Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Libertil (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana gotovini fiOVI LIST Posamezna št. 35 lir NAROČNINA: tromesečna lir 400 - polletna lir 750 - letna lir 1450 — za inozemstvo: tromesečna lir 700 - polletna lir 1300 - letna lir 2600. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 337 TRST, ČETRTEK 2. FEBRUARJA 1961, GORICA LET. X. PO NEUSPELIH ITALIJANSKO - AVSTRIJSKIH RAZGOVORIH V MILANU »STALIŠČE, KI CA NI M0C0ČE ZAGOVARJATE* Tako je o stališču Italije do južnotirolske manjšine te dni napisal neki francoski dnevnik - Če bo Italija priznala manjšini široko avtonomijo, bo le utrdila svoje meje Slovenska javnost v naših krajih je vedno pozorno spremljala razvoj dogodkov na Južnem Tirolskem. To je povsem naravno, saj so tako tukajšnji Slovenci kot Južni Ti-1'olci narodna manjšina, ki šteje nekaj sto-tisočev članov, a živi v mejah države z več kot 50 milijoni italijanskega življa. Zaradi tega imata obe manjšini celo vrsto enakih ali zelo sorodnih problemov, čeprav se v marsičem tudi bistveno razlikujeta. Nič čudnega torej ni, če so bile konec zadnjega tedna uprte v Milan tudi oči marsikaterega našega rojaka. V lombardski prestolnici sta se namreč sestali odposlanstvi Italije in Avstrije ter Pričeli pogajanja, ki jih ie 31. oktobra 1960 s posebno resolucijo priporočila Organizacija združenih narodov. V resoluciji je re-e«o, naj obe državi skušata z neposredni-,T" pogajanji rešiti »sporna vprašanja gle- de (er na izvajanje pariškega dogovora«, s ka- ,'ni je bil 5. septembra 1946 urejen polo-/a’ hemško govorečih prebivalcev bocenske po 'ajine. Od tega dogovora, ki sta ga počili *a a iJe Gasperi in Gruber, je postal spo-<-n j,, 2 člen k- jc najvažneiši. Ta med uglrn določa, da bo prebivalstvo, živeče na manjšinskem ozemlju, imelo posebno »zakonodajno in izvršno oblast«, se pravi, da bo uživalo široko avtonomijo. S posebnim ustavnim zakonom, ki je skupno z ostalimi ustavnimi določili postal veljaven 1. januarja 1948, pa je bila ustanovljena avtonomna dežela, katere ozemlje je mnogo večje od tistega, na katerem živi južnotirolska manjšina. Poleg bocenske pokrajine z nemško govorečim prebivalstvom samoupravna dežela namreč obsega še pokrajino Trident, ki je italijanska in po šte V|,u prebivalcev znatno večja od bocenske. ZAHTEVA ALCIDA DE GASPERIJA S tem da je bila ustanovljena avtonomna c ožela, katere meje se ne ujemajo z mejami ozemlja, kjer biva manjšina, je bila na-P™V'ie?a Prva in, kot je razvoj- dogodkov |/0. aza , usodna napaka. Južni Tirolci mo-tajo namreč obljubljeno posebno »zakono- valstvo manišinskega 07PmUo • no. temveč v marsičem S„o „d iSS' nov iz sosedne pokrajine. c s ^nooSi:'sšiius; d Očitno ne. To ,ahko KK5X£E£ trdimo, ker je splošno znano, da je bila Južnim Tirolcem določena takšna usoda na izrečno zahtevo Alcida De Gasperija, o katerem tudi mi Slovenci vemo, da je na manjšinska vprašanja gledal z očmi in miselnostjo italijanskega nacionalista iz Tri-denta in ne kot moder državnik. DANAŠNJE DEJANSKO STANJE Ni sicer mogoče trditi, da Južni Tirolci danes nimajo nobenih narodnih pravic. V okviru samoupravne dežele uživa bocenska pokrajina določeno avtonomijo, saj zakonodajna in upravna pristojnost pokrajinskega sveta, kjer so Južni Tirolci v večini, sega na kar 17 področij. Manjšina si lahko torej povsem svobodno urejuje marsikatero tudi važno vprašanje, a navzlic temu ni zadovoljna. Zakaj? Predvsem zato, ker je prepričana, da današnja avtonomija ni tista, ki ji je bila zajamčena z Gruber-De Gasperijevo pogodbo. Južni Tirolci so kratkomalo prepričani, da jih je Italija grobo prevarala. Spričo takšnega stanja ni čudno, če manjšina ne verjame obljubam italijanskih obla-stev in se ne zadovoljuje več tudi z dolo- ( čenimi ukrepi, ki jih v njeno korist sproti izdajajo najvišja državna oblastva. JUŽNI TIROL POSEBNA SAMOUPRAVNA DEŽELA Kaj zahtevajo Južni Tirolci? Na to vprašanje je predsednik njihove edine politične organizacije — Južnotirolske ljudske stranke — pred dnevi takole odgovoril: »Mi zahtevamo posebno južno tirolsko samoupravno deželo, katere zakonodajna in upravna oblast bo segala na vsa tista področja, ki so življenjske važnosti za ohranitev narodnostnega značaja južnotirolskega ljudstva in za njegov kulturni in gospodarski razvoj«. Ta zahteva ni nova, saj so južnotirolski poslanci že leta 1958 predložili rimskemu parlamentu podroben zakonski osnutek, ki predvideva ustanovitev južnotirolske avtonomne dežele. Natančno enako stališče so na milanskih razgovorih zagovarjali avstrijski zunanji minister Kreisky in njegovi sodelavci. Avstrijci so od Italije zahtevali, naj načelno pri-J stane na ta njihov predlog, kajti drugače i nima smisla, da se pogajanja nadaljujejo. Kaj obljublja manjšini Italija Italijani so glavno avstrijsko zahtevo odločno odbili in zato so se pogajanja že drugi dan zaključila. Iz skupnega uradnega poročila pa je vendarle razvidno, kaj je Italija pripravljena nuditi Južnim Tirolcem. »V skladu z obstoječo ustavno ureditvijo države in dežele (Tridentinsko-Južni Tirol op. ur-) — je rečeno v poročilu — so z italijanske strani pripravljeni izdati ustrezne ukrepe v korist nemško govorečega prebivalstva bocenske pokrajine«. Ti ukrepi bi se nanašali le na določena področja in bi jih Italija izdala pod pogojem, da Avstrija prizna, da je spor za vselej rešen. Italija noče torej ustanoviti nove avtom-ne dežele, pač pa_ je pripravljena raztegniti tako zakonodajno kot upravno pristojnost bocenske pokrajine še na nekatera druga področja. Dr. Magnago pa se je o tem piedlogu takole izrazil: »Odklanjamo takšno icsitev, kajti za nas ni nobena rešitev.« Stališči obeh prizadetih strank se, kot vidimo, bistveno razlikujeta in zato je sporazum zelo, zelo daleč. Marsikdo se pri tem lahko upravičeno sprašuje, zakaj Italija s tolikšno odločnostjo odklanja zahtevo, naj Južni Tirolci dobe takšno avtonomijo, kakršno že več kot 15 let uživajo Sicilijanci, Sardinci in Francozi v Dolini Aoste. Zadržanje Italije je toliko bolj čudno, ker njenega stališča, kot je pred dnevi poudaril pariški dnevnik Aurore, z moralnega vidika ni mogoče zagovarjati. Aurore je o vprašanju napisal tudi tole: »Nihče — niti skrajen nacionalist niti najbolj trdovraten fašist — bi si upal trditi, da Južni Tirolci ne spadajo k nemški jezikovni skupnosti. V 42 letih ni Rimu kljub vsem naporom uspelo, da bi jih italijaniziral.« Zakaj — nadaljuje list — jim odklanja avtonomijo? Takšna ureditev bi ne predstavljala prav nobene novosti. Ali ne velja že za Sicilijo, Sardinijo in Dolino Aoste? Ce bi enako avtonomijo priznala tudi Južnim Tirolcem, bi Italija dokazala le svojo naravno privrženost evropski ideji ter bi nič ne zgubila na svojem ugledu. KAJ SEDAJ? Čeprav sta danes stališči Avstrije in Italije tako različni, se bodo dvostranski razgovori morda nadaljevali. To upanje je izrazil sam minister Kreiskv. Za miroljubno rešitev spora pa obstajajo še druge možnosti. Sporno vprašanje se n. pr. lahko izroči (Nadaljevanje na 2. strani) RADIO TRST A a NEDELJA, 5. februarja, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenske narodne pesmi; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 11.30 Oddaja za najmlajše: »Leteči konj«, pravljica (Fr. Kumer). Igrajo člani RO; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj ... Kronika ledna v Trstu; 14.30 Sedem dni v svetu; 14.45 Vokalni kvartet »Večernica«; 17.00 Za smeh in dobro voljo; 19.00 Nedeljski vestnik; 21.00 Iz zakladnice slovenskih narodnih pesmi: »Marija daruje golobca dva« (M. Jevnikar); 21.30 Koncert 'Zagrebškega Godalnega Kvarteta — Schubert: Kvartet v Es-duru, op. 125, št. 1; 22.00 Nedelja v športu. • PONEDELJEK, 6. februarja, ob: 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Koncert violinista Astorra Ferra-rija, pri klavirju Giuseppe Guastalla; 19.00 Znanost in tehnika — Slavko Andree: »O važnosti tehnike v sodobnem življenju«; 20.00 Športna tribuna; 20.30 Alessandro Scarlatti: »Tetida v Skiru«, glasbena drama v treh dejanjih. • TOREK, 7. februarja, ob: 18.00 Radijska univerza — Ivan Rudolf: Čudovitosti rastlinstva: »Rastlina in njena rašča«; 19.00 Pisani balončki, radi jski tednik za najmlajše; 21.00 Tvornica sanj, obzornik filmskega sveta; 21.30 Koncert pianista Marjana Lipovška — Jež: Prva in druga sdnatina ter Prva otroška suita; 22.00 Italijansko sodobno pes ništvo v delih sedmih predstavnikov mlajšega rodu: »Rocco Scotellaro« (Josip Tavčar). • SREDA, 8. februarja, ob: 18.00 Slovenščina za Slo vence; 18.30 Liki in značaji iz opernih del: »B.r s Godunov«. (Igor Rutar); 19.00 Zdravstvena oddaja (dr. Milan Starc); 20.30 Avtor tromesečja — Anton Novačan: »Veleja«, drama v treh dej. Igrajo člani Radijskega odra. • ČETRTEK, 9. februarja, ob: 18.00 Radijska univerza — Tone Penko: Strupi, mamila in nasladila: »Eter in brom«; 18.30 Skladbe Tartinija, Schuberta in Paganinija v izvedbi violinista Vaše Prihoda in pianista fgnaca Jana Paderewskega; 19.00 širirno obzorja — Umetnost naših cerkva: »šempolaj« (J. Peterlin). Približno ob 21.00 uri Književnost — »Knjiga Franca Grivca — Konstantin und Method« (Fr. Jeza). Približno ob 22.00 Umetnost — Miran Pavlin: »Obisk v florentinski Gallcriji degli Uflizi«; 22.30 Pesem brez besed v izvedbi orkestra, ki ga vodi Alberto Casamassima. • PETEK, 10. februarja, ob: 18.C0 Italijanščina po radiu; 19.00 Sola in vzgoja — Humbert Močnik: »Naš rojak Viktor Bežek, ugledni slovenski pedagog«; 21.00 Gospodarstvo in delo; 21.20 Koncert operne glasbe; 22.00 Obletnica tedna — Ivan Teuer-schuch: »Spomin na Lorda Baden PowelIa, očeta skavtizma, ob 20-lelnici smrti«; 22.15 Srečanje / znanimi glasbeniki: »Friedrich Gulda«, .sestavil Clau-dio Gherbitz. • SOBOTA, II. februarja, ob: 13;30 Dobrodošle! Plošče prvič v oddaji; 15.30 »Avto tak in tak«, radijska komedija (Mario Pelosi - Maks Šah). Igrajo člani RO; 18.00 Radijska univerza — Ivan Artač: Razvoj Evrope, II- del. Novi vek: »Svetovni zapletljai na začetku XX. stoletja«; 18.30 Mahler: Samospev' za umrlega otroka; 19.00 Pomenek s poslušalkami; 20.40 Zbor Slovenske filharmonije; 21.00 Za smeh in dobro voljo. TEDENSKI KOLEDARČEK 5. februarja, nedelja: 2. predpostna, Agata 6. februarja, ponedeljek: Dora 7. februarja, torek: Ksenija 8. februarja, sreda: Janez 9. februarja, četrtek: Polona 10. februarja, petek: Dušan 11. februarja, soboia: Rado AMERIŠKI POSLANIK V BEOGRADU Predsednik Kennedy je za novega poslanika v jugoslovanski prestolnici imenoval Georga Kennana, ki je tako kot Charles Bo-hlen znan strokovnjak za vprašanja komunističnega Vzhoda. Tz tega imenovanja izhaja, da pripisuje Kennedy mestu poslanika v Beogradu izredno važnost, zlasti sedaj, ko se zdi, da se je poostril spor med Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Ni namreč več nobena skrivnost, da se posledice tega spora najprej občutijo prav v Jugoslaviji. ..Stališče, hi ga ni (Nadaljevanje s 1. strani) v pretres mednarodnemu razsodišču v Haagu, kar je izrecno predvideno v resoluciji Združenih narodov. Prizadeti državi bi se nadalje lahko zedinili, naj se o sporu izreče kakšna tretja država ali pa posebna komisija Organizacije združenih narodov. Naj bo karkoli, smo globoko prepričani, da Italija ne bo mogla dolgo vztrajati na svojem odklonilnem stališču, temveč bo morala Južnim Tirolcem prej ali slej nuditi najširšo avtonomijo. Južnotirolska manjšina je namreč s pomočjo svoje enotne in čvrste politične organizacije dala boju za svoje pravice že toliko poudarka, da se zanj ne zanima samo Avstrija, ampak tudi vse vplivnejše države na svetu. Italija ne bo zato mogla dolgo odrekati avtonomije južnotirolski manjšini, ker ji no- Hudi izgredi v Kot poročamo na prvi strani, so se itali-jansko-avstrijska pogajanja za avtonomijo južnega Tirola končala v soboto v Milanu s popolnim neuspehom. Polom milanske konference je razburil italijansko, še bolj pa nemško-avstnjsko javnost. Na Južnem Tirolskem so pa stopi- li v akcijo kar skrajni elementi. V ponedeljek zjutraj je strahovita eksplozija vrgla iz postelj vse stanovalce v kraju Weidbruck, 15 kilometrov od Bočna. Tam, na križišču ccstc v dolino Gardene, kjer se nahaja velika elektrarna družbe Montecatini, so fašisti v novembru leta 1938 postavili velik aluminijast kip golega jezdeca na konju. Na podstavku je bil vklesan napis »Al genio del fascismo« (Geniju fašizma). Leta 1945 so ta napis zbrisali in kip je bil posvečen »italskemu geniju« (Genio italico). Eksplozija je raznesla jezdeca in konja na tisoč koščkov. Kip so neznanci popolnoma razstrelili z dinamitom, človeških žrtev ni bilo, pač pa so poškodovane hiše v bližini. Policijski oddelki so brž pritekli na mesto atentata. Našli so po vseh cestah in tudi v Bocnu raz-(rošene nemške letake, ki pravijo: »Tirolci! Italija nam je zopet pokazala mrzli hrbet. Znova je rekla ’ne’ na naše najosnovnejše zahteve po samoupravi pokrajine. Naša potrpežljivost je prišla zdaj do „Santa Maria" Usoda portugalskega parnika »Santa Maria«, katerega so se polastili odporniki proti Salazarjevi diktaturi, se nagiblje h koncu. Opozicionalci, katere vodi v begunstvu živeči Salazarjev protikandidat general Delgado, so nameravali na potniški ladji, katero smatrajo za portugalska narodna tla, izklicati novo vlado. Oviro pa so predstavljali številni potnikov na krovu, med katerimi jih je nekaj sto ameriške narodnosti. Zanje se je zavzela ameriška vlada, ki je poslala admirala Smitha, da sc pogodi z upornim kapitanom Galvaom za izkrcanje 632 potnikov. Dogovorili so se, da bodo smeli na kopno v brazilskem pristanišču Recife. Kaj bo pa z ladjo in uporno posadko, se bo odločilo. mogoče zagovarjati" ben resen človek na svetu ne bo mogel verjeti, da bi samouprava mogla ogrožati meje na Brenerju. Italija ima zato ves interes, da Južni Tirolci čimprej dobe, kar zahtevajo, če bo namreč manjšina zadovoljna, bo v tistem delu države mir in ne bo prav nobene ne resnične ne namišljene nevarnosti za državno mejo. Kot smo poudarili, Slovenci v Italiji z zanimanjem in s simpatijo spremljamo boj, ki ga južnotirolska manjšina z zakonitimi sredstvi bije za svoje pravice. Želeli bi samo, da bi ta manjšina z enako simpatijo tudi gledala na naš boj in zlasti na boj, ki ga za goli obstanek v mnogo slabših in težavnejših okoliščinah vodijo naši bratje na Koroškem. D. L. Južnem Tirolu kraja! Zdaj obstaja samo še ena zahteva: samoodločba za Južno Tirolsko!« Državni pravdnik je odredil preiskavo V vili. Brigi v Bocnu, kjer je sedež Južnoti-rolske ljudske stranke. Preiskujejo za napadalci na spomenik daleč okrog po vaseh in po oddaljenih kmetijah. Zaprli so že več eseb. Italijanske stranke pripravljajo interpelacije v parlamentu. Po italijanskih mestih se organizirajo protiavstrijske demonstracije. .Tu/.notirolske organizacije se pa izgovarjajo, da je listi mož na Vonju nosil poteze-Mussolinija in jc pomenil izzivanje nemške manjšine. Naj bo že kakorkoli, dejstvo je, da so pogajanja za rešitev južnotirolskega vprašanja le še prilila olja na ogenj medsebojnega sovraštva in odkrila marsikatero plat zgrešene manjšinske politike. 800.000 KMEČKIH UPOKOJENCEV Toliko je bilo konec leta 1960 samostojnih kmetovalcev in spolovinarjev — kolonov, ki so bili deležni kmečke pokojnine. Te pokojnine sicer niso visoke — okoli 5.000 lir na mesec — a mnogim pomenijo veliko. O tem se lahko vsakdo prepriča, če se poglobi v resnično kmečko življenje. Za sedaj še ni uapnja, da bi bile te pokojnine zvišane, ker kmečki prispevki in od države prevzeta dolžnostna vsota ne zadostujejo niti za sedanjo višino in mora država svoj prispevek povišati še za letnih 7 milijard. EVROPSKA CARINSKA ENOTA Trenutno je zapadna Evropa razdeljena na dve gospodarski zvezi, in sicer na EST — Evropsko skupno tržišče — in EFTA — cona proste menjave. V prvi skupini so Ttalija, Francija, Nemčija in 3 države Beneluksa, v drugi pa Anglija, švedska, Norveška, Danska, Portugalska, Avstrija in Švica. K prvi bosta verjetno pristopili še Grčija in Turčija, zunaj pa ostaneta še Finska, ki je pod ruskim vplivom, in Španija. Verjetno pa je, da se bosta obe skupini združili v enotno carinsko zvezo, za kar so napravili Nemci podroben načrt za katerega bo skušal nemški kancler Adenauer pridobiti De Gaulla na prihodnjem sestanku, ki bo 8. februarja v Parizu. Po tem načrtu bi se enotna zveza uveljavila v 10 letih. Poslanica novega predsednika ZDA Predsednik Združenih držav John F. Ken-nedy je v ponedeljek naslovil na ameriški narod svojo prvo poslanico. V njej je jasno in pogumno začrtal smernice nove .politike. Predšednik je stvarno povedal, kaj je dobrega in kaj je slabega v notranjem državnem in v svetovnem položaju. Poklical je na sodelovanje za blaginjo človeštva Sovjetsko zvezo in vse države. Dodal Pa je, da se svet ne sme pustiti uspavati od misli, da sta Sovjetska zveza in Kitajska opustili namen svetovne nadvlade. Pokazal je na ameriškega orla, ki nudi v desnih krempljih oljčno vejico miru, a nosi v levih šop strelic, ki bodo znale zrušiti nasprotnika. Da se izognejo nevarnosti, je dalje rečeno v poslanici, morajo Združene države pomnožiti vojaško silo. Potrebno pa je tudi napeti vse sile, da se tekma v oboroževanju omeji in da se z vsemi silami podpre mirovno poslanstvo Organizacije združenih narodov. »Medtem ko moramo upati na najboljše, se moramo pripravljati na najhujše. Ziv- Državni proračun