A 605 / yf v MSEEraM induplati holdiriQ glasilo podjetja# induplati jarše ?Sm leto XXXV December 1994 SPOŠTOVANE SODELAVKESODELAVCI, UPOKOJENKE, UPOKOJENCI! Po daljšem času boste zopet prejeli v roke vse ostalo, kar Vas zanima. Upam, da branje, obenem pa vabim vse k sodelo-Vaš "Konoplan". Upam, da boste v njem borno, predvsem zaradi pomanjkanja vanju - pošljite prispevke, objavili jih našli prepotrebne informacije, novice iz časa, uspeli izdajati Konoplan vsaj bomo. življenja v Induplati, poslovne vesti in štirikrat na leto. Želim Vam prijetno Goran Ivkovič Iz vsebine pogovor med sindikatom in predsednikom poslovodnega odbora Holdinga Induplati Goranom Ivkovičem utrinki iz srečanja upokojencec razgovor urednice Konoplana z direktorji posameznih d.o.o. Holdinga Induplati obvestila iz kadrovske službe SINDIKAT SPRAŠUJE ODGOVARJA PREDSEDNIK POSLOVODNEGA ODBORA HOLDINGA INDUPLATI GORAN IVKOVIČ Sindikat: Pogled v bližnjo prihodnost, tj. v leto 1995. Kot vem, ste uspeli zagotoviti več naročil, kot smo jih sposobni izgotoviti. Na kakšen način bo zadeva realizirana? Goran Ivkovič: Zagotovili smo tolikšen obseg naročil, ki bo za realizacijo resnično skoraj prevelik. Z občasnim delom v dveh terminih in v Tekstilu v štirih bomo najbrž problem rešili. Ne bi pa bilo problema, če bi v popolnosti delovala povezava marketing - proizvodnja in če bi bila kvaliteta v naročenem obsegu. Pri zagotovitvi izdelkov v dogovorjenih rokih bodo imeli največjo odgovornost mojstri, ki imajo v rokah "škarje in platno" za dobro oz. slabo stimuliranje delavcev. Sindikat: Kakšen je finančni rezultat trgovin, ki smo jih odpirali po Sloveniji? Goran Ivkovič: Finančni rezultat trgovin je ugoden, še posebej izstopata trgovini v Jaršah in Ideja v Kamniku. Zelo dobro dela tudi trgovina v Plavi laguni v Ljubljani, trgovina Mavrica v Ljubljani se vpeljuje, kar velja tudi za trgovino pri Murski Soboti. Nobena ni niti en mesec poslovala z izgubo. Nasprotno, v sezoni 95 pričakujemo, da bodo maloprodajne trgovine pokrile vse stroške za plače, kar je izjemen uspeh. Sindikat: Predvidevanja oz. kaj več o novi trgovini in gostinski ponudbi v Jaršah? Goran Ivkovič: V teku je priprava lokacijske in gradbene dokumentacije za izgradnjo CAMPING centra na prostoru makadamskega parkirišča. To bo največja specializirana trgovina s kamping opremo in opremo za prosti čas v Sloveniji, velika bo od 600 do 800 m2. Staro trgovino bo predvidoma odkupila Banka Domžale. Glede gostinske ponudbe: trenutno potekajo pogajanja s tujim partnerjem za ustanovitev skupne firme, ki bi v kratkem uredila pravo nemško pivnico in zunaj pravi pivski vrt. Saniran bo tudi sedanji gostinski objekt, organiziran bo diskont prodajalne piva. Sindikat: Večina delavcev je le iz časopisa izvedela o saniranju Sukna Zapuže. Ali lahko o tem kaj poveste? Goran Ivkovič: Vodstvo Induplati se je lotilo sanacije Sukna Zapuže kot oblike pomoči Skladu za razvoj Republike Slovenije. Sukno je v težki situaciji, nima dela, delavci so doma itd. Ta aktivnost meri k marketinški povezavi med Induplati Združeni Marketing d.o.o. in Suknom ter k opravljanju vseh sanacijskih storitev (kadrovska