•oletarec je edini list, ki vam pove resnico o krizi. Drugi listi ne delajo tega
Naročnina:
Amerika $ i. 5° cel° let°. 75^ polleta. ^iropa Jf.oocelo leto, $1 pol leta.
Subscription Rates:
United Stairs .ind Canada, (H-50 year, 7M- half a yrar. Foreign >untri<	ear, $1 half a yrar.
LIST-DELAVgj
>INTERESE ' <\> 4JUDSTVA.
i
"Delavci vseh dežela, združite sel'
IlllS I'AI'I K 1 TO THE INTEREST • WORKING ClAsI!
|tl)
HE
Stev. 14. (No. 14)
Chicago. III., 17. decembra 1907.
Leto II. (Vol. II)
ENEGA ALI VEČ NA. 'OV MED TOVARIŠI— LVOI IN POflUTE NAROC-TO BO NAJLEPfiE BO DARILO. KI OA MO DATI 4' PROLETARGU'
;ako se mora urole-ariat organizirati.
lobloajnih božičnih preosmivitev stranke ni le prepo-JE tu. sodruoi, pri- tr l.iui. ampak jo zahteva naraven razvoj. Ta organizacijska preosnova se bo zvršila, če je ne-katernikoni všeč ali ne.
Ali naj slovenski delavec posluša angleškega govornika * in čita angleške časnike, ko angle-
ški ne razumet Ali naj angl -ški sodtugi kontrolirajo slovenske so-cialintične časnike in slovenske socialistično klube, ko nerazume-jo slovenski? To je nemogoče!! Ali naj slovenski sordrugi podse mora proletariat orga- pirajo s svojimi eanti angleško iti, ako hoče priti do velja- so« ialif4ieno organizacijo, ko so ki zrušiti današnjo kupitali- komaj svoj«. 1,- ustanovili? To organ 12a c jo t * To je enih ne bil le samomor, ampak s tem lažnejših vprašanj, ki sili ),i l,ii prizadet tudi socializmu
hud udarec, ker se socializem ne da uvelj?va4i le za en sam kulturen narod, ampak le za vse kul-1 turne narode.
Slovenski sodrugi, ki so ustanovili 44 Jugoslovansko socialistično zvezo" in s tem položili temelj slovenski socialistični orga-nizaeji v Ameriki, so zvrnili del zgodovinsko kulturne naloge za osvoboditev pmletariata iz kapitalistične surnosti.
Jugoslovanska socialistična zve-'/a 'je tak»*j-<8b- porodu -fckvviiiMkR
leta
ega razredno zavednega de-
razmišljanja, rkh je v kouruni«*t ič nam ma* v drugem delu, ki j a iz-1848 pred fob ruarsko ibsko revolucijo, glede orga-ije proletariata začrtal to le Kino misel, pa z drugimi bese-
li boj proletariata se mo-iti x interesi vsega prone glede na narodnost.
tnizacija avstrijske social "ijs-je agraden«.....-ne-
komunističnega manife-radi tega je tudi v zadnji lilni borbi dosegla take velikan-?he. Izvoljeno je bilo 84 lemokratičnih poslancev, je nekaj, če povdarimo. da avstrijska vlada izdelala gao-feo tak volilen načrt. ki je >val direktno delavskim
—	Govorice, da je severna A-inerika rešena krize, so naravnost bluff. Ko bi le bila! Sumljivo kre-tanje in nemir v finančnih krogih nam dokazuje, da so denarni zavodi še vedno v nevaniosti. Zadnji teden se šla naslednja in-d ust rial na podjetja in banke 11a kant:
The Temple Ornamental and Structual Iron Co. vlTempla, Pa., s qptanoynim kapitalom sfslOO.OOO, je šla v roke oskrbnika.
Ravno tako šla v oskrbniške roke Vernon Lumber Co. v Shre-
veprot, Pa. , ____ __
Tstuuongo Savings Hank v Corinth. MLs«., je zaprla vrata.
Časopisje poroča o zopatni im-portaeiji zlata iz Europe. Iz Lorv-dona baje pride zlata za $105,849.-950. o<l k t ere svote je $77.870.000 že dospelo v New Yok.
—	Štirideset prodajalcev mleka v Ohieagi je stalo minoli torek pred munic i pal n im sodnikom Sco-vel-om. Obdolv.eni so, da so pro-
ri so poleg žganja, piva, vina in smodik prodajali tudi dekleta, u-pal celo v javnost, daj bi uplival na slovensko ameriško Javnost.
Mi upamo, da bo viak pošten slovendki delavec in mali obrtnik preziral tega eksla»tnBa razupi-te hiše.
Taki 1 junije se naj dfpfcijo s tolovaji in razbojniki. To je družba za nje. Poštene delavce-in obrtnike naj pa puste |r min^
tWih
f fla
3e treba, ali bi Hvstrij
socialistična stranka doseg
velikanske vspehe. če bila ■jko organizirana. kot je bila or-fclizirana še pred letom 1896, ali tako kot je dandanes organiziranji	>ka socialistična stran-||! Vsak zaveden delavec bo od-
il z 44ne'\ |)okler so nemški govorniki ^Bl učit socializem na Sloven-v Trst itd., so se le nemški ilfevci oprijemali socialističnih ltak<>' VeČina slovanskih in laš-
delavcev je pa bila socializmu Uspn • 1. ker ni razumela nem-Hjk govornikov in nemških socialističnih časnikov.
Od kod ta sprememba in vspe-ki socialistične agitacije v Avs-triijt
Avatrijska socialno demokrati-Jn stranka se je razdelila v več
fppodno organizigpnih socialno-demokratičnih strank, ki vse skupaj tvorijo mogočno avstrijsko socialno-demokratično stranko.
Vsak narod v Avstriji ima svoje eksekutivo (osrednji odbor), vse eksokutive vseh avstrijskih namdov pa tvorijo skupno avstrijsko socialnodemokratično ek-aakutivo. Tako imamo: nemško, ijpnslovansko, laško, českosl Bp itd. »ocialnodemokratien stranko.