Minister Pclla jc v torek predložil sena-lu v pretres državni proračun za finančno leto 1961-62. Državni stroški so preračunani na 4030 milijard lir. Od te vsote je 930 milijard in 300 milijonov določenih za državno obrambo; 652 milijard za šolstvo in prosveto. Ta vsota se bo povišala še za - milijard v drugi polovici finančnega leja. Za socialno skrbstvo bo država potroši-'a 549,6 milijarde. Sto milijard pojde za J^moup ravne državne ustanove, 308 mili-jnrd in sto milijonov bo dodeljenih deže-'am, pokrajinam in občinam za njih finan-?el 169 milijard za splošne državne stroške 'n 177,4 milijarde za potrebe proračuna in ■jaklada. Ostale milijarde so v rezervi za r‘tje potreb pri raznih ministrstvih. Minister je pri proračunu dodal, da so oržavni dohodki narastli za 383 milijard, večinoma iz davčnih poviškov. Zato se splosm državni proračun giblje v mejah finančne zmogljivosti in ne bo povzročil nobenega gospodarskega pretresa. Strašna nesreča V sredo popoldne se je na železniški progi nedaleč od Milana pripetila huda nesreča, pri kateri je štirinajst oseb zgubilo življe-)e. 37 pa jjh je bjj0 ranjenih. Brzi vlak ar>z-Trst se je 500 metrov pred železniško Postajo Cassano d’Adda iztiril, ko je vozil S prostjo okrog 110 km na uro. ztirila sta se pravzaprav le zadnja dva vo-z°ya zašla s proge ter hudo poškodovana ostala na nasipu ob progi. Nesrečo je baje povzujuia kretnica, ki se je premaknila prav Meri >rt šel po tiru Predzadnji voz. ™ » X™ » tudi mm Trsta in ena iz Gorice. Huda nesrefa « * „ sredo di|a |u<|j na cest, pr, Magcuti, A»,„bus s 60 potniki naJbrž zaradl Prevelike hitrosti zašel s ceste in padel v reko Naviglio. Pri tem je oseb z8ubil° življenje, 50 pa jih je bilo ranjenih. Zaradi pogostih nesreč na železniških progah so nekateri poslanci vložili interpelacije v parlamentu. ljenje v letu 1961 ne bo lahko. Govorim v uri narodne nevarnosti, a tudi v uri narodne možnosti,« je posvaril Kennedy. Kritiziral pa je zadržanje evropskih zaveznikov in NATO. Skupnost teh držav spodjedata gospodarska tekma in zasledovanje koristi posameznih držav članic atlantske skupnosti. Le s skupnim naporom vseh držav se bodo rešila vprašanja obrambe, pomoči nerazvitim in k svobodi težečim državam. Amerika bo pomagala državam v Evropi, v Afriki, Aziji in latinski Ameriki, da ne bodo padle pod domačo ali tujo tiranijo. Naznanil je, da bo naprosil kongres za polnomočje za gospodarsko, kulturno in socialno pomoč potrebnim deželam in kontinentom. Vse sile bo zastavil, je obljubil, da se dvigne raven ameriškega ljudstva in, če bo potreba, bo vseh 22 milijard zlatih dolarjev uporabil, da dolar ohrani svojo vrednost. Ozrl se je tudi na sodelovanje s Sovjetsko zvezo in z vsemi narodi na znanstvenem področju, da bodo lahko vsi deležni sadov, ne pa strahot človeških izumov. Dodal je, da so Združene države prve v znanstvenem in tehničnem proučevanju medplanetarnega osvet-ja, čeprav imajo Sovjeti prvenstvo v velikih kozmičnih poletih. Obe sili pa bosta mogli pomagati svetu le, če ne bosta več izrabljali svojih moči za hladno vojno. Kennedvjeva poslanica, ki izzveni v poziv vsem državam k sodelovanju za skupni blagor človeštva, je po svetu naletela na ugoden odziv. Naročnike, ki niso še poravnali naročnine, opozarjamo, naj to store čim-prej. Poravnajo jo lahko ali na upra- vi lista ali po poštni položnici, ki jo dobe na vsakem poštnem uradu. Uprava „Hiša istrskega bratstva” Bivši tržaški župan Gianni Bartoli je skl' cal prejšnji teden na sestanek vse vidnejše begunce iz Istre in predstavnike nacionalističnih organizacij. Na zborovanju je pred lagal, naj se v Trstu zgradi Hiša istrskega bratstva (Casa della fraternita istriana). Namen novega doma naj bi bil po njegovem, braniti koristi Istre v mednarodnem in v ožjem merilu; druga točka Bartolijeve-ga programa se glasi, »čuvati iredentistične ideale, izvirajoče iz naravnega klica, da se človek povrne na zemljo, kjer se je rodil in kjer spijo njegovi dedje«. Nadalje je Bartoli razvijal misel, da Istrani ne morejo pristati na določene ideje, tudi če prihajajo iz določenih političnih krogov, ki uče, »da na vzhodni meji stojita dva naroda, ki si nimata ničesar več očitali. Govoriti o poravnanih računih, ko so vsa Istra, Reka in Zader prišle v tuje roke in je Trst v nevarnosti, se pravi žaliti vse ljudstvo Julijske krajine«. V svojem poročilu je pobudnik shoda o-menjal tudi »slovensko prodiranje« v Trst s poskusi uvajanja dvojezičnosti v javne listine in na sodišča, z zahtevo po priznanju jugoslovanskih študijskih naslovov in s šestdesetimi različnimi ustanovami, ki imajo prvenstveno nacionalistične cilje. Proti vsem tem poskusom bi se torej morala nova organizacija postaviti v bran. Še bolj jasno povedano se Bartolijevo mnenje glasi, da se mora na vzhodnih mejah še vedno razpihovati plamen medsebojnega sovraštva, v imenu istrskega bratstva. Na tem sestanku so izvolili tudi poseben odbor za zbiranje prispevkov in zgradnjo poslopja. Tržaški škof msgr. Santin je poslal zborovalcem pozdrav z željo, da »bi na tem istrskem ognjišču gorel ogenj tradicij, spominov in upov«. 0 vpeljavi dvojezičnosti na Trzašhein Zadeva z vpeljavo dvojezičnosti na Tržaškem ozemlju je nenadoma zadobila že dru go lice. Znano je, da se je odvetniška zbornica v Trstu odločno uprla nameri, da bi se sodne listine izstavljale tudi v slovenščini. Fašistični poslanec Gefter-Wondrich je naslovil na pravosodnega ministra posebno pismo, v katerem pravi, da bi »uvedba dvojezičnosti do temeljev zrušila zadnjo obrambo našega italijanstva«. Poslanec se opira na trditev, da že tako »vseh 50.000 Slovencev v mejah države pozna italijanski jezik«. Minister Gonella je poslancu Gefterju-Won-drichu odgovoril, da bo pozorno proučil vprašanje dvojezičnosti. Načela dvojezičnosti torej načelno ne odklanja. Še bolj jasno se izraža zunanji minister Segni v pismu, naslovljenem poslancu Bologni. V njem trdi, da »je treba postopno uresničevati obveznosti, ki izvirajo iz Posebnega statuta, da se ne skvarijo odnosi mirnega sožitja med večino in manjšino«. Iz teh besed bi se zopet smelo sklepati, da se dvojezičnost vsaj načelno priznava in da se bo polagoma začela izvajati. Minister Segni pojasnjuje tudi nekatere kulturne dogovore, podpisane v Rimu ob obisku jugoslovanskega ministra Koče Popoviča. Dogovor vsebuje za sedaj samo obveznost o- beh pogodbenikov, da »bodo proučili, z namenom, da se podpiše poseben dogovor, vse pogoje za priznanje študijskih naslovov, doseženih na univerzah ali na drugih zavodih na ravni univerz«. Druga zadeva se tiče opcij. Minister pi-; še, da so se pogodili, naj se v kratkem času začno diplomatska pogajanja za rešitev lega vprašanja. Končno omenja minister Segni v pismu poslancu Bologni tudi vprašanje italijanskega šolstva v bivši coni B. O tej zadevi bo razpravljala mešana italijansko-jugoslovan-ska komisija, ki se bo sestala še ta mesec. K celotnemu vprašanju pripominjamo, da morajo v Rimu, zaradi meddržavnih odnosov drugače gledati na dvojezičnost, kakor pa bi hoteli krajevni nestrpneži. Ne delamo si pa nikakih utvar, da se bo pravična in pravilna rešitev tega vprašanja rešila že v najkrajšem času. Za sedaj je samo »dogovorjeno, da se bodo dogovorili«. Ker vemo, kako počasi se vrti kolo pri takih zadevah, zlasti ker dvojezičnost tako bode v cči namišljene varuhe domovine, je že načelni ministrov pristanek,da se bo dvojezičnost uvedla le prav majhno dobro znamenje. T'tzfi :\ Is vij it Tržaški občinski svet: O GOSPODARSTVU NA TRŽAŠKEM Na ponedeljkovi seji tržaškega mestnega sveta se je nadaljevala razprava o dveh resolucijah, ki so ju v zvezi s stanjem tržaškega gospodarstva predložili misovci in demokristjani. O tem predmetu so govorili liberalec Morpurgo, »neodvisnež« Tolloy in demokristjan Gasparro. Od vseh nastopov je Gasparrov gotovo bil najbolj zanimiv, že zato, ker je navedel vrsto važnih podatkov. Demokristjanski svetovalec je dejal, da gospodarsko stanje Trsta in ozemlja ni razveseljivo, a da tudi ne sme vzbujati pesimizma. V zadnjem desetletju so se gospodarske razmere nekoliko poslabšale. To je razvidno zlasti iz naslednjih podatkov. Povprečni dohodek v letih 1951-53 je znašal na vsakega tržaškega prebivalca 320 tisoč lir letno, v letih 1957-58 pa 359 tisoč. Toda povprečni dohodek je v primeru z drugimi kraji v državi dejansko nazadoval, kajti medtem ko je Trst bil pred 10 leti glede povprečnega dohodka na prebivalca na drugem mestu v državi, je v letih 1957-58 zdrknil na 8. mesto. Nazadovanje je tudi razvidno iz deleža, ki ga ima Trst pri skupnem italijanskem narodnem dohodku: leta 1951 je namreč predstavljal 1,23 odstotka, danes pa le 0,91 odstotka. Gasparro je poudaril, da bi