služba, računovodstvo itd.) podjetja Induplati Splošne Storitve d.o.o. za Sukno, kar bo pa plačano. Drugih posledic sodelovanje Induplati pri sanaciji Sukna ne bo imelo. Sindikat: Tik pred nami je lastninjenje. Kako bo potekalo in v kakšni obliki? Goran Ivkovič: Lastninjenje bo potekalo v dveh krogih. Najprej bomo lastninili to, kar je že "naše" (Jarše, Peče, Mokronog) in to z notranjim odkupom delavcev in upokojencev, nato pa še tisto, kar bomo dobili po denacionalizacijskih postopkih - Mengeš, Radomlje. Upam, da tudi z notranjim odkupom, za kar rabimo še nekaj certifikatov. Program lastninjenja bomo oddali v kratkem, po njem bomo večinski lastniki Induplati delavci. Sindikat: Standard delavcev v Sloveniji je zaradi nizkih plač nizek. Kje je Induplati? Vem, da v bistvu dosegamo kolektivno pogodbo, vendar smatram, da so dobri delavci premalo nagrajeni. Kako vi kot delodajalec gledate na to in kaj boste ukrenili v zvezi s pravilnim izplačilom plač? Goran Ivkovič: Naši delavci so plačani nad ravnijo kolektivne pogodbe, v višini plač Tosame in Univerzala. Nekoliko so še prikrajšani za polni bruto - bruto, kar pa bomo z 1.95 spremenili in prešli na plačilo vseh prispevkov. Socialni položaj delavcev zato ne bo nič boljši, bo pa poslovanje legalnejše in v skladu z določbami kolektivne pogodbe. Sicer so plače za leto 1994-1995 zamrznjene in se lahko dvignejo le, kot to določa kolektivna pogodba. Sindikat: Kako gledate na delo sindikata v podjetju? Ali v zvezi s tem kaj svetujete oziroma predlagate? Goran Ivkovič: S sindikatom zgledno sodelujem in sem prepričan, da dela zelo dobro. Predlagam le, da na sejah občinskega sindikata zastopa interese podjetja še močneje in ne dovoli na tej ravni razpravljanja o poslovnih potezah v Induplati. Sindikat: Kot delodajalcu vam želim zastaviti vprašanje: ali bi bilo delovno mesto profesionalnega sindikalista za 670 članski kolektiv preveliko breme? (Po zgledu Kolinske Ljubljana). To delo zajema tekoče sindikalno delo, izobraževanje in udeleževanje sestankov, urejanje zadev na enem mestu v dopoldanskem času, priprava gradiv in sklicevanje sestankov sindikalnih zaupnikov iz vseh firm in obratov, urejanje dokumentacije itd. Poleg tega dela je delo koordinator j a dopustov dovolj zahtevno, ker imamo zmanjšano kapaciteto in bo treba iskati proste kapacitete še drugod. Omembe vredno je socialno delo, tj. ugodne sindikalne prodaje, iskanje možnosti, da preko firme s kompenzacijo pridobimo ugodne kredite in obroke. Nadalje so pomembni izleti in druženja z upokojenci, kar vse zahteva organiziranost. Ta zadeva bi se lahko uredila sedaj v okviru reorganizacije sindikata. "Večino tega dela sem opravljal sam, vsega pa nisem zmogel, ker me povečan obseg dela in stanje strojev veže na predilnico. Goran Ivkovič: Strinjam se s predlogom za ustanovitev mesta profesionalnega sindikalista. Pred tem se mora sindikat pravilno organizirati (glede na Holding!) in v vrhu piramide svoje organiziranosti določiti profesionalca, ki bo plačan od podjetja. Sindikat: Da ne bi ponavljali napak predlagam, da se dobimo z upokojenci, ki so še zainteresirani za tovarno, da bodo "iz prve roke" izvedeli o stanju