Vsak irarod organizira sam za Mbe, močnejši narodi — organizacije pa morajo podpirati slabej-ie». Vsi socialistični listi so pa pod kontrolo tistega naroda, ki fainme jezik, v 'katerem je list jiiaan. To je temelj avstrijski aomlistični organizaciji. Ta te-weli je dober in trden. To dokazujeta razvoj socialističnega časopisja in pa izid zadnjih državno-zborskih volitev v Avstriji.
Socialistiena stranka v Ameriki še ni bila zrela za t*> misijo pred nekaj leti. Ali razmere so ae dandanes predrugačile. že na prihodnj.m ameriškem socialističnem kongresu se bo debatiralo o tem. pa tudi preostrojilo organizacijski statut. To je prepo-trefcno za stranko, ako hoče po-•tlti močna in sprejeti vsa narode pod svoia krila, ki žive v veliki ameriški republiki. Ali ta
socialistične organizacije ustanovila svoj list — "Prolstarca", ki je <lo meseca decembra tega leta izhajal kot mesečnik. Ker je bilo zv?zi nemogoče spremeniti ga v tednik, je lift oddala na delnice, sebi pa po držala kontrolo nad listom s tem, da poseduje večje število ddlnie in da se druge delnice prodaj.
Jugoslovanska socialistična
zveza je ravno toliko v zvezi z ameriško socialistično stranko, kot v stari domovini jugoslovanska soeialno-demokratična stranka z avstrijsko socialistično stranko. V borbi za osvoboditev pro-letarkata manširamo skupaj, gospodar ins> v svojem delokrogu Časopisje, organizacija) -pa vsak za sebe. Kdor nasprotno trdi. je koristoiovee ali pa nevedne!
Kdor je pazno prečit al t3 vrstice, bo lahko razumel, da smo slovenski socislwti na pravem potu. d« je edin slovenski socialiatični časnik v Ameriki le 4'Proletarec", ker je glasilo jugoslovanske socialistične zveze, gladilo slovenskih organiziranih sodrugov.
SkrH'ati se za angleške organizacije. za angleške so<truge, ki ne razumejo slovenski, poleg pa u-drihati po slovenski socialistični organizaciji in 4,Proletareu", pa pomen biti grobokop socializmu. Ali ni morda res?
Sodrugi godite o tem!
no mleko, za kar jih je kaznoval so<lnik z globami od $5 do $100.
— General Stoessel, znani poveljnik trdnjave Port Arthur v rusko-japonski ' vojni, stoji te dni pred vojnim sodiščem v Pe-trogradu. Kistka vlada ga toži radi 44veleiadaje", ker ja predal o-menjeno trdnjavo Japoncem. Pla-
Im njegovo MwplHnnrttn rtiUr	M ....
^ 1 zl ■ ■ 1 • •»» u ^f11 Pr| organ«aeiu m vodj? nont earj« m <4domo»vini", bo	»v
— Vsi kapitalistični
d i jo, da je padla cena je resnica tot Kdor na puje, ta dobi zu 10 pri so ceneje. Delavec i& nw rata Ae danes pl Ira/.jc kot lansko le času.
Na chikaškem živi nju so padle cene ži odstotkov. Od znižanj mesarski kralji a <lobiček.
Ljudstvo se pa joj, ker ne protesti sistematičnemu ropu.
IZ KAPITALISTIČNEGA MO RlfiČA
!^Tad premogarsko mestece Mo-nongah, vW.Virgiuiji je legel mrtvaški mrak. Kupi mrličev in kosov raztrganega in ožganega človeškega mesa, ktere dovažajodan za dkievom iz rasdSjanega rova na površje, pričajo, da se razen petih mož, ni rešil niti jed:*n od 550 premogarjev ob času strašne eks-iki/tr- ploaije dne 6. decembra, asu.	l>o »daj so spravil na površje
belo ku-ntov inert-ni k pa i meso ob istem
VAA J^.	A
\ Delo in delavci.
tem sam-le za 20 ;en imajo Armour
PETTIBONE PRED SODlfiČEM
Obravnava |»r<iti soAlgU Pet
tiboneju v Boise je zda J* v poln?m tiru.
Državni pradnik Ilawley je imel otvoritven govor na porotnike zadnji pondeljsk. Oboril je v istem tonu, kakor minalo poletje proti Uaywoodu. Kakor takrat, tako je tudi zdaj rvagbišal, da ima Western Federation of Miners povsod sa «eft*i f^MHt 4*1"
nekaj č^z 200 celih trupel j. Haz-kosanih, zmečkat rili in raztiitih trupel j ne šteje nihče. Pogrebi se vrše vsak dan. Na katoliškem pokopališču kar mrgoli grobokopov in pogrebniški zvonovi zvona celi teden.
Silni množice ljudi iz sosednih krajev obiskujejo nesrečno mesto. Listi poročajo, da je v Mo-nongafeu pfiprečno vsak dan je 26.000 gledalcev. Katastrofa je prizadela nad 2000 d nižin. Rudniški uradniki trdijo, da je mod žrtvami 40 proc. Amerikancev.
kaj imamo v ameriki.
.▲a
f
itrajki
Štrajk premogarjev v Clinton.
Ii*f., proti izplačevanju v baučt nih certifikatih, je končan. Pre^ mogarske družbe so se zavezalo plačevati v gotovem denarju.
Položaj v Goldfieldu, Nev., je z malimi izjemami nespremenjen. Štrajkarji ao popolu(nna mirni kljub nesramnemu izzivanju krvnih |wov : vojakov, detektivov, policajev in druge taek sodrge. Kapi tal istiono časopisje poroča o najdbah velikih zalog dinamita pravniškem odelku iste ladjedel-v skrivališčih, s kterim so baje | nice.
V	Two Rivera, Wis., plačuje vsaka firma t bančnimi certifikati. Ondotna Hamilton Mfg. Co., ktera izdeluje lesene črke, dela samo tri dni v tednu. 700 delavcev je prizadetih.
V	valjalnicah za jeklo v Bri-stolu, Temi., je odpuščenih 150 moiŽ.