morali tukajšnji gospodarski krogi sestaviti natan čen program dela, ki bi ga bilo treba izvesti, da se gospodarsko stanje korenito zboljša. Naglasil je tudi, da bi tudi pri nas morali tako ravnati kot na Siciliji, kjer so krajevne sile zamislile in izvedle celo vrsto koristnih pobud. Svetovalec Gasparro ima samo delno prav, kajti pobude so res koristne le tedaj, ko jih lahko izvedemo. Za to so zlasti potrebna denarna sredstva, ki pa jih lahko tako ali drugače poskrbi samo vlada. Repentabor: JOŽE BIZJAK PONOVNO ŽUPAN V soboto se je prvič sestal novoizvoljeni občinski svet. Glavna točka dnevnega reda je bila izvolitev župana in dveh odbornikov ter dveh namestnikov. Pred tem je svet na predlog odbornika Veljka Guština soglasno potrdil izvolitev vseh 15 svetovalcev, to je tudi izvolitev Edvarda Guština in Štoka Pavla z manjšinske liste, ki nista bila prisotna na seji in nista izstavila dokaza o pismenosti. Veljko Guštin je predlog utemeljil, češ da je obče znano, da sta oba odsotna svetovalca pismena. Pri volitvi župana je Jože Bizjak prejel 12 glasov, se pravi glasove vseh svetovalcev Občinske demokratične liste, medtem ko je Karel Komar z manjšinske liste oddal belo glasovnico. Za odbornika sta bila izvoljena Veljko Guštin in Milan Purič. Pr- vi je prejel 12 glasov, drugi pa vseh trinajst, to je tudi glas edinega prisotnega predstavnika opozicije. (Zadeva je zanimiva, ker je Purič predstavnik komunistične stranke, medtem ko je Veljko Guštin vodja skupine neodvisnih svetovalcev). Za I namestnika sta bila izvoljenia Josip Lazar | in Ferdinand Križman. | Po izvolitvi je Jože Bizjak imel kratek , govor, v katerem se je zahvalil za zaupanje I in obljubil, da se bo tudi v bodočnosti po-trudil, da bo občinska uprava delovala v ko-| rist vseh občanov. Opčine: DRAŽJE VOZOVNICE NA OPENSKEM TRAMVAJU Vest, da nameravajo znatno podražiti vozovnice openskega tramvaja, je hudo prizadela vse naše revnejše družine. O zadevi je bil obveščen tudi tržaški mestni svet, ki bo moral v kratkem temeljito razpravljati o vsem vprašanju, saj je znano, da bo 27. oktobra tega leta podjetje Malih železnic ukinjeno in bo službo prevzela tržaška občina. Župan Franzil je te dni poslal podjetju Malih železnic pismo, v katerem je protestiral proti nameravanemu povišku tarif, češ da so na ta način najbolj prizadeti delavci, uradniki in dijaki. V tej zvezi je v ' nedeljo bilo protestno zborovanje tudi v 1 openski kino dvorani. Nove tarife bodo baje naslednje: povratne vozovnice za delavce in uradnike z Opčin se od 65 lir povišajo na 75; vsi abon-| maji se podražijo za 20 odstotkov, cena .listka, veljavnega za 10 voženj pa se zviša od dosedanjih 630 na 730 lir. Charlejeva tetka V nedeljo gostuje v prenovljeni dvorani i Marijanišča na Opčinah Slovenski oder s komedijo Charlejeva tetka. Dvorana bo zakurjena. Prireditev se začne ob 20. uri. Devin: SMRT POŽRTVOVALNE MATERE V ponedeljek zvečer se je za vedno poslovila od tega sveta 76-letna Marija Štolfa s Kohišča. Odšla je tiho in iznenada v večnost po plačilo za svoje dolgoletno trpljenje na osamljeni in revni kmetiji, kakršna je Kohišče. Požrtvovalni materi in gospodinji naj sveti večna luč. Sorodnikom, zlasti sinu Mirku izrekamo globoko sožalje. SMRT GLAVNEGA PRAVDNIKA Zadet od srčne kapi je v ponedeljek umrl dr. Tommaso Grieb, glavni tožilec pri tržaškem pravdništvu. Pokojnik se je rodil v Neaplju leta 1897 in je bil v Trstu od leta 1958. Barkovlje: OBČNI ZBOR PROSVETNEGA DRUŠTVA V nedeljo je bil v Barkovljah izredni občni zbor domačega prosvetnega društva. Tipamo, da bo kulturno življenje v Barkovljah, ki ima za seboj tako častno preteklost in lepo tradicijo, spet oživelo in s tem okrepilo slovensko zavest Barkovljanov. Na občnem zboru je bil izvoljen nov odbor, kateremu želimo mnogo uspeha pri bodočem delu. /clnzniški prumel z Jugo s lavi j n Goriški trgovski krogi vedno glasneje zahtevajo, da se prometne zveze z Jugoslavijo še izboljšajo. Predvsem gre za avtomo-(bilsko cesto Palmanova-Gorica-Ljubljana. Oglaša se tudi potreba po še enem tiru na ! progi Srcdipolje-Gorica-S. Giovanni al Na-i tisone. Na kratki progi Gorica-Šempeter-No-va Gorica se blagovni promet stopnjuje. V oktobru je privozilo na južno postajo v Gorici 68 tovornih železniških voz, odpeljalo pa 82; v novembru je prišlo 278 vagonov, odšlo v Novo Gorico pa 43; v decembru je to razmerje poskočilo že na 316 uvoza in 103 izvoza. Tovorni promet stalno narašča. Nekaj drugega pa je z osebnim prometom. Ljudje pač ne marajo delati velikanskega ovinka čez Šempeter, ko imajo s prepustnicami prehodne bloke kar pred nosom. CELA PRI STARI GORI Dne 26. januarja je v čedajski bolnišnici (mirno zaspal v Gospodu naš ljubljeni žup-jnik Emil Causero, star 75 let. Doma je bil iz Prešnjega (Purgessimo) pri Čedadu. Po rodu je bil Furlan, a je bil dober prijatelj Slovencev. Naučil se je našega jezika in je rad med nami pastiroval. Mnogo let je župnikoval v Viskarši, potem na Lijesah. Med slovenskimi ovčicami je hotel končati svoje telesno življenje. Po pokojnikovi želji so prinesli njegovo truplo v Cela, dn bo tu pri svojih faranih pričakovalo vstajenja. Pogreba se je udeležila velika skupina duhovnikov. številni ljudje so prišli iz raznih krajev Beneške Slovenije, kjer je rajni opravljal dušnopastirsko službo. Hvaležni slovenski farani želijo, da bi mu Gospod dodelil večni mir in pokoj! Obenem pa izražajo toplo in upravičeno željo, da bi škofija poslala v Čela in v drugi dve slovenski fari, ki so brez duhovnika, takšnega dobrega in zares katoliškega duhovnika, kakor je bil naš dragi »pre Miho«. VISKORŠA Naša vas je nekako središče občine v Ti-pani. Kje so časi, ko je Viskorša slovela kot največja vas v deželi. Lepo razložena .po brdovju med še dovolj dobrimi njivami je pritegnila pogled tujcev. Ljudi je štela skoraj tisoč; pred desetimi leti jih je ljudsko štetje izkazalo še 615. Danes bomo težko našteli kaj preko 300 vaščanov. Razmere bi se lahko popravile, če bi občina in pokrajina skrbeli, kot je potreba, tudi za nas. Podlaga našega gospodarstva bi morala biti živinoreja. V tem pogledu moramo priznati, da so se oblastva vendarle nekoliko zganila. Začela so graditi velik zadružen hlev, ki bo stal 14 milijonov lir. Država bo priskočila na pomoč s polovico te vsote. Za naše gospodarje je važno, da se zredi dobra živinska pasma in se morda poprimemo mlekarskih izdelkov. Tudi za našo cesto bi se moralo kaj podrezati. Od tipajskega mosta je cesta v Kr-nahto in v Viskorško res taka, da se Bogu smili. Občinski možje naj se tudi kaj zganejo. Avtobus sicer vozi po tej cesti, a se PEVMA Vprašanje obširnega zemljišča med cesto in Sočino strugo — nekdanje Fogarje-vo posestvo — se zopet rešuje na poseben način. Kot je znano, je vse tiste njive prevzela ustanova Ente Tre Venezie. Domačini so se dolgo let potegovali, da bi mogli odkupiti kako njivo; pa ni šlo, ker so obla-stva imela za bregom vse drugačne načrte. Prav sedaj jih skušajo izpeljati, kakor so si jih zamislili. Minister za kmetijstvo Ru-mor je pred nekaj dnevi sporočil goriške-mu županu, da je vlada sklenila nakazati 16 milijonov lir za razdelitev in naselitev posestva. Gre namreč za zgradnjo približno šestih kmečkih stavb z gospodarskimi pritiklinami, potrebnimi napeljavami vode, luči, plina itd. Na ta posestva bo vlada naselila kmečke družine, menda iz Furlanije. Vsi stroški, potrebni za stavbe in razdelitev, so preračunani na 35 milijonov. že sliši, da ne misli gospodar avtomobilskega podjetja pokvariti vseh svojih gum na naših cestah. Kaj bo, če ukine vsakdanji Promet? BREZJE Tipanski občinski možje se bodo zbrali, upajmo da kmalu, na seji. Takrat se je treba pogovoriti tudi o Brezju. Dohod k nam je slabši kot na vrh Matajurja. Naša vas ne leži ob glavni cesti. Pot, ki pelje do nas, je polna jam in je razrita kot hudournik. 