate. V ta namen so dali zapreti Radiča in stotine hrvaških mož, misleč, da bodo Hrvatje zgrabili za orožje.
Toda pamet zmaguje.
Hrvaški narod je v celoti ostal miren. Šuntovci so ostali osramočeni. Proti veleizdajalski politiki so nastopili povsod hrvaški in srbski sodniki. Policija goni ljudi pri enih vratih noter, sodniki jih pa pri drugih vratih izpuščajo. Med pametjo in silo se bije trdovraten boj in pamet zmaguje, fiun-tovska, politika, ki nalašč kuri sovraštvo med Hrvati in Srbi. je začela dosegati nasprotne uspehe in variti prijateljstvo med najbolj plemenitimi rodoljubi. Ko je bil tajnik državnega zbora Bačinič (Hrvat) v Belgradii aretiran in so ga orožniki gnali na postajo kakor razbojnika, je pristopil k njemu Srb Djoka Popovič, ga pred vsemi poljubil in naredil zbranim Srbom navdušen govor.
Srbi so že sand začeli spoznavati, da ni več mogoče misliti na razcep države. Zato gledajo vedno bolj nezaupno vladnim možem v karte in zahtevajo, da se naredi s Hrvati pošten sporazum, ne pa razcep. Mrmranje postaja vedno glasnejše in slednjič mora zmagati ideja Velike Jugoslavije proti vsem še tako fino predenim spletkam. Skozi velike borbe gre ta država, veliki bodočnosti naproti.
Tako uče in ravnajo komunisti. Pa njih nauk je natančno isti, kakor nauk liberalcev, samo povedan naravnost v obraz brez političnega računanja.
Kdo je nevaren.
Če je otrok-komunizem nevaren veri, mislimo, da je bolj nevaren oče-liberalizem, ki ga je vzgojil. Zakaj bi se morali tedaj z večjo vnemo boriti proti otnoku, kakor pa proti očetu? Zakaj bi se morali celo kapitalistom obesiti za frak v borbi proti komunizmu, kakor to delajo neki nacional-katoličani v Italiji? Slabo bi služili katoliški veri po tistih vzgledih.
Nimamo namena pisati bolj obširno
o	verskih rečeh. Ni to stvar političnega časopisa. Hoteli smo le označiti svoje stališče v ti sicer zelo važni stvari. Nauke krščanske vere zelo rada popisuje «Edinost«, seveda le tiste odbrane. ki so ji prilegajo — njeno brezversko stališče pa z velike prižnice oznanjujejo v svet naši komunistični bogoslovci pri «Delu».
Mi bomo pa o svojem socialnem programu govorili bolj obširno v ('Malemu listu». ako Bog da.
dici : 1. da se bodo še tisti redki duhovniki, ki so v službi kapitalizma, od Čokove stranke odtrgali; 2. da ne bo noben človek več s Čokom govoril, če ne bo zraven priče.
Namesto da je dr. Janez čok dal tako poročilo na shodu tržaške »Edinosti«^ naj bi rajši storil svojo dolžnost, ki jo je doslej tako zanemarjal: njegovo društvo mu je dalo nalogo, naj se s svojim tovarišem sestane z odposlanci goriške organizacije zastran šolskega vprašanja ; goriški odposlanci so ga po telefonu pozivali vse zaman, ker je bil na «zraku» ; eden ga je iskal osebno v 'Prstu, a dr. ,Čok je imel «važno pravdo na sodniji«-Naj se torej enkrat on zgane ter naj izvrši dano mu nalogo; zato mu bo narod bolj hvaležen kakor pa za tisto poročilo na sestanku. Virff. Šček.
lisce iaiTi
Z raznih strani se nam očita, rla naše vedenje glede komunizma ni. jasno določeno. To nam očitajo liberalci. ki se boje, da bomo razdelili nji-, hova bogastva, očitajo nam komunisti, ki se boje, da jim prekrižamo njihove na de ob uri prevrata, očitajo nam tuintam kaki bogaboječi ljudje, ki se križajo pred vsemi novotarijami, boječ se, da ne bi bilo kaj slabega zadaj.
Kdor pazno bere «Mali list« si je lahko že naredil sodbo o našem stališču. Tukaj podamo v kratkih stavkih kar je sicer raztreseno po raznih člankih in beležkah.
Komunizem je otrok liberalizma.
Sedanji brezverski komunizem, ki se je zlasti v povojnih letih močno širil, je zgodovinski nasledek brezverskega. oziroma versko brezbrižnega liberalizma. ki je v kulturnem pogledu množicam vzel vero v Boga, v gospodarsko socialnem pogledu pa blagostanje in samostojnost. Tisti pobožni ljudje, ki se križajo pred komunizmom, naj se križajo najprej pred liberalizmom. Ta je oče nevere. On uči,, da so vse vere enako dobre, da je vera zasebna, zadeva, da je vera v nasprotju z razumom itd. Tudi trža-
Iška «Edinost» je že od početka stala
I na tem načelnem stališču.
Ker je liberalizem državniški, računajoč, zato ne preganja katoliške vere vselej naravnost in očitno, ampak le takrat, ko tako kažejo politični računi. (Je računi kažejo drugače, je napram verskimi rečem znosljiv, celo .(prijazen in naklonjen.