in načrtih podjetja. Goran Ivkovič: Srečanje z upokojenci je bilo medtem že realizirano. Sindikat: Tisti delavci, upokojenci in sorodniki, ki se ne morejo odločiti za oddajo certifikata v podjetje do 31.12.1994, ga lahko še po tem času vložijo v investicijsko družbo "CAP-INVEST", ki sodeluje z Induplati. Vpisno mesto je pri predsedniku sindikata, Kregar Rihardu. Še to - delavci in upokojenci imajo z vpisom certifikata v podjetje prednost pri koriščenju počitniških kapacitet. on □□ #•# IN VSAKA STEZICA POVEDE TE Tokrat so se vse stezice nekdanjih delavcev Induplati stekale v halo Komunalnega centra v Domžale. 17. november 1944 bo verjetno ostal v spominu marsikomu od udeležencev srečanja upokojencev Induplati. Obdobje štirih let, odkar so se zadnjič srečali, je bilo za marsikaterega upokojenca veliko daljše. V glavah so jim rojile vsemogoče misli. Nekateri so mislili, da jih je matično podjetje že popolnoma odpisalo, drugi so se tolažili misleč, da ni denarja za take stvari, slednji pa so na tihem le pričakovali trenutek, ko jih bo pismonoša razveselil s povabilom na zabavo. No in ti so imeli prav. Upali so in zaupali v star slovenski prgovor: "Kdor čaka, dočakal". Da pa je bila vsa stvar še bolj svečana in počaščena, je poskrbelo še sonce, ki je ves dan sijalo in bodrilo prihajajoče iz vseh koncev bližnje in daljne okolice v halo Komunalnega centra. Tudi pregovor: "Točnost je lepa čednost", je bil tokrat prisoten, kajti točno ob napovedani uri so povabljenci napolnili dvorano. Zvoki ansambla Poljanšek so pritisnili še piko na i, in zabava se je začela. Pogled po dvorani je dal vedeti, da se je tukaj zbrala ena velika družina. Stiski rok, poljubljanje, solze na očeh, pa vriski in petje so priča srečanja ljudi, ki se imajo radi in čutijo pripadnost matičnemu podjetju. To so potrdili, ko so kljub obloženim mizam in vzdušju prisluhnili ter z zanimanjem poslušali g. direktorja Ivkovič Gorana. S tem so potrdili, da jim ni vseeno, kako živi njihovo bivše podjetje. Program, ki ga je g. direktor v govoru orisal, pa so pozdravili s ploskanjem. Z eno besedo, vzdušje v dvorani je bilo navdušujoče. Ob poslušanju pogovorov med upokojenci, ko so zapuščali dvorano, sem imel občutek, da so bili izredno zadovoljni in da si kaj podobnega še vroče želijo. Za potrditev mojih predvidevanj sem se namenil obiskati nekaj bivših sodelavcev. V nadaljevanju lahko prečitate njihove izjave in seveda, kako živijo in kaj delajo. Janez Hafner PISLAK STANE Upokojil se je kot mojster modelar. " Odkar sem upokojen, je to prvo srečanje, zato sem bil še toliko bolj zadovoljen, ko sem se srečal z bivšimi sodelavkami in sodelavci. Poudaril sem sodelavke zato, ker sem delal v glavnem vedno z nežnim spolom. Vsem, ki so kakorkoli pripomogli k tako lepo organiziranemu srečanju, gre seveda vse priz- nanje. Želel bi še več takih srečanj, pa čeprav bolj skromnih. Važno je, da se ne počutimo odrinjene in pozabljene," je pripomnil. Na vprašanje, če še kaj "miga", mi je pokazal svojo taščo, ki pri devetdesetih letih še vedno aktivno sodeluje v pletilnici. Pri vsem tem pa res ni spodobno, še manj pa pošteno, da bi jo "ta mladi" z rokami v