2e Icfa in leta ni nihče vrgel nanjo lopate zemlje ali grušča. Kako neki? Saj niti cestarja nimamo. Na občini se izgovarjajo, da imajo prazne blagajne, zato da ni mogoče najeti ne cestarjev ne delavcev in tako je treba mirno gle-kako dež odnaša naša pota in ceste v vodo. FOJDA Iz naših krajev se malo sliši v svet. Človek bi mislil, da se nam kar imenitno godi. Marsikaj bi lahko potožili, če bi kaj pomagalo Sicdi meseca smo imeli eno smrt v naši soseski. Triinšestdesetletni gospodar Janez Skubl iz Turkov se je napotil z doma v Fojdo po opravkih. Na poti ga je kar v hipu popadla slabost. Odpovedalo mu je srce in se je zrušil na tla. Poklicali so zdravnika, a ni bilo več pomoči. Skubl je zc bil mrtev. Sosede je smrt pretresla. Vsi l7rekajo sožalje prizadeti družini. PLATIŠČE Breginjski zgornji kot in naša bližnja o-kolica spadata po ozemlju pravzaprav skupaj. Ljudje smo si kot dobri sosedi, podobni po značaju in naravi. Loči nas le Nadiža spodaj v grapi. Cez vodo pelje sicer ',e VCS revon 'n nevaren,.da se po-aere.ca. avtomobilski promet že ni več. lavijo, ca se bo mešana jugoslovansko-ita-hjanska komisija prihodnjič v Vidmu prav o tem mostu porazgovorila. da bi ga popra- v ah P°?tav2 novega. To zadnje bi bilo se na,boljše. Most in zveza za Breginj in Kobarid je potrebna. Do tja bi imeli mnogo bolj pripravne zveze, kakor v dnina središča. Novi most nas bi rešil osamelosti-saj živijo naši ljudje kot odrezani od vsega sveta. Nekdanja občina Pevma bo torej imela na južnem koncu že dograjeno mestno četrt, v sredini pa novo kmečko naselje. Domačinov pa seveda ne bo ne v prvem ne v drugem novem naselju. NOVI ŠOLSKI NADZORNIK Potrjujejo se govorice, da se bodo na nadzorniških mestih osnovnih šol v Gorici izvršile nekatere spremembe, šolski nadzornik za mesto ima pod nadzorstvom tako italijanske kot slovenske šole. Zato se tičejo spremembe tudi naših šol. Doslej je to mesto upravljala začasna nadzornica De Rocco - Gorian. Že ta ni razumela jezika tistih šol, katere naj bi nadzirala. Od slo-1 venskih učiteljev je zahtevala, naj ji pred- '< lagaio učne načrte za pouk na slovenskih šolah v italijanščini. Kako j6 torej nadzirala na primer pouk slovenščine, je tudi u-ganka. Na njeno mesto bo menda prišel mlad nadzornik iz Rima. Dvomimo, da bo pa ta poznal kaj bolje jezik tistih šol, katere bo nadziral. In tak položaj slovenskih osnovnih šol se nekaterim gospodom zdi nopolnoma urejen. RODITELJSKI SESTANEK V nedeljo dopoldne so se zbrali starši naših otrok z nižje gimnazije na roditeljski sestanek. Kljub mrzlemu vremenu je bila udeležba precej številna. Starši so pokazali, da se zanimajo za napredek svojih sinov in hčera, kar jim je treba šteti v čast. Na sestanku je g. ravnatelj gimnazije obrazložil navzočim potrebo sodelovanja med šolo in domom. Potrebno je, da starši ali vzgojni zavodi stalno spremljajo razvoj dijakov in da so poučeni o njih delu; kaj ,im je v šoli naloženo kot priprava za prihodnjo šolsko uro. Starši so z zanimanjem poslušali ravnateljeva izvajanja. Ob koncu se- stanka, ki je trajal skoraj dve uri, so se starši pozanimali pri navzočih profesorjih o šolskih uspehih svojih otrok. ZA ZIMSKO POMOČ Goriška prefektura je objavila številke o nabirki za zimsko pomoč. Doslej se je po vsej naši pokrajini nabralo 4,310.000 lir. Nabiranje za zimsko pomoč se pri podjetjih, po šolah in pri zasebnikih še vedno nadaljuje. Medtem je goriška prefektura izdala o-sem milijonov in 350 tisoč lir za podporne ustanove (ECA). Med 16 občin je razdelila pet milijonov in pol za zimska delovišča in nekaj manj kot štiri milijone med druge podporne ustanove. OGROŽENA INDUSTRIJA V Gorici se je po drugi svetovni vojni močno razvila slaščičarska industrija. Zaradi proste cone in nižjih cen sladkorja, kakor v drugih pokrajinah države so začele v mestu in okolici delovati tovarne bonbonov, keksov, čokolade; s cenenim slad korjem v zvezi tudi sladkih likerjev. Nekaj sto ljudi je dobilo zaslužka v tej tipično »prostoconski« industriji. Tudi podjetniki, se niso imeli kaj pritoževati. Ves ta gospodarski kompleks je pa sedaj v nevarnosti, da bo moral, če že ne prenehati, pa vsaj omejiti svoje delovanje. Vse delo te industrijske panoge sloni na doba- vi sladkorja po znižani ceni. Dokler ga je dosti in poceni, še gre, če ga primanjkuje, se morajo stroji ustaviti. Prav to je eriaj slučaj. Pristojno kmetijsko ministrstvo še ni namreč dalo dovoljenja za uvoz v prosto cono določene letne količine sladkorja. Industrijci so vložili oster protest v Rim in grozijo, da bodo zaprli sladkorne obrate. (jrlas gonških vernikov Med slovenskimi verniki v Gorici se je razširilo precejšnje vznemirjenje in ozlovolje-nost zaradi nekih namenjenih ukrepov in cerkvenih premeščenj. Predvsem so prizadeti verniki, ki se udeležujejo slovenske službe božje v cerkvi na Travniku. Omenjeni verniki so zvedeli, da je g. Mirko Mazora prejel odlok, ki ga premešča iz Gorice na župnijo v Šempolaju na Krasu. Na podlagi te odrebe mora priljubljeni duhovnik, ki je dolgo let skrbel za slovenske vernike v mestu, zapustiti svoj delokrog in oditi v drugo faro. Pripominjamo, da je g. Mazora slovel kot izvrsten pridigar; deca ga je ljubila kot očetovskega kateheta, verniki ga poznajo kot socialno čutečega in versko vnetega dušnega pastirja. Zato bi jih nenadni odlok cerkvenih oblastev hudo prizadel. Po dolgem času je versko življenje v travniški župniji med slovenskimi verniki zaživelo. Čemu torej nove spremembe, se vprašujejo ne eden, ampak mnogi in skoro vsi. Kateri so vzroki, ki odločajo o osebnih premembah na dušno past irskih mestih, in to še na tako odgovornih, kot je to, o tem ne bomo razpravljali, čujejo se pa različna mnenja, ki prav gotovo pogodijo pravo. Ni dvoma, da je g. kaplan in katehet, ki je z lepimi govori privabil v cerkev številne slovenske vernike in je z ljubeznivim nastopom vplival na otroke, postal trn v peti določenim nacionalno nestrpnim krogom. Slišati smo, da so taki ljudje iz laičnih in tudi iz cerkvenih krogov, ki so Slovencem sovražno razpoloženi. Ti ljudje, ki radi udarijo po slovenskih pravicah tudi v cerkvi, so gotovo pritiskali na odločujočo oblast, da je odredila premestitev omenjenega dušnega pastirja. Z žalostjo se goriš ki slovenski verniki pri tem spominjajo na fašistične čase, ko so prav na Travniku med postnimi pridigami motili slovensko bogoslužje; ko so zaradi slovenskega cerkvenega petja v Podgori mučili pevce in umorili organista Lojzeta Bratuža. Ali trajajo odmevi tistih črnih časov še sedaj? Goriški slovenski verniki izražajo zato željo, da bi ne prišlo do nameravanih sprememb in to predvsem v prid dušnora st irskemu blagru! IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA JANŽEKOVIČ V smrt ali življenje ALI ŠE IMAMO SLOVENCI KOT NAROD DOVOLJ ŽIVLJENJSKE SILE? — KAJ SODI O TEM EDEN NAJODLIČNEJŠIH SLOVENSKIH KATOLIŠKIH MISLECEV Važni razlogi, ki so nekoč nagibali starše, da so imeli otroke, so zaradi napredka družbe odpadli. Danes družina ne potrebuje več otroka za sebe. Dolžnost, da oskrbi onemogle starše, ki jo je imel nekoč otrok, je prevzela družba. V naši dobi se ni treba nikomur več bati, da bi umiral na oesti. Hlap-eev Jernejev ni več. Nagibi za otroka so samo še čustvene, ne več obenem tudi gospodarske narave. Gospodarski oziri ne samo, da ne govore več za otroka, marveč so proti njemu. Ce uporabimo surovi gospodarski jezik, moramo priznati, da so z otroki sami stroški, koristi pa nobene. Narod pa brez otrok ne more obstati. Družba, ki hoče živeti, stoji torej danes pred vprašanjem, kako narediti otroka zopet zaželenega. S čim nadomestiti razloge, ki so nekoč nagibali starše, da so imeli otroke? Ce si bodo starši otrok želeli, tedaj sredstva proti spočetju in odprave plodu ne bodo več ogrožala skupnosti. Kako narediti otroka zopet zaželenega? Težko vprašanje, ki ga bo moralo reševati mnogo glav. Vsekakor je treba storiti vsaj dvoje. Ljudstvo je treba poučiti o položaju in rodnost je treba začeti vzpodbujati z učinkovitejšimi gospodarskimi ukrepi kakor doslej. Ljudstvo je treba poučiti o položaju. Kadar grozi kaka nalezljiva bolezen, je vsa javnost takoj opozorjena. Dnevno časopisje stalno poroča o stanju in prinaša navodila, kako naj se varujemo okužbe. Ko pa je začel glodati črv prav koreniko narodovega življenja, je vse tiho. Tisto opozorilo v TT (Tedenska Tribuna - ljubljanski tednik, op. ur.) je bi- lo samo hvalevredna izjema. Pa še. takrat je, morda slučajno, morda hote, takoj nato izšel članek, ki je dopovedoval, da je na svetu v resnici preveč rojstev. Recimo, toda v Sloveniji ne. Ali bomo mar uvozili Kitajce in jim predali Triglav in Bled in Koper? Kako si naj torej razložimo ta molk spričo tolike nevarnosti? Ali je morda zmanjševanje rodnosti samo prehoden pojav, ki bo preminil sam od sebe? Žal ne. To je najresnejša, smrtonosna bolezen, ki je uničila že mogočne narode. Stari Rimljani so kratko iri malo izumrli, majhen ostanek so pa vsrkali sveži narodi. Morda je pa stanje brezupno in borba nima smisla. Nikakor. Čeprav je pojav splošen- in značilen za vse kulturne narode, vendar ni posledica kakega neizprosnega naravnega zakona. Pri rojstvu otroka ima besedo vsekakor tudi človekova svobodna odločitev. Francoski narod je pokazal, da je zlo mogoče obrzdati. Toda s kakimi napori so Francozi to dosegli, kako so razgibali vso javnost, kako so z zakonodajo podprli družino! Zlo je mogoče premagati, toda premagati ga je mogoče samo z resnim naporom, ki ga mora podpreti vse ljudstvo. Prav zato pa morajo ljudje vedeti, za kaj