Ljudske množice ne mislijo državniško, taktično, ampak gredo z nagonsko silo stvarem do jedra. Predno so mnogi duhovniki pogodili, da liberalizem vodi od vere proč. so že široki sloji ljudstva plavali v toku nevere. Tega niti vsi liberalni voditelji niso hoteli, ker niso liberalizma razumeli do dna, pa dejstva so jih prehitela.
Komunistična' nevera.
Današnje komunistično gibanje nima na sebi nič državniškega, daljno-videga, graditelj n ega. Zato tudi ne kaže onega zunanjega spoštovanja verskih reči, ki ga rad kaže liberalizem. Komunisti nočejo špekulirati z vero, kakor špekulirajo liberalci. Komunisti pravijo : .('e so vse vere enako dobre, se to pravi, da so vse skupaj bedaste ! 'Če je vera v nasprotju z'razumom, potonil sledi, da jo moramo preganjati, ne pa ž njo potrpeti. Zato tudi zasebno nimaš pravice imeti vero, kakor nimaš pravice ravnali v nasprotju z razumom.
Maša sveta dolžnost.
Mi nismo nacionalisti, mi nacionalizem sovražimo, ker je hndičev nauk. Tudi Cerkev ga je zavrgla.
Pae pa smo načeloma vneti za enakopravnost vseh narodov. Vsi narodi naj sl razvijajo svojo kulturo, v prvi vrsti svoj jezik.
Ker zatira nacionalizem nas jezik, ker nam je nacionalizem * vrgel nas jezik iz šole, s sodnije, iz državnih in deželnih uradov ter deloma iz cerkve, zato si moramo tembolj prizadevati, da ga mi branimo ter ga izročimo zanamcem.
Sveta dolžnost je, da 1. med sabo govorimo vedno le svoj slovenski jezik; 2. da 7. otroci občujemo vselej v slovenskem jeziku; 3. da beremo slovenske časnike, slovenske časopise in slovenske 'knjige; da podpiramo slovenska prosvetna in gospodarska društva; &. da požrtvovalno prenašamo preganjanja zavoljo slovenskega jezika.
V popolno pojasnilo.
Ko sem zadnjič postavil v svetlo antiklerikalnp lajno dr.ja Janeza Čoka — in dr. čok bi moral bili tako pameten, do bi se vendar enkrat zavedel, da antiklerikalizem ne vleče več pri ljudeh, — prihajam k sklepu.
Dr. Janez Čok se je vprašal, kdo da je lagal? Ni težko se odločiti, zlasti še ne po tem, ko je dr. Bitežnik pa znanem goriškem sestanku očital kapitalizem in podkupljenost vsej Slavikovi stranki, a je dr. Janez potem pričal, da je Bitežnikov očitek veljal .Slavikovi osebi.
Čokovo pričevanje in njegovo pismo v nEdinosti» bo imelo tele dve posle-
Hrvatje v Istri.
Znano je, #da so po vojni edinjuši popolnoma zavladali po vsej hrvatski Istri. Ker je pa politično društvo v Trstu popolnoma zanemarilo brate Hrvate, ker so slednjič tržaški prvo-boritelji odklonili ustanovitev Narodnega sveta, ki ga ves narod od Zadra do Triglava želi, so se dvignili Hrvatje, se ločili od kapitalistične klike ter so: 1). Obnovili tednik «Pučki Prijatelj«, ki je za božič obhajal 25 letnico. 2). Obnovili so tiskovno društvo v Pazinu, ki izdaja dobro čtivo. 3). Združili so se z Goričani ter v Mohorjevi družbi izdali 5 hrvatskih knjig. 4). Obnovili so častitljivo Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri. 5). Ustanovili so ljudsko tajništvo za potrebe hrvatskih kmetov. G). Ta mesec začnejo nanovo izdajati mesečno glasilo ((Razumni gospodar«. Istočasno pa edinjaška kapitalistična klika pada. Ta klika izdaja tednik «Istarska Riječ«, ki je živela doslej v dobri meri od bank : na tisoče listov pošiljajo lela in leta brezplačno. Tako prihaja v Tinjan en izvod na naslov neke osebe, ki je že pred vojno umrla. Za razmerje v Istri je značilno, da ima '(Pučki Prijatelj« plačanih naročnikov trikrat toliko .kolikor «Tstar-ska Riječ.«
Važno je bilo, s kom bo ta organizacija potegnila : s Trstom ali Gorico. Po kratkem pomišljanju so odbili kapitalistično kliko ter so se zvezali z go-riško organizacijo.
Izvrsten časopis.
Mesečnik ((Socialna misel« izhaja v Ljubljani ter stane letno 40 dinarjev. Uredniki so dr. Andrej Gosar, poslanec
v Belgradu, dr. Besednjak, poslanec v Rimu, ter Franc Terseglav, časnikar v Ljubljani. Vsnk izobraženec, vsako društvo in sploh vsakdo, ki se zanima za socialna vprašanja, bi moral biti naročnik. Kdor hoče naročiti «Socialno misel«, riaj piše na naslov: Uprava ((Socialne misli«. Ljubljana. Jugoslovanska tiskarna. Jugoslavija.