žepih opazovali pri njenem delu. "Zdrav duh v zdravem telesu!" to je pobožna želja vsakega upokojenca. Veliko zdravega duha in predvsem gospodarskega uspeha je zaželel vsem podjetjem Induplati, ki so združeni v Holding, in izrazil željo, da to srečanje upokojencev ni zadnje v okviru sedanjega vodstva holdinga Induplati. MALEŽ MARIJA Kdor ne pozna gospe Ma/eževe, naj povem, da je bila poslovodkinja v naši industrijski prodajalni v Jaršah. Ko sem jo obiskal, je kar žarela od presenečenja. Če rečem, da sem jo obiskal, bi se zla- gat. Kot da iščeva drug drugega, sva se srečala v naši vratarnici. Torej je najin razgovor potekal skoraj na njenem bivšem delovnem mestu, le streljaj od naše prodajalne. Prvo, kar je lahko spravila iz sebe, je bilo: "Zelo sem zadovoljna!". Rekla je, da je lepo, da se spomnimo bivših sodelavcev. Dodala je tudi, da bi v podobni obliki podjetje lahko obveščalo upokojence vsaj dvakrat na leto. Tako bi bili bolj obveščeni. S lem je izrazila željo po ponovni izdaji glasila KONOPLAN. IN VSAKA STEZICA POVEDE TE ... Zatrdila je, da bi svoje certifikate vložilo v podjetje l »dupla ti večje število upokojencev, če bi vedeli, kakšen program ima podjetje, v katerem je njihovo minulo delo. Večkrat je omenila, kako je srečna, kadar pride v prodajalno in vidi, da jo sprejmejo prisrčno ter jo vabijo na ponovno snidenje. Drugače pa je zelo zaposlena, kot vsi upokojenci. Z možem veliko planinarita in kolesarita. Doma pa, je zaup- no povedala, kokodaka kar 100 kokoli. Dela ima dovolj, tako da ji ni dolgčas. Preden sva se poslovila, pa je zaželela vsem vesel Božič in srečno ter us pečno Novo leto. KOSMAČ ALBINCA Pred dvema letoma se je Albinca poslovila od aktivnega dela v najem podjetju. Vsi se jo verjetno najbolj spomnite kot predsednice odbora tovariJke samopomoči. Pa pustimo tovarno ob strani in poglejmo, s čim se Albinca ukvarja sedaj. Pravi, da ima dela čez glavo. Ko sva se začela pogovarjati o njenem vsakdanjiku, naju je zmotil njen mož Janez, katerega tudi vsi dobro poznamo. Bil je v nabavni službi, bolj pa vam je verjetno poznan kot predsednik Foto-kino-kluba-Mavrica. Kot režiser, kakrJnega poznam iz kluba, se je vmeJal v najin razgovor. Verjetno se je zbal za razplet te intimne teme in naju je besedno popeljal v halo Komunalnega centra v Domžale. Obadva sta idejo za to srečanje zelo pohvalila in sta bila seveda zelo presenečena. Pohvalila sta hrano, glasbo in nasploh vse, kar se je dogajalo. Pohvalila sta tudi nastop g. direktorja. Tudi onadva sta mnenja, da bi bilo treba upokojence bolj informirati, tako bi se veliko lažje odločali o vlaganju certifikatov v podjetje, kjer so pustili svoje minulo delo. PROSENC TILKA Ob pritisku na zvonec se je na vratih pojavila nasmejana Tilka in rekla: "Glej, glej, sindikat je prijel." Midva s Tilko se namreč zelo dobro poznava. Še ko je bila v tovarni, to pa je zdaj že zgodovina, je bila vedno nasmejana in zelo rada je obiskovala igre, katere smo kot amaterski igralci uprizarjali po okolijkih odrih. Ne zamudi pa tudi nobenega nastopa narodnih noj. Pravi, da je narodna noja njena maskota. Upokojena je že 17 let. S pokojnino ni najbolj zadovoljna, zato