V	zvezki i ladjedelnici za vpj-ne ladije v Brookly 11 u nameravajo odsloviti tisoč delavcev. Sedemsto mož so že odslovili v po-
Ameriške hranilne banke (savings banks') so ravno tako malo e, kakor "narodne" ali pri-e banke. Ognite se jih.
vre«
Sedanja kriza nam dovolj dokazuje, kako gnjil, korumpiran in škodljiv je kapitalizem. Ali naj človeška družba vedno goji to rak-ranoT
Rockefeller je varno shranil svoje milijone. Kriza jim ne more, do živega. Delavcem pa svetuje. naložiti njih denar v banke. Hm! Rockefeller in ostala kapitalistična banda že ve. kdo se da oguliti.
POZOR NAROČNIKI.
Kdor cenjenenih sodrugov še ni prejel prve in morda druge tedenske številke "Proletarca", naj nam to nenudoma naznani. Poštna razpoailjatev prve (12.) številke je bila selo nekorektna, vsledčesar ae je pritožilo več ao-dmgov, da niso prejeli liata.
smrt ako ga spoznajo krivim.
Stoessel se izgovarja, da je ravnal po naročilu narja: pravi namrač, da mu je poslal car ob času. ko so Japonci, naskako val i Port Arthur, sledečo brzojavko: \Te rini obrambe do najhujše sile. Sto esse l zahteva, da se ima glede tcf?a brzojava zaslišati car kot priča. ~
—	Sodtug Vandevelde. član belgijske državne zbornice, je krepko prijel kralja Leopolda v zbornici dfna 12. t. m. Očital je kralju njegove barbarske zločine v južni Afriki in ira imenoval kreljevskega potepuha. Obenem je naznamenil. da bodo vsi socialistični člani zbornice glasovali za neodvisnost južno-afriških pokrajin. ktere so bile pod kraljevo kontrolo.	,
—	4'Ameriška dekleta zvabijo od doma, odpeljejo jih v Panamo, da jih tam zlorabijo za nenravne namene."
Tako je izjavila gospodična Roza Johnson, ki je bivala v Colonu na Panami, na zborovanju proti trgovini s človeškim m>som v Battle Creek-u. Trdila je.' da trgovina z dekleti, popivanje in pohotnost boljše cveto n* Panami kot v razupitemu Port Said-u. Poročala je o 12 let stari deklici, katero je hotela rešiti iz razu-pite hiše v Colonu. Deklica ji je povedal«, da jo je neka močna z.^tm zvaibila z (loma v New Yor-kiv Gospodično Johnson so zmerjali in napadi!, ker je hotela rešiti deklico. Deklico so pa kasnejše do smrti pretepli.
Ko boil? dokončan panamski prekop,, bo svet imel velikanski dobiček. Kapitalisti bodo zaslu žili ogromne svote. Deklice pa katere vlačijo v panamsk? bežni ce, bodo jm kmalu v bedi poginile. Tako zahteva današnji, toliko hvaljeni kapitalistični družabni red.
£a1. da je mod temi hijmami ki tržijo s Človeškim mesom, tudi nekaj brezznačajnih Slovencev .Zadnje tedne se je tak Slovenec ki je svoje tisočake zaslužil s tem da je bil lastnik beznice. v kate
teh morilcev so bili Havwoodr.Pe-
tibone, Mover in drugi. — Omenil
je krvave boje v Coeur d? Alene^ in štrajk v Cripple Oreekn 1.
1899.
Glavna priča za državo je seve-da-velemorilee Orchard. Na sve-loski stol je šel Orchard v sredo in povedal isto "storijo", kakor pri Ilaywoodu. Pravil je, da sta on (Orchard) m Pettibone izdelovala bombe, s kterimi je potem šel on na svojo krvavo misijo. Po Orehardu je bomba, ktera je u-smrtila exgovernorja Steunenber-ga. tudi Pettibonovo d?lo.Nadalje bil Pettibone glavni plačnik za vse njegove imiore, atentate, požige in razdevanja z dinamitom. Take in enake stvani je pripove-dal Orehard. Med njegovim pričanjem za -Časa Havwoodove o-liravnave in sedaj je pa opaziti — veliko razliko. Med tem ko je govoril takrat Orehard »elo zme-leno in razburjeno, tako da je lahko vsakdo spoznal, da laže. govoril je zdaj tako gladko, mirno in prepričevalno, kakor da so se vsi oni zločini resnično zgodili še-le rčeraj. To dokazuje, da je Orchard veliko prakticiral s svoja "storijo" po1 Haywoodovi o-bravnavi.
Direktno izpraševanje Orehar la je bilo končano v petek. V sol>oto je država predala pričo zagovomiltvu in Clarence Dar-rorw je takoj začel z navskrižnim izpraševanjem.
Pettibone je zelo s lah. Dolgi zapor pa je takoj izmučil, da se komaj vzdrži pokonci.
Vlado strankarsikh bossov.
I*ollTicno korupcijo.
Glasovanje z mašinami. ,
Monopolnega zmaja, kteri kon-treflira vlado.
Konc«»triranje bogastva v rokah par ljudi.
Kralja v dolarju.
Vladina posojila na bank«. Biaka aat-^rivatoi dobižs Krivično nare<Ibo v železni-ikem rabatu.
Železnico, tdegraf in telefon za privatni profit.
Trulste s kriminalnim poslovanjem.
Neprestani konflikt njed delom in kapitalom. Deseturno delo.
Kontraktni sistem za ljudska naprave.
Farmarje in delavce, lojene na voliščih.
Kontrolo po velckvartopircih, veletatovih in • velegoljufih.
Življ?nxke zavarovalnice s privatnim graftom.
Požarske zavarovalnice za privatni dobiček.
Premogo in rudokope, kteri poslujejo za privatni dobiček.
Kapitalistične umore na debelo. Običajne finančne panike in »ospodarske krize, ktere vržejo nad milijon delavcev iz dela. — Zdaj na pa še kdo reče, da ni Amerika najsrečnejši kraj na svetni.
O great, great, great m the
republic! '
Socialistična država ne bo poznala denarne panike in gospodarske krize.
nameravali rudarji razstreliti rud niške naprave. Toda te vesti so najbrž vse kaj druzega kot resnica. Lastniki rudnikov nameravajo te dni nadaljevati delo z neunijskimi delavci ali skabi. Povodom tega pričakujejo kapitalista da se prično izgredi inad skabi in štrajkarji, nakar S^odo po načrtu kapitalistov —-4 udaj-ile zvezine čate. General FiuUton, poveljnik teh čet, j - izjavlja pri N(irth(,n parlfi(. ip Chicago, Mil-. njil flefniFft	&"'št i'aul v~" Montani
najmanjšem zname kliče p rek i sod in prične fvoje mo-rilno delo z orožjem.