PODLISTEK
Dekle z JVIočevja
«Hvala lepa, Hiklur, moram k razpravam. Ne smem zamuditi«.
Gudmund se jo peljal naravnost k sodniji. Bil je zelo zadovoljen in ni več mislil na srečanje s Helgo. Bil je srečen, da je bas Hildur prišla, iz hiše in da je videla njegovo plahto, konja in opremo. Gotovo je vse opazila.
Prvič je bil Gudmund pid porotnih razpravah. Zdelo se mu jo, da tu lahko mnogo sliši in zve, zato je oslal ves dan. Bil jo v pdrotni dvorani, ko se je obravnavala Holgina zadeva, videl je, kako je iztrgala sveto pismo in vztrajala napram slugi in sodniku. Ko je bilo vse končano in je sodnik stisnil Helgi roko, je Gudmund naglo vstal ter zapustil dvoVano. Hitro je vpregel
j konja v voz in zapeljal pred vrata. Spoznal je, da je bilo vedenje ILelgino I zelo junaško in zato jo je hotel po-
1	častiti. Toda bila je tako preplašena, da, ni . razumela njegove namere in je bežala pred častjo, ki ji je bila namenjena.
Pozno zvečer istega dne je prišel Gudmund na Motevje. Bilo je to majhno posestvo na pobočju griča, poraščenega z gozdovi. Pot, ki je vodila tja, jo bila samo pozimi ob sanincu vozna. Gudmund je moral iti ipei Prav težko je prišel naprej. Šel je čez drn in strn tel1 si skoro polomil noge; na veo krajih je moral prebresti potok. Če bi ne bilo ščipa, bi sploh ne mogel naprej; in premišljeval je, kako težavna je pot, ki jo je morala narediti danes Helga.
Gudmund je šel preko travnika h koči. Skozi okna, ki niso bila zastrta, se jo svetlikala luč; pogledal je skozi okno.
da bi videl, ali je Helga v koči. Na mizi oi) oknu je gorela mala svetilka, pred njo jo sedel oče in krpal stare čevlje, v ozadju sobe, poleg ognjišča, na katerem jo gorel slaboten ogenj, je sedela mati. Imela je pred seboj prešli co, toda jenjala je z delom ler se igrala z malim otročičem. Vzela ga je iz zibelke in prav ven do Gudmunda se je slišalo, kako se z njim igra in smehlja. Imela, je naguban, strog obraz; toda ko se je tako sklanjala nad otrokom, je zadobil njen obraz mil izraz, in smehljala se je malemu tako nežno kot njegova rodna mati.
Gudmund) je gledal, kje je llolga, toda v nobenem kotu koče je ni mogel opaziti. Zato se mu je zdelo najprimernejše, da počaka zunaj, dokler ne pride. Čudil so je, kako je to, da je še ni doma. Mogoče je med pol jo stopila h kakim znancem, da se jo odpočila in kaj zaužila? Toda na vsak način
mora. kmalu priti, če hoče biti pred nočjo doma.
»Nihče ni šel skozi gozd. Helge pač še dolgo ni bilo pričakovati. «Rad bi vedel, kaj ho rekla, ko me bo zagledala tu«, si je mislil Gudmund. «Mogoče bo vpila in stekla nazaj v gozd ter si vso noč ne bo upala domov«.
Pri tem se je spomnil, da je res čudno, da irnn naenkrat toliko opraviti s tem bajtarskim dekletom.
Ko je prišel domov od porotnih obravnav, je šel kot navadno k materi in j* povedal vse, kar je tekom dneva doživel. Gudmundova mati jo bila P®' metna in velikodušna ter je znala s sinom tako ravnati, da ji je še sedaj vso zaupal kot otrok. Že več let jo bil® bolna in ni mogla hoditi, temveč Je sedela vos dan tiho v svojem naslonjaču. Vedno je bila prijetna urica zanjo, kadar je prišel Gudmund s kakšne poti domov ter ji prinesel novic.
Na boj proti borovemu prelcu!
Kakšen je borovi prelec.
Poznamo ga najbolj po belih gnezdih, k* so. sedaj pozimi po borovih vršičih.
To
je oni sovražnik, ki preti uničiti
naše borove nasade.
Poleti julija meseca ob solnčnem zahodu leta prelcev metulj belo-sive bar-Ve> ki meri z razprostrtimi krili 4 cm; na prednjih krilih ima par temnih Pr°g, na zadnjih pa črno piko.
Kaj je važno vedeti.
Prelčev metulj se v letanju ne dvigne "^z 2 ali 3 metre od tal. Jajca leže med borove igle torej le na nizkih vejah.
Kako pride na vrh borovca.
Ko je metulj zalegel jajca, sam pogi-ne- jajc pa so čez mesec dni izležejo bčinko ali gosenice. Te gosenice žive Zadružno življenje, žro borove igle in si grade gnezdo iz preje, katero izločujejo s,ično, kakor n. pr. izločuje pajek svojo ^režo ali sviloprejka svilo. Ponoči zapuščajo gnezdo in lezejo naokrog po Vejah ter žro, proti jutru pa se zopet zberejo v gnezdu in počivajo čez dan. Pa tudi gnezdo ne ostaja vedno v niži-ampak si ga obnavljajo vedno više, tako da do zime prispo do najvišjih vršičkov; med tem pa ko se tako selijo Kvišku, si gnezdo vedno bolj umetno izpopolnjujejo, kakor dober gospodar, ki slrt in prezidava hišo.