gre. Ljudstvo je treba poučiti o položaju. Povedati mu je. treba, da smo tik pred tem, ko bomo začeli izumirati. Naj se število rojstev še nekaj let tako manjša, pa bomo začeli Slovenci po malem izginjati in prepuščati svojo zemljo drugim. Ali nam je to res vseeno? Nobenega dvoma ni, da je vendarle še mnogo ljudi, ki jim je to, kar označujejo besede dolžnost, domoljubje, narod, domovina, nekaj nad vse pomembnega in svetega: Živeti in posredovati življenje je. dolžnost; preprosto domoljubje zahteva, da imajo družine otroke; ne smemo dopustiti, da bi kot narod izumrli. Ali bi mogli dolžnost natančneje določiti? Ali bi smeli tvegati kako število? Raje ne. Pa vendar: Na Francoskem se je reklo, da bi se narod ohranil na dosedanji višini, če bi imele družine po tri otroke: dva, da nadomestita starše, enega namesto tistih, ki otrok nimajo, in zaradi morebitne smrti kakega otroka. Za narod, ki pa hoče rasti, je to premalo. Za nas, ki tekmujemo z rodovitnejšimi jugoslovanskimi narodi, je to premalo. Slovenska družina bi naj torej imela, če se ne oziramo na nič drugega kakor na njeno narodno zavest in domoljubje, vsaj štiri otroke. Na to bi morali misliti tudi stavbeniki. Materinstvo je treba obdati z vso častjo in mu nuditi vso zaščito. Na Zapadu so očetje z mnogimi otroki priljubljen predmet karikaturistov. Pri nas (v Sloveniji, op. ur.) se družine z več otroki sme- šijo kvečjemu zasebno; javno, recimo v časopisih, jih nihče ne sramoti. Otrok je redno prikazan v vsej svoji očarljivosti. Obhajamo materinske in otrokove dneve. Dan za dnem se odpirajo nova, vedno mikavnejša in bolje opremljena igrišča. Za otroka se mnogo stori. Potrebno bi pa bilo storiti še več in poskušati ustvariti tako javno mnenje, da bo to, s čimer se družina najbolj postavi, ne najnovejši televizor, ne avto, ki premore toliko ku-bikov, ampak število otrok. Število otrok bi bilo treba upoštevati povsod. Kadar se poteguje več oseb za isto mesto in so vse enako sposobne, tedaj naj bo odločilno vprašanje, kdo ima več otrok. Tudi duhovnik more na razne načine pokazati, kakšna čast gre materinstvu. Materam z mnogimi otroki bi recimo mogel dati kake prednosti pri nabavi sedeža v cerkvi. Kdo drugi bolj zasluži sedež, kakor mati, ki jo bremeni kopica otrok! Vsakomur bo njegova lastna dušnopastirska modrost in obzirnost najbolje povedala, kaj more storiti za matere v svoji župniji. Otrok mora biti družbi vse. Otrok je alfa in omega družbe. On je tisti, ki bo ustvarjal televizorje in avtomobile, in on je tisti, za kogar se vse ustvarja. Prej smo rekli, da zaradi družbenega razvoja danes družina ne potrebuje več otroka. To KROŽEK SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi na sestanek, ki bo v petek, 3. februarja, ob 20.30 v društvenih prostorih v ul. Commerciale 5/1. Na sporedu je nadaljevanje predavanja: »INDUSTRIJSKA SESTAVA TRŽAŠKEGA OZEMLJA« Po predavanju razgovor o bližnji puslni zabavi in smučarskem izletu. ugotovitev je treba dopolniti. Današnja družina ne potrebuje nujno svojega otroka, otroka pa potrebuje. prav tako kakor vedno. Vsi potrebujemo otroka. Socialno zavarovanje, ki se nanj zanašamo, to so ljudje, ki nam bodo pomagali v stiski. To je zdravnik, ki ga bomo poklicali, to je bolniška sestra, ki nas bo negovala, to je osebje, ki oskrbuje domove za onemogle. Prav v teh letih se rode in doraščajo otroci, ki jih bomo potrebovali, ko bomo obnemogli. Kaj mi storimo za otroke? Ali naj njihovi starši sami nosijo vse stroške zanje, potem pa, ko so jih spravili na noge, dajo vsej družbi na razpolago? Starši namreč, mislim na delavske in uradniške družine, na starost verjetno sploh ne bodo živeli pri svojih otrocih. Otrok torej niso negovali zase. Tudi oni se bodo zaupali socialnemu zavarovanju, to je, tujim otrokom, in jim bodo plačevali usluge prav tako, kakor mi, ki svojih otrok sploh nismo imeli. Starši, ki imajo danes otroke, plačujejo torej dvojne otroke: najprej svoje, ki jih potem brezplačno izroče družbi, potem pa še tuje, s tem da z delom svojih dohodkov napajajo socialno zavarovanje. Imeti danes otroke, in sam skrbeti zanje, se pravi, dati se izrabljati od onih, ki svojih otrok ne marajo, ker se zanašajo, da se bo vedno našlo do- volj preprostežev, ki jim bodo pripravljeni zastonj roditi in vzrediti otroke. To je sicer zakrinkana, zato pa nič manj odurna oblika izkoriščanja človeka po človeku. 'Današnji človek pa ne mara biti več bedak, ki bi se dal izkoriščati. Zato sodobnim staršem, ki se tega bolj ali manj jasno zavedajo, otrok ni več zaželen. S tem res dosežejo, da mso več izkoriščani, toda store še nekaj drugega, na tak način pa sami postajajo izkoriščevalci. Zato rešitev ne more biti v tem, da bi se družine branile otrok, kajti otroci so nam vsem potrebni, ampak v tem, da stroške za njihovo vzdrževanje prevzame družba, to je, mi vsi. Brez smelih ekonomskih ukrepov se rodnost ne bo dvignila. Družba, ki je spoznala, da zaradi splošnega napredka družini lasten otrok ni več nujno potreben, marveč ji je v gospodarsko škodo, pač pa je neob-hodno potreben in gospodarsko koristen družbi, mora postaviti načelo: Družina, ki ima otroke, ne sme biti zaradi tega gospodarsko na slabšem od druži- ne, ki,jih nima. To načelo mora poskušati uvelja- j vili do zadnjih posledic. Tega se družba že. zaveda in začenja dajati staršem za otroke doklade. Z višino svojega prispevka more odločilno vplivati na rodnost. Zlasti' socialistična družba, ki je vzela porazdelitev gospodarskih dobrin v svoje roke, je sposobna s svojimi ukrepi urejati naraščanje prebivalstva. Da pri tako vzvišeni zadevi, kakor je rojstvo človeške osebno- ! sti, soodloča umazani denar, to sicer človeku ni v j ponos, a še manj mu je v ponos, če gospodarsko ; izrablja starše. Dokler človek ne bo zmožen, da dela dobro samo zato, ker je tako prav, in se izogiba ] slabega zalo, ker je slabo, dokler bodo njegove nravne odločitve odvisne Uidi od obljubljenega plačila in od zagrožene kazni, dotlej bo tudi število rojstev mogoče urejati z gospodarskimi ukrepi. Socialističnim državam se torej ni bati za svoj naraščaj, če le hočejo uporabiti sredstva, ki jih imajo v rokah. Vendar je prav pri nas vprašanje bolj zamotano. Naša država (Jugoslavija, op. ured.) kol | celota še ne trpi zaradi premajhnega števila rojslev. i Bolezen se je zagrizla predvsem v slovenski in hr- , vatski narod. Ce bi se. zvezna država odločila za j lake gospodarske ukrepe, ki bi bili zmožni dvigniti rodnosl v teh dveh republikah, bi se število rojstev po celi državi povečalo bolj, kakor je zaželeno, mi bi pa kljub temu zaostajali za drugimi bratskimi narodi. Vprašanje rodnosti bo morala reševati vsaka republika zase. Morda se pa kdo v najbolj skritem kotičku svojega srca poigrava celo z mislijo, da bi navsezadje za Jugoslavijo niti ne bilo slabo, če bi nekaj njenih narodov potihoma, neopazno in brez bolečin zvodenelo in izplahnelo. Koliko trenj bi odpadlo, na kako j preprost način bi se ustvarila enotnost! Zgrešena i in zastrupljena misel! Enotnost narodov, ki jih ve- | že bratska ljubezen in vzpodbuja viteška tekma, je j trdnejša in lepša od enotnosli, ki jo poraja enoličnost. Vrv je. tako močna zato, ker je spletena iz mnogih vrvic. Francozi so en narod, pa so hudo I razdvojeni; Italijani so en narod, pa se vseeno pobijajo med seboj. Ne maramo enotnosti, ki bi jo ustvarila smrt. Noben jugoslovanski narod ne sme umreti! Tudi mi Slovenci ne smemo in ne maramo umreti! Vprašanje, rodnosti, ki se tiče TWttVSStn n;is, bomo začeli sami reševati. Našle se bodo bistre glave in predlagale učinkovite ukrepe, ki jih bo mogla izvesti LR Slovenija. Cemu smo pa vpisani posebej v državljansko knjigo ljudske republike Slo- J venije? Morda bo treba pri nas povečati obseg posesti, ki jo smejo imeti starši, da še dobe otroške doklade. Morda bo treba začeti dajali prispevek za otroke, tudi malim posestnikom, ki niso v službi. Prav take družine, ki se ne gnetejo v mestih in ki se morejo njihovi otroci po mili volji naskakati v zelenju in soncu, so zmožne dali družbi največ in najbolj zdravih olrok. Naši veliki možje nas zaskrbljeno gledajo iz svo- I je večnosti. Kako so se tresli za usodo svojega m a- j lega naroda, koliko so sanjali o narodni svobodi, kaj vse so zanjo žrtvovali! In sedaj, ko smo to svo- | bodo dosegli, ko ni več nevarnosti, da bi nas uni- I čil tuji meč, ko zopet nam buči morje Adrijansko,* | (Konec na 8. strani) Najden nov rokopis ob Mrtvem morju Našli so nov tako imenovani »zvitek Mrtvega morja«, in sicer v lončenem vrču v neki jami doline Kidron. Sporočilo o tem je objavil sedaj strokovnjak za sveto pismo starega zakona dr. Juan Allegre iz Manchestra. Allegre raziskuje na čelu odprave, ki