Eksekntivni odbor onranizacijc Western Federation of Miners naznanja Charles H. IŠMUKfeionii. predsedniku Goldfieldake rudarske unije, da ja njih štrajk pravičen in gmotna pomoč da bo kma-tip rw nn<mf >a
Mislita-li, da bode kak kralj delal postave, ki so v nasprotju z njegovo vlado, a na korist podložnemu ljudstvu? Mi:ditc-li nadalje, da bodo bankirji, šptkulantje in drugi finančni mešetarji, ktere pošiljate v zvjzini kongres, naredili zaokne. kteri bi pobijali njrh okristi in nasprotno korirtili delavstvu T C'e to mislite in verujete. potem — tnžna vam majka.
Odpuščanje delavcev.
Žalostno ali vendar resnično: število brezposelnih delavcev v Ameriki bo kmalo doseglo an milijon. Kljub temu. da mnogi mali in veliki'podjetniki jemljejo odpuščene delavske moči nazaj, je vodno več tvornic in šapov zaprtih. Nesrečno ekonomsko krizo je še čutiti po vseh kosteh.
V mestu New York je 125 tisoč delavcev brez dela. Po poklicu se ti delavci razdele t-ako-le:
ZNIŽANJE PLAČ.
\ v
Velike jeklarske družbe naznanjajo. da bodo znižale plače okrog 10 proe. svojim vslužbenc*m v pittsburških jelclarnah. Plače se znižajo s 1. januarjem.
Brooke Iron Co. v Birdsboro, Pa., je zniŽHla plačo delavcem pri svojih plavžih za 10 centov pri dnevnici.
Žel azniški delavci, na progah
imaji plače znižsino za 25e. na •dan.
Izdelovalci cevi za kanale v East. Liverpoolu. O., imajo plačo znižano za na dan.
Započetje dela.
Železarske in jeklarske tvorni-
Petsto premoparjev v West Virginiji je storilo smrt. Umoril jih je kapitalizem Profit mora biti, dividenda mora biti in zato mora — poginiti stotine delavcev nasilne smrti. Živel krvavi dobiček ! Živeli velemorilci. Zadene-li te velemorilee kakšna kazen T Kajše! Bodoči volilni termin sa jih pošle v kongres in senat.
Delavec se budi. t resi se kapitalist!
Car Roosevelt je dovolil, da se štrajkujoče rudarje v Goldfieldu ustrahuje z bajonati in svincem. Zvezine čete morajo nad delavce. Kako gorostasna strahopetno«! od strani kapitalistov! Nad mirne in orožja nevajene rudarje. kt »ri ne zahtevajo druzega kot za svoje delo plačilo v poštenem a-meriškim l4eaWh'\ zoveio vojake, detektive in drugo krvoželjno svojat, ki bo delala zdražbo in iz zivala krvave poboj?.
500 mož se je vrnilo na delo.
Governor Chamberlain država
Oregon-je-naznamil, da 44 vsakdanji prazniki" v imenovanej državi so končani s 14. decembrom.
V tvomicah volnenih izdelkov v Lowell. Mass., ktere so bile zaprte en teden, se bo odslej delalo po štiri dni v tednu.
Kapitalisti se norčujejo iz brez-- - - poaelnih delavcev.
Neki kapitalistični dnevnik v Chicagi je prinesel zadnji torek sledečo noto:
Potrebojemo 5000 muž. — Štev. 1040 Monroe St.
Om enjeno številko ima American Trust, Building in pred tem 45<M> poslopjem se je Zbrala tisti dan 2000 truma brezposelnih delavcev.ki so 4<K>0 jjvo povpraševali, kdo potrebuj? 2000 (delavcev. Povedalo se jim je pa. 1000 da v onem poslopju nihče ne išče 1000 delavskih moči in da oni inserat. 1000 v r-asopisu je bil le — 44joke". 6000
2000 2000 2500 1500 1000
4 stavbinski delavci mizarji
drobile i kamna kamnoseki kotlarji barvarji pleskarji zidarji strojevodje mašinisti vrtači tesarji tapecirarji
prodajalci in raz. klarki 60.000 ^ kraja y Združenill državah
, . .	, ' zdaj vzbujata pozornost med za-
1 zdelo vale 1 cigar	| vednimi delavci. Oba sta rudni-
V Carnegicjevih železarnah in fika kraja. Monongah v West Vir-jeklarnah se izdela 25% preŠnjih	jn Qoldfield v Nevadi. V
normalnih izdelkov. Njegova jek-larne v Columbu.su. Bellaire. Min-
prvem kraju so dobičkarski lastniki premoga umorili pol tisoča
go. North Sharon, ponora ^ rudarjev; tem lopovom se zdi
c?neje moriti delavce, kakor pa dobro utrditi podzemeljske rove in nftbaviti zadostne ventilatične naprave. V drugem kraju pa na željo lastnikov rudnikov marši-rajo zVezine čete, z namenom, da preganjajo in pobijajo delavce. V Goldfieldu je štrajk. Rudarji zahtevajo za svoje delo 44cash" mesto smešnih 44clearing house" certifikatov. Kapitalisti pa tega nočejo storiti; skovali so raje dolga poročila o 44zarotah" rudniških delavcev proti imoteljem
Youngstownu. O., izdelujejo zdaj polovico manj kot v normalnem
času.
Th^ Western Electric Co. v Olii-catri je odpustila v četrtek 500
mož.
1 Lake Superion Iron & Chemical Co. v Newberry. Mich., je suspen-dala delo v svojih plavžih za-na-določcn čas.
New Home Sewing Machine Co. je v tvornicah za izdelovanje šivalnih strojev v Orange, Mass., znižala delavni čas. Odsbj se bo
delalo samo pet. dni v tednu;osem rudokopov in poklicali — zvezino
sto delavcev je prizadetih.