Kaj bo spomladi.
Procesija bo. Tako-le tja za križev te-tfen jo bodo naredile. Pa ne da bi °dvrnile nesrečo od kmeta, ampak da jo bolj na široko raznesle. Navezalo bodo ena na drugo s svojo svilo in °zle kakor kača naprej do drugih borovcev. Potem se bodo zabubile, kakor zabubi sviloprejčev kavalir. Julija P^Pseca pa bo iz bube izletel metulj, ki smo ga zgoraj opisali.
Gosenica je strupena.
Prelčeva gosenica je nebogljeno bitje,
ki
nima rogov ali pa kopit, da bi se
ranih,. Brani se z gnusobo svojo podo-Marsikdo jo pusti v miru, ker se 11111 gnusi. Pa tudi človeku je ta naravni gnus v obrambo. Kajti če se gornice neprevidno loti, mu lahko ško-uJe njen strup. Strup je torej njeno Orožje.
Poleg daljših dobro vidnih rjavih dlak
lo
nna prelčeva gosenica, vmes še ze-
majhne, neznatne dlačice. Te dla-re lahko povzroče vnetje kože, zlasti 0 Pridejo na sluznico, čo pa zajdejo Ce-° v grlo, je vnetje resno nevarno.
Kako uničevati prelca, septembru in oktobru so gosenice Po nizkih vejah. Takrat so lažje do-®gljive. Vejice, kjer opaziš gnezdo, se režejo in potem pož.go. Ker pa v ti-em času gnezdo še ni močno zapre-n°\ moraš hiti bolj oprezen, da ti ne
pridejo na roko one strupene dlačice. Proti temu pomaga tudi namazati pred delom roke, obraz in vrat s salom ali oljem.
Po zimi, ko so gnezda dograjena, niso gosenice nič nevarne. Greš brez skrbi na. delo, samo više moraš plezati.
Kjer so borovci do 3 m višine obse-'kani (ofrgani), tam pa prelčev metulj sploh ne more namestiti svoje zalege, ker leta samo pri tleh.
Kaj pa zakon?
Po veljavnih zakonih ni gospodarjem prosto, prelca zatirati ali v miru pustiti. Gospodarji imajo dolžnost., naznaniti gosposki, kjer so opazili, da se jo škodljivec ugnezdil, alco ga sami ne utegnejo ali ne vedo kako uničiti, če kdo tega ne naznani, ga doleti globa in gosposka potem sama organi zirg vojsko zoper gosenico, račun pa pošlje gospodarju.
Naša dežela, ki je tako revna gozdov zlasti po Krasu in po Istri, naj se ne da goniti od biričev na delo za lastno korist. Kmetje, pokažite, da ste zavedni in umni gospodarji. Zatirajte prelca, ali pa bo on vas zatiral.
Nekoliko o cveticah.
Opravki so me napotili po deželi okoli znancev; tupatam sem opazil pri cveticah nered. Ali so jili imeli spravljene v kleti (hramu), kjer no vidijo nikoli svetlobe, ali v preveč suhih sobah ali p,a v premrzlih prostorih. Ni eno ni drugo ni pravilno. V kleti je preveč zaduhlo, mokro, cvetice, ki rabijo malo vode, gnijejo. V preveč suhih sobah se posuše, ker navadno jih ne zalivajo, in v premrzlih prostorih pomrznejo. Po deželi goje cvetlice več ali manj skoro izključno le dekleta, ki pa premalo skrbe, ali pa ne znajo, zato naj sledi tukaj nekoliko splošnih navodil:
Cvetlice položi pozimi v kolikor mogoče svetel prostor, toplota naj bo po možnosti od 0 do 10 stopinj C. Če ni vlažno vreme, jih moraš vsaj enkrat na teden zaliti, dvakrat na teden preglej jih, in očisti vsega gnilega in suhega listja, vsak dan v ugodnem vremenu jih prezrači. Posebno še gorečki (gira-niji) treba posvetiti pozornost, če jo hočemo ohraniti čez zimo. «Vrtnar»
Slaba valuta. Vsled notranjih .političnih razmer, ki so negotove in razburljive, je tudi vrednost lire šla nazaj. Uradna cena za 100 zlatih lir je sedaj 'že 406 papirnatih. Nasproti švicarskemu denarju je papirna lira vredna le 21— 22% (21 švicarskih frankov velja 100 italj. lir). Ob padcu valute se je spet razpasla špekulacija in zrastla draginja.
Izseljeniške razmere v Avstraliji.