jo podpira veliki angleški nedeljski časopis, jame ob Mrtvem morju. Zdi se, da je sedaj najden zvitek starejši kot zvitki iz Oumrana, ki izvirajo od neke judovske verske ločine pred Kristusom in iz časa Kristusa in ki vsebujejo razen odlomkov svetega pisma komentarje, molitvenike ; in redovniška pravila. Dr. Allegre je dejal po bežnem pregledu, da gre pri novem zvitku za enega najstarejših znanih spisov sploh. Novo jamo so odkrili Arabci, ki so našli med ' sipino in meliščem, več kot noht velikih kosov pa- j pirusa v gnezdu nekega glodavca. Prva preiskava je nato spravila na dan lončeni vrč z zvitkom. Dr. Allegre bo sedaj raziskal sistematično celo jamo, pri čemer bodo morali med drugim zgraditi malo ozkotirno železnico, da bodo iz jame odstranili vse melišče. Ozimne pšenice bo malo... Zaradi skoraj stalnega deževja so le redki kmetovalci lahko posejali ozimno pšeni temi c o . To pa se ni zgodilo samo pri nas, mar- [ izključno sejali in bili z njo tudi zadovolj- no v je predvsem sorta »mentana«, katero prejšnjih letih naši kmetovalci skoraj ni, zlasti zato ker m sorte »mentana« se še zahtevna sorta. Seme dobi in kdor misli več skoraj v vseh pokrajinah zgornje Itali je. Zato bodo morali marsikateri kmetje kupovati moko za peko vsakdanjega kru- sejati jaro pšenico, naj si nabavi to sorto, ha. Poleg tega bo najbrž malo pšenične Svetujemo pa, da si kmetovalci nabavijo slame za steljo. Kdor ni sejal ozimne pšenice, lahko seje novo seme in tisto, ki jo pridelajo doma Za spomladansko setev bi bile dobre tu- jaro, to je spomladansko pšenico. Pri nas j di vse druge ozimne sorte, če bi jih jarovi-jo sejemo meseca februarja. Od jare pšeni-' zirali. To je postopek, katerega se poslužu-ce navadno dobimo pičlcjši pridelek kot od jejo v Rusiji in sploh v pokrajinah, kjer ozimne, a razlika bo tem manjša, čim bo-' sneg dolgo pokriva zemljo. Posebnost tega ije bomo jati pšenici postregli. Postreči pa postopka je v tem, da je kaleče seme umet-morajo tako kot ozimni pšenici, se pra- no podvrženo vplivom mraza. Takega jaro- Ji zemljo globoko preorati, obilno pogno- viziranega semena pa pri nas m in zato j iti z dobro dozorelim hlevskim gnojem in umetnimi gnojili, sejati s strojem in nato še navrhno gnojiti ali gnojiti pod list. Paziti pa moramo tudi na pšenično sorto, ker so le prav redke ozimne sorte pšenice primerne tudi za spomladansko setev. Med Umetni hlevski gnoj Priprava umetnega hlevskega gnoja je precej enostavna in hitra, saj je gnojilo pripravljeno že v 3 do 4 mesecih. Dobimo ga takole : Tla naj bodo neprodušna, najbolje betonska ali iz steptane ilovice. Na ta tla nanesemo toliko slame ali listja, da dobimo 50 do 60 cm debel steptan kup, ki ga polijemo z vodo. Kup polijemo še dvakrat v naslednjih 12 urah. Nato slamo ali listje pokrijemo s prst debelo plastjo dobrega hlevskega gnoja, s čemer vnesemo bakterije, ki so nujno potrebne za kipenje in razkroj rastlinskih snovi. Drugi dan raztrosimo na vsak kvadratni meter površine po 1 1/2 kg superfosfata in 1 kg seči (urea); vsak kg seči lahko nadomestimo z 2 kg žvcplenokislega amoniaka (solfato am-monico). Nato kup zopet polijemo z vodo in ga pokrijemo s slamo ali s posebnim »platnom« iz plastične mase. S tem preprečimo izparevanje. Prav kmalu, navadno že drugi dan, se začne v kupu kipenje in v njegovi notranjosti se toplota močno dvigne. Ko doseže od 50 do 60" C, odstranimo slamo ali pogrinjalo, kup spet steptamo in vrh njega razlijemo toliko vode, da začne od spodaj odtekati. Nekaj dni pozneje — 2 do 3 dni •— nanesemo na prvi kup enako debelo plast slame ali listja, ki ga pa ni več potrebno pokriti s hlevskim gnojem. V ostalem pa ravnamo tako, kot smo s prvo plastjo — kupom: zalivamo in raztrosimo enake količine umetnih gnojil. Nato lahko nanesemo še 2 ali 3 plasti slame ali listja ni ravnamo z njimi tako kot s prvo plastjo. Končno ves kup pokrijemo, najbolje z zgoraj omenjenim pregrinjalom iz plastične mase in pustimo pri miru 3 do 4 mesece.^ Po tem razdobju je umetni hlevski gnoj pripravljen in ima približno tako gnojilno moč kot pravi hlevski gnoj. naj se seje predvsem sorta »mentana«. Proizvodnja mleka Proizvodnjo mleka v Italiji v letu 1960 cenijo na več kot 100 milijonov hi, medtem ko jih je bilo leta 1959 in leta 1958 93 mi-lij. hi. Iz teh številk je razvidno, da se proizvodnja dviga. Računajo, da odpade na krave 90% vse proizvodnje, ostalih 10% pa na bivolice, ovce in koze. V južni Italiji in na otokih molzejo tudi oslice. Od vse količine dobljenega mleka gre 25% za vzrejo živali, 27 % za človeško prehrano, 48% pa za mlekarsko industrijo, ki plačuje najslabše, saj se sedanja cena vrti med 38 in 45 lirami za kg, medtem ko je bila pred letom dni skoraj za 10 lir višja. Kljub temu pa ni bil uvoz masla in sira nikdar tako visok kot leta 1960. So mravlje škodljive ali koristne? Odgovor ni enostaven. Zunaj v naravi, posebno v gozdovih, so mravlje na vsak način zelo koristne, ker uničujejo gosenice in drugi mrčes. Uničijo zlasti mnogo gosenic borovega prelca. Prof. Pavan, ki predava na vseučilišču v Paviji, meni, da je v Italiji nad milijon gnezd mravelj z okoli 300 milijardami delavk (mravlje brez peruti). Pavan trdi, da te mravlje uničijo dnevno nad 1200 stotov gosenic in drugega mrčesa. Mravlje so torej zelo koristne. Drugačnega mnenja je seveda cvetličar, če se mu vgnezdijo v cvetličnem loncu pod cvetlico ali pod cvetličnim grmom. Enakega mnenja je tudi vrtnar. Posebno po strani pa gleda mravlje gospodinja, če so se navadile hoditi v kuhinjo ali po sobah ali če so se celo vgnezdile v zidu. Tu so pač škodljive in jih je treba uničiti, za kar je danes vse polno pripravkov in zadostuje že DDT. Narodni dohodek in kmetijstvo V Italiji živi danes od kmetijstva še vedno 32% delovnih ljudi, na katere je v letu 1960 odpadlo nekaj nad 3 tisoč milijard ali pičlih 18% vsega narodnega dohodka. Te številke jasno povedo, v kakšnem stanju se nahaja kmetijstvo v Italiji: 32% delovnih ljudi se mora zadovoljiti z 18% narodnega dohodka. Zato delovni ljudje zapuščajo deželo in iščejo zaposlitve drugod, predvsem v industriji. Leta 1960 se je kmetijski dohodek znižal za najmanj 150 milijard, od katerih vsaj 100 samo od nižjega pšeničnega pridelka. Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 2*477 m DOM: KOZMETIKA POZIMI Zima je tu in z njo tudi razne kozmetične neprijetnosti. Posebno če pade živo srebro pod ničlo, se nam lahko zgodi, da si za zmeraj poškodujemo kožo na obrazu. Poškodbe potem lahko odstranimo samo z dolgotrajnim zdravljenjem. Vse to pa ni potrebno, če se navadimo, da pozimi nekoliko negujemo kožo. Povsem razumljivo je, da pozimi zaščitimo telo in vrat pred mrazom s plaščem in šalom, obraz pa ostane izpostavljen vsem vremenskim muhavostim. Pri nas seveda ne moremo pokriti obraza z masko, kol delajo na Južnem tečaju, toda tudi za obraz obstaja »zimski plašč«: to je tenka plast mastne kreme. Laponke uporabljajo n. pr. za mazanje obraza mast morskega psa. Njihova koža je vedno zdrava, mehka in prožna kljub hudemu mrazu in snežnim metežem. Pri nas bi gotovo bilo smešno, sprehajati se po mrazu z debelim slojem masti po obrazu, toda pomagamo si lahko drugače. Predvsem si moramo z dobro mastno kremo na-treti obraz pred spanjem. Kremo vtiramo v kožo na obrazu in vratu. To je prvi postopek za zavarovanje kože. Ko je zunaj temperatura pod ničlo, moramo predvsem paziti na kožo okrog oči. Namažemo jo z mastno kremo, ki jo previdno vtremo v kožo. Tanka plast pudra preko mastne kreme bo obraz odlično zaščitila pred vetrom in mrazom. Pri tem je treba omeniti tudi to, da zahteva zima drugačno barvo pudra kot drugi letni časi. V poštev pridejo rožnati odtenki pudra. Ko je mraz najhujši, moramo paziti tudi na ustnice, da nam ne popokajo. Ustnice pozimi pazljivo negujemo. Brž ko čutimo, da se koža , na ustnicah krči in poka, se moramo odreči črtala za ustnice in uporabljati posebno kremo za ustnice, ki ščiti kožo, hkrati pa zdravi poškodbe, ki nastanejo za-‘radi mraza. KAJ JE MODERNO PO SVETU? Letos so zelo priljubljene resice (franže); z njimi okrasimo klobučke, zapestnice na rokavih, spodnje robove tunik in podobno. Letos so se ženske ogrele tudi za nazobčane trakove, s katerimi se lahko okrasijo spodnji robovi kril, jopic, vratni izrez itd. Priljubljene so lemnorjave nogavice, čevlji s štirioglato konico in štiriokglatim izrezom, klobuki in kape iz enakega blaga, kol je plašč ali kostim, velike torbice iz žameta ali usnja, gladke ali pa zelo nabrane in velike zaponke na ramenih ali v pasu. KOKTAJL ZA LASE Enkrat mesečno lahko umijemo lase s stepenim rumenjakom, ki smo mu dodale žličko ruma. Počasi dodajamp še malo mlačne vode, da se vse