Delo v Cornwall. Pa., je skrajšano na pet ur na d?lavnik. Znižana'je tudi plača od 17 na 14 centov na uro
Sawyer & Austin Lumber Co. v Pine Bluff. Ark,, je skrajšala svoj delavni čas na polovico in odpustila 25 delavce v.
vojaštvo Vojaki z nabitimi puš-akmi in nasajenimi bodali dero v Nevado. kjer vlada najlepši mir — a v Virginiji. kj.^r se vrši ve-lemorija, kj >r se mori . delavce. tam ni odposlanih zvesinih čet. Čete ao v Nevadi. da morijo delavce, a ni jih v Virginiji. da bi kaznovale morilne kapitaliste.

"PROLETAREC"
LUT U IMTKKKStt U(UVIKIU(A
L J UM TV A.	4 A
IZHAJA VSAKI TOREK.
l».tuik t« ladajabilj
jMMl«vu*k« *riavaka liiktvM «r»ite*
v CtllMl, HI.
Ntrotalu* /.« Mimrlm. »1 60 trn amk> U»W>. Ite »• pol bU. /.» Kvrupu 0 s« ovio kitu. II M pol WU.
i+Uiti f	FH »/rtmtmti lualrtU
M ftttf ****** mimm(/ trn J i -S TAM J Nitet"
PROLETARIAN
PrilLIHHKI) KVKKY Tl'KSDAY, by
South Stavk Work
i'« Publishing Company i. III.
•UBcairrioM hatbk: tJaM bUU* »nd l »umi«. |i M> ■ >«»r 7fto fur ball >«•»' > ><r»-i»»u rountrto. Mi ymt, ll fuc U»lf >«*»r. » aovbktikimw h1tm uu ftgr««-iurui.
„ NASLOV (AUDKKMt):
"PROLETAREC",
887 So. Center Ave., Chicago. III.
23»
GOSPODARSKA KRIZA.
Spisal ^vertnik Jože.
Ko so pričele pokati ba&ike v New Yorku, so vsi/kapitalistični Časniki trdili, da pode krizi kmalu konec.
Ta kapitalistična laž je imela kratke noge. Mesto, da bi ae obrnilo na bolje, pa poroča brzojav dan za dnevom, da odpuščajo delavce.
Ravnatelji "Amalgamated Copper Co." ao določili minoli teden ustaviti* delo v vseh rudnikih, ki tm večinoma v Montani. 3000 delavcev je že ob delo. Če ae bo pa sklep uresničil, se bode pa število povišalo na 11,000 brezposelnih delavcev.
Itaffington, predsednik ilinoi-"fiktrdrjžlre- »jekhrfftHaois -Steel Co.) je izjavil, ko so ga uprašali, če družba res namerava zapreti jeklarne v So. Chicagi, da bo družba po nekaj tednih ustavila jdelo. V tvornici je vposlenih kakih 12,000 delavcev. Za jeklar-nami v So. Chicagi pridejo najbrž na vrato tvornice v Jolietu in drugod.
Ali to še ni vse! Banka za banko gre rakom žvižgat, tako poročajo dnevniki. Kakor hudournik narašča kriza, ki ob nevihti drvi raz hrib vničugoč vse, kar se hoče ustaviti.
Za Nemčijo, Italijo in Portugalsko se je sedaj pričela pojavljati kriza tudi v južni Ameriki v repulblikah Čile in Argentinija. Tud v Avstriji je na tisoče delavcev brez dela. Gospodarska kriza je dandanes objela v resnici vas svet.
Ameriški bankirji skušajo potegniti vse zlato z evropejskega trga. Vsled tega se pojavlja sedaj kriza tudi povsod. Delavci vseh narodov sedaj to okušajo. Armada brezposelnih delavcev raste povsod, tu in onkraj oceana.
Delavci ki se vračajo v staro domovino, imajo malo denarja ali pa nič s sabo. V avstrijskem državnem zboru so poslanci interpe-lirali glede bede avstrijskih delavcev. ki se vračajo iz Amerike. Avstrijsko vlado se je prosilo, da
•• Um siromakom-dclavoMi na avstrijskem ozemlju preskrbi brezplačna vožnja v domovino. Z drugimi besedami — "*ub".
Žalostna in huda sima čaka letos delavce vseh narodov. Delavci, ki so iMtvarili vsa bogatstva na svetu, krasne palače, čudežne stroj' velikanske mostove, predore *ul., hodijo lačni in slabo oblečeni okrog. Delali bi radi, pa ne dobe dela. ker je roparski kapitalizem prouotročil krizo.
liožič je pred durmi. Žalosten Božiči Otroci delavcev bodo letos preiiveli slabe božične praznike, kajti nihče ne vč, kaj nam prinese Božič in kaj bo po Božiču. Kdo ve, kedaj bo ti avetov-n gospodarski krizi konec 1
V minolem mesecu je bil zahvalni dani Rookefeller, Morgan in drugi velekapitalisti so se lahko zahvalili bogu, da so z gospodarsko krizo zopet vničili nekaj svojih konkurentov, svoje milijone pa pomnožili. Za česar naj se po delavec zahvali bogu. Mar za glad, bedo in revščino t
In tako delavcu pogled na sedanjost mrači prihodnjost. Delavca ne Čaka nič dobrega, dokler bo kapital lastnina posameznih kapitalistov, dokler ne pridejo produktivna sredstva v splošno ljudfcko last.
Ko bo ta kriza minila, delalo se bode nekaj časa zopet s polnim parom, a za tem bo sledila zopet kriza, ki bo morda še ailnejša, kot je današnja.
Ako ta kriza ne bo odprla delavcem oči. da se mora kapitalistično gospodarstvo odstraniti, Če dandanes delavci ne spoznajo, da se le v toliko ločijo od ataroveške-
giniti za plotom lakote, potem res na zaslužijo druzega, da ostanejo sužnji.
Ako si delavec sam noče priboriti svoboda, dasi ima moč v rokah, petem naj nikar ne joka in tarna, da je suženj, nikar naj ne jadikuje, da vsled gospodarske krize prezeba in gladuje.
bila justičnim morilcem zadana
velikanska klofuta Tako lepo napeljan račun je bil naenkrat— ca nič. Zmešalo pa je jim ta račun zavedno ameriško delavstvo. Kapitalisti to dobro vedo; oni ao videli kako grmeče je protestiral ameriški delavec proti nameravanemu umoru v Boise, in kako je pod vplivom tega protesta izpadla obravnava. Ker jim je spodletelo prvič, bali ao ae, — in to po vaej pravici! — da jim spodleti tudi drugič in tretjič. Vslesltega so po svoji l?pi stari navadi odlašali s Pettibone-jevo obravnavo. Odlašali ao in odlašali dokler je niso pričeli preti dobrim tednom — sredi ekonomska krize.