Zagrebški «Obzor» je prejel iz vrst hrvatskih izseljencev v Avstraliji, kamor se Hrvatje trumoma izseljujejo, poročilo o tamkajšnjih težkih razmerah za izseljence. Poročilo naglasa, da so bile razmere v Avstraliji do zadnjih dob res dokaj ugodne za naselitev; toda v zadnjih mesecih je pridrlo tjakaj toliko izseljencev iz vseh dežel Evrope, da se je pojavila nezaposlenost. Razen tega je avstralsko prebivalstvo tujcem malo naklonjeno. Avstralski časopisi opozarjajo vlado ■ na rastočo brezposelnost in zahtevajo, da vsaj začasno prepove nadaljno doseljevanje.
Semenj v Sežani 12.1.25. Prignanih je bilo 200 glav goveje živine; cena 5—-6 lir kg. Konj 150; cena 1500—3500 glava. Prašičev 270; cena 150—175 glava. Kupčija srednja.
Cene po Istri. Črno vino 120-150, belo vino 110-135. Olje 8-10.50. Mleko 0.70-1.60. Seno 15-30. Pšenica 150-1G0. Koruza .100-125. Goveda 4.50-5.50 živa teža. Teleta 5.50-8. Prašiči za rejo 100-150.
Olajšave za izvoz drv v Istri. Prefektura v Poli je odpravila vse izven-redne omejitve glede prodaje in izvoza drv v Istri. Za peljati drva n. pr. v Trst ni potrebno več dovoljenje gozdar-
skega urada in tudi ne več občinska izkaznica. Stare predvojne postave glede sekanja drv pa seveda niso odpravljene. -
Po čem je lira?
Dne ‘21. januarija si dal ali dobil; sa 100 dinarjev — 39.35 L. za 100 č. kron — 72.75 L. za 100 fr. frankev 130.75 L. za 100 ar str. kron — 8‘40 st. za 1 dolar — 24.15 L. za 1 fnnt — 115.65 L.
DELAVSKI VESTNIK.
Naši delavci na. Francoskem. Iz Vingles, Pas de Calais piše neki dela vec 10. januarja to-le pismo :
Kar . se tiče nas rudarjev v severnem delu Francije, smo vsi zaposleni v premogokopih in so tako naše razmere kakor naše mezdne razmere dosti povoljne. Izvežbani rudarji, ki spadajo v prvo kategorijo, zaslužijo dnevu ... povprečno 25—40 fr., kar nas je začetnikov pa 21.47 do 25 fr. Začetnik seveda nikjer na svetu ne dobi velike plače. V gori navedene plače je všti -i dnevna doklada, ki znaša za osebo dnevno 8.25 fr., oženjeni, ki imajo r> troke izpod 14 leta, pa dobijo za vsakega otroka po 2 fr. Hrana s stanov. >-njeni in pranjem stane dnevno 8—10 fr. Kar je oženjenih, dobijo v tukajšnjem okolišu prostorno in snažno stanovanje, večidel s tremi sobami in kuhinjo. Za stanovanje plačajo oženj -ni mesečno 10—15 fr.
Čevlfarnica FORCBSSIN
odlikovana v Parizu in Genovi 1924. z Veliko diplomo in Zlato svetinjo
TrSt via eam>in S pri Sv. Jakobu JfSt
a
iCS
(9
Ul
g O ” o
S. **
r-C
(o
>N
O *-M M > 2
3 2
° ft
5-
" s
~ 'ST
a 2 “ -5 S »
s! «>
K
■H
n p.
s K
a » a n
M S
2 71 o & >
Slovenci! Kupujte samo pri Foncessinul
Poprave
Spopolnltve
Andrej Purii
Izvršuje	**■	"•*** «• •
Vsakovrstna stavbena dela. - ■ železne ograje In omrežja . Takojinja Izvriltev. Štedilniki vseh vrst. Izdeluje tudi Železne rolettes.
je torej Gudmund pripovedoval o e gi z Močevjn, je videl, da se je mati 'bi.slila. Dolgo je molče sedela in je ,>rnela predse. • v mora vendar biti nekaj dobrega He Crn de*letu», -*e rekla nato. «Ni kogar ^ srnemo zavreči, ki je enkrat zašel v ^Srečo. Gotovo bi bila. hvaležna one-ki bi ji sedaj stal ob strani«. hdmund je takoj razumel, kaj je
hiai
mislila. Ker je bila bolna, si ni
^Cesar sama pomagati ter je v ' n° potrebovala nekoga, ki bi ji bil bi/i"0106' ^ 0(1a vedno je bilo težko do-stn'	Ki	bi vztrajal na tem me-
bii,	Prcce.i	zahtevala	ter	jo	jo
rnj.' ložKo zadovoljiti, poleg tega imajo bživ ° C'eK^°	delo,	pri	katerem
hiar^0 V6C sv°K°de. Brez dvoma se je Hei !■ se^ai domislila, da bi lahko Q,uf° 7‘ M°čevja vzela v službo, in tudi jj. mundu jo bil ta predlog všeč. Helga gotovo bila materi zelo vdana. In
mogoče bi bilo na ta način obema za dolgo pomagano.
«Najtcžje bo z otrokom«, je rekla mati čez nekaj časa in Gudmund je videl, da misli resno na to stvar.
«Ta mora pač ostati pri stari materi«, je rekel Gudmund.
«Toda Bog ve, ali se ho hotela ločiti od njega?«
«Se bo pač morala odvadili misliti na to, kaj hoče, ali česa noče. Meni se zdi, da je popolnoma izstradana. Tam na Močevju je pač lakota kuhar«.