dobro zmeša. Pranje: lase zmočimo z mlačno vodo, nato pa polijemo z gornjo mešanico ter masiramo lasišče kot s šamponom. Glavo masiramo dolgo, jo izplak-nemo z vročo vodo in postopek ponovimo. Končno večkrat izplaknemo lase z mlačno vodo. iUfjo’9 tarlfeni Od več strani smo že slišali in tudi prejeli pritožbe, da obstajajo v naši republiki različne kategorije upokojencev. Nekatere uživajo vse pravice, za druge se pa državna oblastva ne zmenijo ter jih pustijo, da hirajo, kakor vedo in znajo. V vseh kulturnih državah je socialni sistem tako urejen, da se uslužbencem poveča plača, kadar se življenjske potrebščine podražijo. To pravilo velja za državne, kakor za privatne nameščence. S poviškom plač se pa avtomatično zvišajo tudi prispevki in odtegljaji za socialne prispevke. Zavod za socialno skrbstvo (INPS) ima zlasti pri nas natančno določene lestvice. Do tu je vse v redu. Pravilno je tudi, da se s povečanjem življenjskih stroškov zvišajo tudi pokojnine. Toda ne vsem in prav tu se začenjajo izjeme ter so določene kategorije upokojencev zapostavljene. Državni in napol državni upokojenci imajo tako imenovano gibljivo lestvico avtomatič n ih poviškov. To santo po sebi razuml jivo pravilo pa ne pride v poštev za tiste upokojence, ki prejemajo že tako skopo odmerjene odpravnine od Zavoda za socialno skrbstvo. Naj se cene potrebščinam zvišajo, kolikor se hočejo, revni in stari upokojenci, odvisni od omenjenega zavoda, ostanejo vedno pri isti vsoti. Zavod spravi v svoje blagajne ob vsakokratnem zvišanju plač ogromne milijone, svojim upokojencem, katerim je denar pravzaprav namenjen, pa ne da nič več. Na tisoče in tisoče jih je, ki se morajo s pokojnino deset do petnajst lisoč lir pehati skozi lakoto celega meseca, medtem ko ima državni uradnik, ki ni opravljal prav nič večje delo, po petkrat ali desetkrat toliko. Pod Mussolinijem so pravili, da so šli milijoni, nabrani od socialnega zavarovanja, za topove in razkošne palače. Kam gredo pa sedaj? Ali bi ne bilo pravično, da se tudi upokojencem Zavoda za socialno skrbstvo že enkrat prizna gibljiva lestvica, kadar se cene zvišajo? NOVICE Gobavost i V V zadnjih mesecih so se pojavih v , Italiji nekateri primeri gobavosti. Vest o j lej hudi bolezni je precej preplašila jav-i nost. Poslanec Cucco je zato vložil inter-j pelacijo na ministra za zdravstvo. Naštel je, j da je v državi 517 primerov gobavosti. Za I to boleznijo boleha skoraj sto oseb več kot prejšnja leta! Minister pa jc na vprašanje | odgovoril, da niso to nikakšni novi primeri, so le stari bolniki, ki so se doslej izognili J zdravstvenemu nadzorstvu. Prijavili so se šele potem zato, da bi bili deležni državne ! podpore, ki je določena po zakonu iz leta ! 1950. Minister je tudi pripomnil, da bolnike I s to boleznijo danes z modernimi sredstvi lahko ozdravijo. Nekoč je bilo potrebno ta-j ke nesrečnike za vse življenje poslati v o-i samljena gobavišča na kakem otoku. Sleherno vznemirjanje je povsem brezpotreb-no. 3€ot gobe. Politični zemljevid Afrike sc že kar vsak teden spreminja. Nove države rastejo kot gobe po dežju. Prvenstvo med vsemi novimi državnimi tvorbami je pa gotovo odnesla, pokrajina Ruanda-Urundi severno od jezera Tanganjika. Kot vse drugo porečje Konga je tudi ta del afriške zemlje, ki meri 54.000 km2 in ima 4 milijone in pol prebivalcev, spadal pod belgijsko nadoblast. V soboto dopoldne se je pa kar v času treh četrt ure Uranda izklicala za samostojno demokratsko republiko. Bonyumutwa, vodja večinske stranke je bil kar brž izvoljen za predsednika republike, še na javnem zbo-! ru v prestolnici Usumburu je določil, kdo J bodo njegovi ministri in načelniki desetih l republiških pokrajin, še preden so šli h kosilu, so že vihrale s poslopij in s palm zeleno-rumeno-roza zastave, znak nove republike. Ruanda se priznava kot članica Združenih narodov. Nekaj časa pa bo v deželi ostala tudi belgijska uprava. J£etniea narobe I še preden se je na koledarjih pojavila | letnica 1961, so nekateri domiselni pikolovci tudi v Gorici pogruntali, da isto letnico enako hereš, tudi če jo obrneš narobe. Isto misel je objavil pred desetimi dnevi tudi londonski Times. »Narobe letnice« se je domislil neki podeželski župnik v »pismu | uredništvu«. Dopisnik pa se obenem spra-| šuje, kdaj se bo zopet pisala taka letnica, i ki se bo lahko enako brala prav in naro-j be. Pripominja, da se je tak primer pripe- I til v zadnjih stoletjih le dvakrat, in sicer leta 1691 (obrnite jo!) in leta 1881. Kdaj se bo pa v bodoče ponovil spet tak slučaj? Na tako vprašanje v krogu znancev je po nekaj dneh odgovoril nekdo, da bo mogoče šele čez šest tisoč let spet zapisati letnico, ki bo enaka na pravo in na drugo plat. Ta letnica bo: 6009. Zdaj pa sami preizkusite, ali je med letošnjo letnico in med omenjeno še kakšna taka vmes kot letošnja. V smrt ali življenje (Nadaljevanje s 6. strani) sedaj se začenjamo predajati uživanju in nc zmoremo več preproste naravne žrtve, ki jo zahteva rojstvo in vzgojo otrok. V vsaki dobi zgodovine so se nam rodili preroki, ki so dali narodu gesla m tisti čas, kje ste danes, narodovi videi, ki hi našli pravo besedo in vrnili ljudstvu voljo do življenja? Še nismo začeli umirati, in če bomo zaceli, ne bomo takoj umrli. Toda Slovencev nas je tako ma- lo. Zato je skrajni čas, da se nevarnosti zavemo, da opozorimo nanjo vse ljudstvo. Pred nami je izbira: grozi nam smrt, možno je življenje. Smrt bi bila lahka, toda sramotna; življenje bo terjalo mnogo možatega napora. Za kaj se bomo odločili? Kam se bomo usmeriti? V smrt ali v življenje? ' KONEC V naslednjem trenutku je pač ležala ob zidu vrsta čudno zvitih postav v klopčiču, druga na drugi, kot kup zelenkastih cunj, iz katerih je tupatam gledala glava. Včasih se je kup še zganil. Američan je nekoliko počakal z brzostrelko uprto vanj, potem pa se je napotil naprej, za prvim vojakom, ki se je že odpravil k tretjemu, bolj oddaljenemu stolpu. »Bili so neumni, da niso rajši zbežali, kot smo jim kazali,« je dejal nekdo. »Bili so še skoraj otroci,« je dejal drugi. Toda večina jim je privoščila. »Vse Nemce bi morali pobiti,« so govorili. »Vse do zadnjega. Iztrebiti bi bilo treba to svojat.« želja po maščevanju je pri mnogih kar zagrnila zavest, da smo končno svobodni. Imel sem čuden občutek, kot da še vedno ne morem verjeti, da smo osvobojeni. Ne da nisem verjel v osvoboditev. Bila jc tu. Videl sem Američane in bil sem priča, ko so pobijali naše stražarje, kol smo si to tolikokrat želeli in to željo tudi v besedah izražali, če smo bili sami med seboj. (Sicer pa je bilo v Dachauu zelo malo vohunjenja). Toda svoboda bi morala imeti drugačen okus. Nenadno sem odkril, da nisem več sposoben niti globokega veselja, kot sem bil že prej odkril, da nisem več sposoben groze ali dolgotrajne, globoke žalosti. Včasih, kadar sem videl, kako so ruski pometači iz štub z metlami drgnili na stranišču na tleh ležeče, do kosti shujšano truplo kakega »musulmana« (to ime se je oprijelo v taborišču popolnoma shujšanih, mlahavih, v cunje oblečenih postav, ki jih je bilo samo še nos, in s čudno potemnelo ali porumenelo poltjo), da bi postrgali z njega nesnago, s katero se je pomazal v zadnji uri, in se pri tem ^surovo šalili: ter ga z brcami preobračali kot poleno,, 'Tehima & .'niiV/fc «• E. Z. me je še nekaj sililo, da bi jih spomnil na spoštovanje, ki so ga dolžni smrti, hkrati pa sem se zavedel, da sem tudi sam popolnoma brezbrižen do takih mrtvecev. Ničesar razen rahlega sočutja nisem občutil, in zjutraj sem se prav tako mirno kot vsi drugi ozrl po mrličih, ki so ležaii v vrsti pred barako in čakali, da prideta SS-ovec in kapo s skrinjico ter jim populita zlate zobe, če jih imajo, da jih nato odpeljejo v krematorij. In pri tem mi je včasih prišlo na misel, kako zelo neprijetno mi je bilo kot otroku v bližini mrliča. Ce sem le mogel, sem se izognil, da mi ni bilo treba z domačimi pokropit kakega mrtvega. Za nobeno ceno bi se ga ne bil dotaknil. Zdaj sem ostal ravnodušen, tudi če sem se zbudil ob mrliču, in v Oberlingenu so bolniki iz Revierja posedli opoldne z menažkami juhe kar po krstah, v katerih so čakali njihovi umrli sojetniki na transport v krematorij ali v kak skrit grob v gozdu, ne da bi se mi zdelo to kaj posebno čudnega. Sedeli so pač na krstah, ker niso imeli sesti kam drugam. Zdaj sem z rahlim začudenjem ugotavljal, da je življenje v taborišču okrnilo v meni (kot najbrž v vseh drugih) tudi sposobnost veselja. Neštetokrat Sem sanjaril o dnevu osvoboditve, a zdaj, ko je bil tu, sem ostal hladen in miren, kot gledalec pri predstavi, ki ga je razočarala. Ne da bi bil v resnici razočaran, pač pa nesposoben, da jo zares uživa. (Dalje) u: I« X IV I JP JE« E