Pomislite, kako Jepo načrt imajo kapitalistični morilci: delavstvo, s kterim moramo računati, je sedaj vsled krize razburjeno, razpršeno, oslabljeno in valedte-ga neforižno, da bi se zanimalo, kaj se godi v Boise, Idaho. Naj-ugodneji Čas je torej, da Pettibo-neja lepo na tihem obsodimo in brez vsaeega hrupa — obesimo.
To je njih taktika!
Zategadelj je treba pokazati rabljem-kapitalistom na zapadu, da mi delavci dobro vidimo, kaj se počenja v Boise.
Boj kapitalistom! Boj justič-nim morilcem, dokler nista tudi Pettibone in Mover, kterib edini zločin je neomajana zVestoba organiziranemu delavstvu, postavljena na proste noge!!
IZDELOVANJE JEKLA IN UMORI.
DRUGO DEJANJE V BOISE
DELAVCI!
Denar ni zgubljen. Kupite "stock" Jugoslovanske Delavske
Tiskovne Družbe in postanite lastniki edinega slovenskega de
lavskega tednika v Ameriki. Delnica stane $10. Plača se lahko v dveh obrokih po $5. Pišite za pojas-
nila.	*
Jugoslovanska Delavska Tiskovna Dražba
587 Si. Cmtif Avi. Chicago, II
V Boise, Idaho, se te dni odigrava drugo dejanja 'Valike aa-
rotiriške igre, ktero so zatpočeli kapitalisti in drugi privilegirani lopovi na zapadu z namenom, da ubijejo organizirane rudarje.
George A. Pettibone, tovariš in sotrpin Haywooda in Moyera ter bivši član glavnega odbora Za-pattne rudarske federacije, stoji pred porotniki. Obdolžen je istega "zločina", kakor Haywood in tfoyer: umora ekJagovernorja Steunenberga. Da, še več: Pettibone je obdolžen, da je ravno on napravil bombo, ki je razmesa-rila Steunenberga.
Pri obravnavi vidimo iste "junake" kakor pri obravnavi proti Ilaywoodu: sodnik Wood, kapitalistični ponižni sluga Hawley, senator Borah (kteri je bil tož?n radi zemljiške tatvine!) in slednjič krona vseh lumpov ter laž-njivcev na svetu — pobožni Harry Orchard. Vsa ta banda s kr-voželjno kapitalistično drhaljo Mine Owners Ass'n v Coloradu za hrbtom, se hoče maščevati nad Pettibonejem. česar se ni mogla nad Haywoodom.
Haywooda so spoznali porotniki nedolžnim in ga oprostili. In ravno isti "zločin", kterega so obešali Ilaywoodu na vrat, obešajo zdaj Pettiboneju, dasi je on ravnotako nedolžen, kakor je Haywood in Moyer, ki še čaka obravnave. Vsakemu zavednomi-sleČemu delavcu se mora tu vsiliti vprašanje: Zakaj obravnajo proti Pettiboneju T Zakaj ga ne izpuste, ko se je pri Haywoodovi obravnavi dokazalo jasno, da ti trije niso zakrivili predbacivane-ga mrmra, in da je bilo Orchar-dovo pričanje urnobesna laž t
Zakaj T —
Poznati je treba kapitalistični "gang" in justičn* morilce na zapadu in odgovor je lahek. Kapitalistom se ne gre za to, da bi kaznovali Steunenbergov umor; niti najmanj ne. Tam imajo Or-eharda. ki jim je odprto povedal, da je on ubil Steunenberga, a ga vendar še niso obesili. Kapitalistom se gre samo za to, da bi obesili voditelja organiziranih rudarjev.
To je kapitalistični manever.
Z oprostitvijo Haywooda je
Jeklo je vojna!" pravi pisec članka v "Eeverybody Maga-
« "rad**-
trijo za jeklo. Olede Carnegia pa še pristavlja: "Ko je izdelek gotov, prini?se zmagovalcu gradove m mirovne konference. Ali dokler se izdeluje je vojna." Vojna za jeklarskega delavca!
Potem pripoveduje pisatelj, kako v jeklarnah v So. Chicagi, vzlic temu da je delo težko m nevarno, delajo delavci še po 24 ur. "18 sto ljudi dela vsako drugo nedeljo po 24 ur. Pričnejo v nedeljo a jot raj, pa delajo neprenehoma do pondeljka zjutraj do 7. ure." Da delavci niso zaspani rabijo najrazličnejša sredstva. Superintendents jeklarne William Fialda opisuje pisatelj kot človeka in pol, ki je bil večkrat ne le 24 ur, ampak že tudi 72 ur na svojem mestu, ne da bi spal. "Kaj pomaga, ako se takemu človeku pripoveduje, da je 24 urni delavnik nečlovešk."
Kakšna je pa odgovornost lastnikov tvornice T
William Hard, pisec članka povdarja, ako deset delavcev ponesreči, se komaj za dva izplača odškodnina. In sirote in vdove t No, za te mora pa skrbeti javna "dobrodelnost".
Hard predlaga dva -sredstva, da bi znižal število umorov v jeklarnah. Kot prvo priporoča absolutno javnost za vsak poedin slučaj ponesrečenja, potem naj je že končala ponesrečba s smrtjo ali ne. Kot drugo pa priporoča, da se da javnim funkcionarjem moč, da smejo pregledati vse tvorniske. naprave, kedarkoli hočejo. zaeno pa da imajo pravico zaukazati, da se potrebne spremembe na strojih v "smislu gotovih mej" izvedejo takoj.
Pisatelj Hard slabo pozna našo kapitalistično gospodo, če misli, da se bo število žrtev v jeklarnah skrčilo, vsled sredstev, ka-keršne on priporoča. Res sta oba sredstva hvalevredna, ali William Hard slepi samega sebe, če misli, da bodeta tudi zadostovala.