Potem je Gudmund pričel pripovedovati, kako se je oglasil pri županu iz Alvakre in jo naletel na Hildur. Poročal je, kaj jo rekla o konju in vozu in prav lahko se je opazilo, da ga to vprašanje veseli. Tudi mati je bila zelo zadovoljna. In da bi Gudmund pridobil Hildur, če bi le hotel, o tem je bila mati trdno prepričana.
Prvič je bilo, da je Gudmund zaupal
materi, kako so je ta misel v njem ukoreninila. Na dolgo in široko sta nato govorila o Hildur in vsem bogastvu, ki bi pripadlo onemu, ki bi jo dobil. Kmalu pa je razgovor zopet zastal, ker se je mati zatopila v svoja razglabljanja.
«Ali ne bi hotel iti iskat Helge? Jaz bi jo rada prej videla, preden jo vzamem v službo«, je rekla končno.
«To je lepo, mati, da se hočeš zavzeti zanjo«, je odvrnil sin in si mislil : če ho mati dobila postrežnico, s katero bo zadovoljna, bi imela njegova žena doma prav udobno življenje.
«Boš videla, da boš zadovoljna z dekletom«, je nadaljeval.
«Dobro delo storimo, če se zavzamemo zanjo«, je rekla mati.
Ko so je začelo mračiti, je šla bolnica v postelj, Gudmund pa je šel v hlev, da bi osnažil konje. Vreme je bilo lepo, ozračje čisto in vse dvorišče je
plavalo v luninem svitu. Tedaj si je
domislil, da gre lahko še danes na Mo-
'čevje in izvrši materino naročilo. Ce bo
jutri lepo vreme, potem bo treba sejati
oves in težko bi imel on ali kdo drugi
kaj časa, da bi šel tja gor.
* * *
Ko je sedaj stal Gudmund na Moče\ ju in prisluškoval, ni slišal sicer nobenih korakov; toda neki drugi glasovi so v kratkih presledkih prihajali skozi tišino. Bilo je tiho stokanje, zelo rahlo in pridušeno ječanje in semtertja ihtenje. Gudmundu se je zazdelo, da prihajajo ti glasovi iz lope, in je šel proti njej Ko se je bližal, je ihtenje ponehalo; toda jasno je bilo, da se je v drvarnh-i nekdo premikal. Hipoma je Gudmund. spoznal, kdo je.
«Ali ti, Helga, sediš in jokaš tu notri ?» je zaklical in se postavil pred vrata, ;>. dekle ne bi moglo zbežati, še preden hi z njo govoril. (Dalje prihodnjič).
4
«MAL I LIST«
Kai nam z dežele pišejo
TRNOVO na Notranjskem.
Kot vaški načelnik vas prosim, da mi daste odgovor na sledeče vprašanje. Preteklo spomlad je oddalo glavarstvo v zakup lov cele občine Trnovo za dobo 5 let za ceno letnih GOO lir. Pod našo občino Trnovo spada 14 vasi. Samo naša vas Trnovo ima preko 1000 hektarjev zemljišč, njiv, travnikov itd. Glavarstvo je oddalo lov v najem lovskemu klubu v II. Bistrici brez vednosti vaških načelnikov. Nam se je zgodila velika krivica, ker —• kakor jaz mislim — vsadka vas zase bi lahko dobila letnih 500 lir za. lov; kakor že rečeno, imamo skupno 14 vasi.
Imam pa še drugo vprašanje. Vas Trnovo ima oddeljen gozd od. graščine Sneberg pred več kakor 50. leti; ta gozd je bil na drobno razdeljen pred 15. leti med posamezne posestnike. Graščina pa si je lov pridržala, tako da ne smeš niti psa s seboj v gozd vzeti. Graščina spada sedaj v Jugoslavijo, naš gozd pa spada pod Italijo. Ali ima graščina pravico do lova na. našem gozdu ali ne? — Odgovor: 1.) Lovski1 zakoni so ostali v novih deželah isti, kakorgni so bili pod Avstrijo. Na Kranjskem je zakon poseben, pa nam se zdi, da v tem bo enak kakor naš na Tržaškem in Goriškem. Glavarstvo sme po zakonu glede lova ukreniti, kar je pri vas. Ako je bil lov pravilno razpisan ter je šel pravilno na javno dražbo, potem se glede cene se da nič spremeniti. 2.) Graščak, ki si je pri pogodbi pridržal pravico do lova, ohrani to pravico ne gledij na spremembo državne meje. — Pozdrav !
HERPELJE.
Članki, ki jih je prinašal skozi par mesecev «Mali list« pod naslovom «Iz zgodovine naših oderuhov« so nam odprli oči. V njih smo videli v zrcalu našega vrlega Šiškoviča, ki je zato naroden in edinjaski, da pod to firmo služi sebi, ne pa občini. Vsi spori in vse polemike v listih so dokazali, da moramo take vrste gnilo slogo povsod razbiti. Pač pa naj se združi vse delovno ljudstvo v brambo svojih gospodarskih kulturnih in jezikovnih pravic. Proč od podeželskih magnatov in njih tržaških zaveznikov.
Iz JELŠAN.
Že dolgo ni bilo glasu od nas v dragem «.Malem listu». Zakaj? E j — kaj se bomo izgovarjali — leni smo za pisati. Pa imamo vendar marsikaj novic. Naša mladina se v tamburaškem društvu prav pridno vadi v tamburanju in petju. Tako je prav, saj je v tem več' zabave in veselja kot po gostilnah in plesiščih. Slišimo, da tudi «Čitalnica» pridno posluje in posojuje knjige. Le tako naprej 1 Sedaj so začeli fantje in dekleta pod spretnim vodstvom novega organista peti tudi v cerkvi in upamo, da v kratkem bode tudi v Jelšanski fari izvrstno cerkveno petje.
Za Božični večer so si pripravili člani društva — fantje in dekleta1 — božično drevesce in primerno pošteno zabavo, le žal da jim j« čez par dni nek sladkosnednež pobral z drevesca — vse bombone! Pa najbrže so mu ostali v želodcu — ker smo bili za to prav hudi in mu privoščili, da mu ostanejo v želodcu ! Za novo leto je priredilo učiteljstvo otrokom «Božičnico«, pri kteri so bili nekteri otroci obdarovani z oblek-cami — vsi pa s pisankami in enako drobnarijo. Prav je bilo, da so se pri zabavi pele in deklamirale poleg italijanskih tudi slovenske pesmi! — Novega občinskega tajnika smo dobili v osebi enega doktorja, ki pa zna in govori tudi hrvaško. Če je bil pa res potreben, no vemo. Podprefektura v Vo-loskem meni. da je, eni pa pravijo, da ne ! Bomo kmalu videli. — Sliši se tudi, da dobimo novega poštarja, ki ne zna niti ht\s«dice slovensko ali hrvaško ! Ali res takega, potrebujemo? Saj je ven-
dar uradnik tu radi ljudstva in ne narobe, in uradnik pač mora poznati jezik ljudstva !
Še to posebnost imamo v naši občini, da imamo na ljudski šoli v Pasjaku dva italijanska učitelja, oziroma učitelja in učiteljico, ki ne znata niti besedice slovensko, in samo enega slovenskega učitelja, ki mora podučevati .4 ■šolska leta, medtem ko imata ital. učitelj in učiteljica samo 2 šolski leti.
Še eno posebnost imamo, pa jo za danes zamolčimo. Pa prihodnjič, alco ne bo tačas odpravljena!
KAZLJE.
Predsednik našega izobraževalnega društva je napisal v «Novicah» nekaj nepravilnosti. Pravi, da «Mali list» piše v imenu treh velikih mož. Predsednik naj zna, da »Mali list» ne piše v imenu 'tistih mož; sploh jih ni še nikdar imenoval, odkar izhaja. Drugič. Pravi, da je on zoper strankarstvo. Mi pa še bolj, mi smo vsi za trdno slogo' delovnega ljudstva; nočemo pa, da bi nas vodili ne deželski oderuhi niti njihovi bančni ali drugi zavezniki v mestih. Tretjič. Predsednik pravi, da njihov list ni proti interesom ljudstva. Ubožec predsednik! Ali ne veš, da so prve svote za; njih list zbrali oderuhi in magnatje? Pred eednik, ali ne veš, da je glavni -vodja «Novic» upravni svetnik neke tržaške banke? Predsednik, ali veš, da so v Brdih grofje in koloni? Grofje držijo vsi z «Novicami» ter proti «Malemu listu«. Babit.e malo svojo možgane, pa boste znali, kako in kaj !
S KRASA.
Poročajo nam sledeči zelo značilen dogodek :
Neki mož iz dutovske okolice jo šel v Sežano po opravkih. Na cesti ga je ustavil karabinijer in ga hotel na vso silo aretirati, češ da noče govoriti italijansko. Mož je zatrjeval, da ne zna, oni pa le, da mora. Pustil ga je šele na prigovarjanje nekega Sežaneana, ki je tačas prišel mimo. Mož je bil seveda zelo prestižen vsled takega ravnanja. — Kdaj bo konec takih nadlog? Naše mnenje je, da bi vsak orožnik, ki služi po naših 'krajih, moral znati slovensko. Če pa že ne zna, naj ljudi v miru pusti in naj si po poti žvižga, da ga ne bo strah. SALE2.
Ko smo zakladali po 72 lir v fal.ira.no zadrugo, sta hodila naša dva agitatorja s povešeno glavo. Bližajo se pa občinske volitve in moža bi spet rada našla milost v naših očeh. K temu naj bi posebno pripomogle kapitalistične in «nan>dno» «Novice». Dobili smo jih po pošti in sicer zastonj. (Bankirji imajo seveda denar in lahko dajejo list; zastonj). Ker nam je «Mali list« že preveč odprl oči, naj bi nam «Novice» jih spet zagrnile v Jtemo, da bi tako ne videli, kako se tržaški gospodje samo norčujejo iz kraš-Ikega kmeta. «Nov.ice» pa pojdejo, odkoder so prišle.
NaSa pošta.