V zbornici države Illinois so sprejeli letos zakon, ki zahteva, da se mora poročati o vsaki pone srečbi. "Popolno poročilo" — tako veselo vsklika Hard v svojem članku — "o vsaki ponesree-bi v državi Illinois, bode ljudstvo podučilo o pravih vzrokih bede in zločinov. To bode spodbujalo javnost. <Va se odstranijo vsi nevarni stroji. Tvorničarji bodo bolj pazljivi, padlo bode zagrinjalo, za katere so se do sedaj skrivale tvomiflke korporaeije." Nadalje piše člankar, ako ae bodo objavile vse ponesrečbe. postale bodo tudi tvomiške korporacije popularne jle. Eno najhujjffh sred-
stev m netitev razrednega sovraštva bo zginilo."
To je protislovje I Ako se bodo objavile vse žrtve kapitalizma in način kako ao ponesrečila, te-daj se ne bo razredno sovražtvo ublažilo, ppČ pa še narastlo.
Kako se tvorničarji branijo wake reforme, ki ima namen znižati žrtve na industrieln »m bojnem polju, pripoveduje Hard aam v svojem članku
On nam piše, da je bil zakon vržen v koš, ki je določal, da imajo th-žavni uradniik nadzorovati
stroje. Zakaj t
Zvezo tvorničarj »v države Illinois se je uprla temu zakonu.
Zastopniki trust a za jeklo so pokopali ta zakon.
"To je bil sebičen, kratkoviden, nečloveik boj," pravi Hard. — "Tvorničarji so rekli, da se strinjajo z duhom zakona, toda do-kičbe njegove so nespametne."
Ta korak tvorničarjev države Illinois bi moral poučiti Hanla. da so kapitalistom vsi zakoni nespametni, ki so na korst delavcu n ki oeiejagnjo dobiček kapitalistom. Mar je kapitalistu življenje delavca Kapitalistu je njegov pes več vreden kot delavec, Hard končuje svoj članek s tem, d« poroča, da krožijo v So. Ohieagi govorice, da družba za jeklo pofaopava čestokrat umorjene delavee skrivoma v pepelu in šlakah.
Hard pravi, da je obdollitev neresnična.
Mi bi pa kmahi verjeli ljudski govorici vsaj deloma. Zakaj? Navada ameriških kapitalistov je, <la za vsakega ponesrečenega delavca odvale od sebe odgovornost za ponesrečbo.
v So. Chicagi izjemo?
SLEPI KRALJ.
Ali sna* zdaj proletarec, delavec, kdo je ta "alepi kralj"! Ti I
Ti si bil slep toliko tisoč lei, da nisi videl, kako je cvetela "pros-periteta" od tvojih žuljev, kako so te varali in vlekli za nos in vživali plod tvojega dela.
Slep si bil, toda hvala tvoji žilavosti in nenadomeatneinu le-ku — socializmu, ozdravel boš; spregledal boš.
Večina ljudi še danes misli, da mora kralj biti — po "božji milosti" rojeu v »vitli kraljevski palači. To je velika nesmissl in laž, ktero čujeino le v cerkvah. Vsi takozvaui kralji in cesarji so si prilastili "pravico" komandirati ljudstvu z nasiljem, to je z mo-rilnim orožjem. Berimo zgodovino in videli bomo, kako so** vladarji cerkveni in posvetni! — po tolovajsko z mečem napadali eden druzega ter si odvajali zemljo in proletarska ljudstva. Troni kraljev in cesarjev so zidani na krvi.
8 krono in žezlom našemljeni kralj ima svojo eksistenco v ljudstvu. Slepo proletarsko ljudstvo, ktero še do danes tako rado igno-ruje svojo moč in hlapeuje po-jedincem, živi in redi s svojimi žulji in krvjo vse te kronane in ofrakane postopale. To je nad vkc krivično! Edini resnični kralj in gospodar vale zemlje je proletariat — tlačeno produktivno ljutlstvo. Proletariat ima svojo naravno moč, gorostasno moč, in če bi proletarec ne bil slep — vsak kralj, car in kapitalist nc bi sedel niti en dan V2Č na svojem oblastnimi prestolu. . Ozrimo se v kterokoli veliko in induKtrijalno mesto in videli
immo, koliko je delodajalcev in
Ali si že kdaj slišal, proletarec, o tem slepem kralju T Ali ga po* znaš?
Ne — rekel boš zamišljen. Kralj ne sme biti slep; imeti mora dober vid. Da, nekteri kralj bi še moral imeti sokolove oči — spredaj in udaj in velika oslovska ušesa, fla bi se mogel bolje izogniti n april jttbljenim socialistom in — bomlbam. Po tvojem mnenju bi kralj ne amel biti slep tudi zato, ker bi ne mogel motriti svojih bliščeče unfformanih voja kov in njih svitlega orožja: sabelj. pušk, kanonov in drugega takega morilnega orodja. Ali si pa morda misliš, da govorim tf kralju, ki je duševno slep. da na primer ne vidi milijonov strada-jočega ljudstva, da bi pomagal.
Slepi kralj! — no, imenuj mi
Ne uganeš ga. Pač Skoda, pro-etaree. da ga ne poznaš.
Sicer pa ni tvoja krivda, da ga ne poznaš, kajti o tem slepem kralju ae še res ni mnogo govorilo. Pravzaprav se se govoriti ni smelo o njem; kdor je to skušal, bil je kaznovan.
Prišlo je pa drugače. Slepi kralj se danes zaveda svoje eksistence, svoje moči in vzbuja pozornost. Netkeri ljudje ga str-
koliko delavcev; koliko je onih. ki ukazujejo in lenarijo in koliko onih, ki delajo. Na milijone delavcev gre vsako jutro k delu in če bi bili ti milijoni združeni in sporazumljeni, marčali bi nekega dne na volišče ter glasovali za svoje naravne pravice. S tem bi strmoglavi v prepad današnji kapitalistični sistem enkrat za vselej.
Delavci so, ki imajo vso moč, ko bi jo le rabili. Ne glasujte za kapitalista, ne pošiljajte ga v zakonodajne zastope, kjer mu dajete še večjo priliko, da vas trdneje drži v kleščah.