Harije. Pišite kar na naslov: Mohorjeva družba. Gorica, Riva Piazzutta 18. Za člane so stale knjige 5 lir. Zahtevajte, naj vam pošljejo knjige in račun.
Dediči. Ako je oseba umrla po C. julija 1923., ste zapuščinskega davk ; prosti. Ako jo umrla prej, morate — ke ■ gre za mater in otroka plačati okro -takse, kar bi pri vaši s v oti znesli okrog 710 lir ter vrhu tega doklado, ki ste jo navedli. Stotak po vrhu nam n: razumljiv. Obrnite se na tisti urad z:' pojasnilo. — Spsedje pridejo bržkon še na vrsto, ker so uradi polževi.
MAL! OGLASI
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vreflc. Uvoz in izvoz na vse kra]e. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst — Via Ugo Polonic S.
KDO MED VAMI
ne potrebuje malih oglasov ?
Kdo ne išče služkinje ali delile?
Kdo ne išče drugih oseb ?
Kdo nima kaj na prodaj ?
Kdo ne želi kaj kupiti ?
Najboljše sredstvo za oglase je »Mali list», ki je najbolj razširjen list na Primorskem.
Najvišje cene plačujem za
KOŽE
kun, zlatic, lisic
dihurjev, vider, jazbecev, mačk, veverio, krtov, divjih in domačih zajcev.
D. WIWDSPACH
Trst, Via [eiare BatfisS n. 10II. nadst., riala 16
Sprejemajo se pošiljatve po pošti.
AA-
-AA
Dr. Ettore D’ Osvaldo
GORICA
Corso Verdi 24 (Trgovski dom).
Specialist za očesne bolezni
Perfekcioniran na dunajski kliniki. Ordinira od IJ-I2 in od 3-4.
Tiskarna Spazzal.
MozdravBiški anbulatsrll
Zobotehntk
H. Godina
Via Genova St. 13 prvo n«4
TRST
od 9-1, od 3-7
— ob nedeljah od 1042 —
Ceneno ieSke posteljno perje*
Kilogram sivega cufane-ga perja Lir 16., polbale-S?a Lir 24., belega Lir 28.. boljšega Lir 34. in Lir 39., mehkega kot puh (weich wie Daunea Lir 49. in Lir 58., najboljše vrste Lir 08. Razpošilja se po povzetju od vsot« Lir 100,— naprej colniii« prosto, poštnine prosto, zamenjava in vrnitev blaga dovoljena. Vzorci brezplačno. Dopisi sam« na: Benedikt Sachsel, Lobez št. 623 pri Plzenju — Češka. Postni paketi rabijo iz Češke v Italijo okrog 14 dni.
Knjigarna in papirnica
J. ŠTOKA-TRST
Via Milano 37
se priporoča sl. občinstvu v mestu in ne. deželi, župnim, občinskim im šolskim ura* dom, pisarnam, obrtnikom, trgovcem in zasebnikom.
— Lastna knjigoveznica. —
Založba Vede^a,K!einmayerjeveital.-sK>V' slovnice, slov.-italijanskega in ital.-slovenskega slovarja. — Ima v zalogi vse najnovejše slov. knjige.
99
NAŠA ZAVAROVALNICA
L’UNION
M
GORICA
ustanovljena 1828
je največji svetovni zavarovalni zavod =
AUGUST RAVNIK gen. zastopnik
Corso Vlttorlo Emanuele III, 28 - GORICA
Podpisani naznanja veleč, duhovščini in cenj. občinstvu, da se je tvrdka Toifoletto C.o pri kateri je on sodeloval kot sodrug razšla in, da je podpisani prevzel sam trgovino, katero mu bode vodila gospodična
Antoniia Guštin
Trgovina je bogato založena in razni predmeti se bodo prodajali po zmernih cenah. Upam, da mi veleč, duhovščina in cenj. občinstvo pokloni svoje zaupanje.	VITTORIO	FORTUNATO.
1 Zobotehnižni ambulatoril j
S	TRST, Via Settefontane it. 6, I nad.
S odprt vsak dan od 9.—13. in od 15.—19. Izvršujejo se hitro in točno S vsa dela z zlatom kakor tudi zobnice s kavčukom.
S	—	---
r 0 0
Slovencem 20°/o popusta. - Delo zajamčeno
EC3IDIJ SCHIFFLIN« koncesijoniranizobotehnik.
ljubljanska kreditna banka
podružnica u Jrstu: Via XXX Ottobrc 11
Brzojavni naslov: Bancalubiana
PodruZnice i
OOBIOA. Brdlct. Cilji, fraaiH. Krmi, Lcptu. Maribor, Mslkovit, H. Sad. Ptuj. Suijin, Split.' . * .
j==j
Telefona: 5-18, 22-98
Centrala v Ljublfanl
Dslnifka glavnin In Kutini zaKiad: ----- 60.000.000	dlnrn ■■
i
Bavi se z vsemi bančnimi posli. - Sprejema vloge na vložne knjižice ter jih obrestuje z 4%, a vloge na tekoče radune v Lirah in v Dinarjih po dogovor«. -Izvršuje borzne naloge in daja v najem varnontne pušic« (SAFliS)
 -------------------------------
Blagajna je odprta od 91/? do 12.50 in od 14va do 16 are.
I