Kdor lastnje in v svoj dobiček izrablja izdelke, pridelke, zemljo in naravne zaklade, ta je tat, tolovaj in napadalec. To mu povemo brez ovinka.
Zbudi se torej ti slopi kralj, proletarec! Spregledaj in zahtevaj. kar je tvojega dokler ni pre-kasno.
Ivan Solar. VOJNA.
Ali veste kako nastanejo vojne? Ste i? kedaj razmišljali o tem ?
Ena država občuti, da ji druga škoduje na njenih interesih.
Z drugimi besedami: nekaj kapitalistov občuti škodo vsled dogodkov v drugi državi.
Vsled tega se pritožijo kapita-
meče opazujejo in v svojih srcih ji)|t| v ti<muu".4.m uradu radi oškod občutijo naka^j' kakor bojazen h(, Ta ura<1 S(1 imenuje v vsaki pred tem kraljem. V vladajočih ^rfavi ministers!vo za zunajna krogih se je rodila črna zavist i(je]A
proti njemu. Zapazili so, da postaja slepi kralj vsak dan čilejši, močnejši in da ae mu polagoma
vraea---vid.
Ta kralj, dasi je že jako, jako »Ur. ni bil rojen slep. Oslepel je pozneje, ko so mnogi ljudje lagali, da imamo — dobre čase. da imamo prosperiteto. In kakor gotovo je imel ta kr^Jki vid ob svojem rojstvu. takoV^potovo bo po dolgej slepoti tudi spregledal. To nam vsa.) zatrjujejo zdravniki, ki ga zdravijo. Sitni so ti zdravniki res. toda vstrajni in zaupni; taki 'situeži" so, kakor na primer socialisti.
Lek. kterega rabi kralj zadnji čas za svoje brezvidne oči, ima čudovit učinek. Že se dani v kotu enega očesa in ko se mu odpre celo oko, da vidi pred sabo nekaj resničnega življenja — takrat bo padla mrena tudi z druzega očesa in dotlej "slepi kralj": proletarec se bo vzdignil in grozovito maščeval za krivice, ktere ao mu prizadjali skozi tisočletja njegovi izkoriščevalci.
Za raznovrstne
tiskovine,
-----^
kakor: pismen papir iti kuverte 8 firmo in naslovom, računske liste, vizitnice, business-karte,> letake, plakate, trgovska ve bila; dalje pamflete, knjižnice, društvena pravila, udninske knjižice, vstopnice za veselice, kuverte itd. se obrnite na
99
"jProletarca
587 So. Centre A*Ve., Chicago, Iti.
Naročene tiskovine izdelujemo v unijski tiskarni in sicer točno, dobro in po zmernih cenah.
Preskrbimo tudi prevode iz angleškega, nemškega itd. v slovenščino in naobratno.
Priporočamo se zlasti sodružnim socialističnim klubom in bratskim društvom pri S. N. P. J. v nabavo potrebnih tiskovin.
Sodru,g i K sodrtigom!
nOSTII NA dobro in vedno pre-^^^ 1	skrbljena z najbolj-
šimi pijačami, unijskimi smodkamfi in prostim prigrizkom.
nvnrntlP za društvene seje, t/ TUiauc svatbe,zabavne ve-
čere, veselice itd.
Potujoči rojak! vedno dobro došli.
Priporočam se vsem v mnogobrejen
obisk
*
Frank Mladič
587 So. Center Ave., Chicago, III,
Ta iirad za zunanja dela sedaj reklamira v imenu svoje države (ne v imenu kapitalistov- pri drugi državi, v kateri je bil "kšeft" kapitalistov oškodovan; ta država odgovori, menjajo se note — privatni ljudje pravijo: pisma— če se pa države ne morejo sporazumeti pismenim potom, če njih diplomatje tudi ustmenim potom nič ne opravijo, tedaj se države tožijo med seboj —" ijru-ga drugo tira pred mednarodno razsodišče.
fewtokrat. pa store države kratek pot: pričneta se pretepati.
Ako iTržave medsebojno pre t epa jo. tedaj se ta pretep imenuje vo|na.
Ce bi se hoteli kapitalisti sami mod seboj drug drugega pretepati. tedaj bi temu ne bilo tTeba ugovarjati.
Ali kapitalisti se ne vdeleže tega pretepa na debelo. Država posije druge, delavce, kmete, male obrtnike za kapitaliste v boj. torsi same take ?jwdi. katerih in teresi niso bili oškodovani v dru-
SLOVENCI POZOR!
Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce, kravate, ovratnike ali druge potrebne reči za moške — za delavnik in praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku.
Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni.
Juraj Mamek5 blizo 18. ul., Chicago
gi državi. Ti delavci, kmetje in mali obrtniki žrtvujejo Aa bojnih poljanah življenje in svoje zdrave ude za kapitalistične interese.
Seveda, če bi delavci, kmetje in mali obrtniki vedeli, da gredo radi kapitalistične dob i č ka želj n ost i
v vojno, tedaj bi ti miroljubni državljani rekli, da n* gredo
Vsled tega oznanjajo kapitalisti po svojem golem orodju meščanskem časopisju, profesorjih narodne ekonomije, duhovnikih raz lečo itd. itd., — pravljico: Domovina je v nevarnosti. Vi morate v vojno in braniti jo. Kot dobri patriotje morate za domovino žrtvovati tudi svoje življenja, če je treba.
Tako u*e kapitalisti in njih kreature, ki se senčijo ob milosti
kapitalistov, delavce, kmete in male obrtnike, ki ne posedujejo skoro nič, ki morajo kapitalistom v*?ako malenkostno stvarco plačati drago.
In ker so pošteni delavci, kmetje in mali obrtniki še premalo izobraženi, ker verjamejo vsako pravljico, katero jim kapitalisti in njih hlapci priporočajo za čisto resnico, radi tega so še vojne dandanes mogoče na našem planetu.
Harry Orchard spet meče bombe in dinamit v Boise, Idaho. U-bogi Ilarrv I Koliko je moral trpeti, ko je po Haywoodovi obravnavi dan na dan ponavljal svojo "izpoved", da ae mu ne bi pri PettiboTiovej obravnavi kaj — zaletelo.
t