se z možem ukvarjata Je s postranskim delom. Izdelujeta namreč lepe gorenjske cekarje, katere predstavljata po vseh sejmih v okolici. Mož, ki je tudi naJ upokojenec, je bil tisti dan, ko sem ju obiskal, bolan, toda na ženino povelje je moral vstati in podati oceno srečanja upokojencev v Domžalah. Obadva sta pohvalila naJo akcijo. Želela sta, da bi bilo to Je več krat. MARINŠEK TONE Da je obdobje po dnevu, ko dobit odločbo o upokojitvi res čas, ko nimaj več časa niti za sebe, potrjuje tudi moj naslednji sogovornik. Komaj si je utrgal toliko časa, da sva spregovorila nekaj besed. Zelo je pohvalil zabavo, na katero je z veseljem prijel Toda potožil mi je, da ga je izdal želodec, tako da ni mogel ne piti ne jesti. Vseeno pa je užival ob dobri glasbi in pogledu na obraze, katere že dolgo ni videl. Sicer pa pravi, da jih prav veliko tudi ne pozna. Delal je namreč pri stroju v Jkrobilnici, katerega ni smel zapustiti in tako mu je marsikateri obraz ostal tuj. Sicer pa je Tone Marinček zelo prilagodljiv, tako mu ni težko dobiti sogovornika ali prijatelja. "Kaj pa rekreacija?", sem ga vpraJal. "Na kmetih ne rabimo nobene rekreacije", mi je odgovoril in to tako odrezavo, da sem takoj spremenil temo pogovora. Zatem sem ga povpraJal o zadevah, ki raznežijo slehernega dedka. O vnukih sva se pogovarjala. Kot vsak dedek tudi Tone ni mogel prehvaliti svojih malih naslednikov. Njegov obraz je postal bolj veder in upam, da mi je odpustil tisto hudomuJno o rekreaciji. Na koncu mi je naročil, naj vse lepo pozdravim in naj Je kdaj organiziramo podobno srečanje. • • • □____________________________ L] IN VSAKA STEZICA POVEDE TE POGAČAR IVANKA Stavba, v kateri je delala gospa Ivanka, služi danes popolnoma drugim namenom. Službovala je kot skladiščnica v mengeškem obratu konfekcije. "Rada sem imela ta obrat," pravi gospa Pogačarjeva. "Tukaj smo bile kot ena družina. Prav zato sem bila razočarana, ker na tem prelepem srečanju, ki ste nam ga pripravili, nisem srečala skoraj nobene bivše sodelavke iz mengeškega obrata. Toda kaj bi midva tukaj o tem razpravljala. Važno, da je bilo veselo. Zelo rada poslušam glasbo, ansambel Poljanšek pa mi je še posebno pri srcu. Uživala sem, ko sem gledala, kako so se vrteli plesni pari po dvorani. " Sama namreč žaluje za možem, ki ji je letos umrl, zato je ples samo opazovala. Po moževi smrti je gospa Ivanka ostala v hiši sama s sinom. Vprašal sem jo, če ji je kaj dolgčas. "O, kje pa! Pojdi z menoj, pa ti bom pokazala, s čim preganjam dolgčas." Peljala me je v hlev, kjer ima privezanih nekaj glav, s katerimi si krajša čas. Pa tudi v kot meje peljala, kjer stoji sod z domačim vinom. Predno sem odšel, mi je naročila, naj vse lepo pozdravim, posebno pa še gospo Gardaševičevo. "Drugo leto pa spet nasvidenje," je dejala, preden je zaprla vrata za menoj. MIHELČIČ JOŽE in MAKSA Naslednja dva sogovornika sta zakonski par Mihelčič. Jože in Maksa sta delala v predilnici. Jesen življenja jima teče podobno kot vsem njunim vrstnikom. Ukvarjata se z varovanjem vnukov in pa seveda z vsakdanjimi opravili. Na njunih obrazih sem opazil sivino in vse prej kot vedrost. No ni bilo treba vprašati po vzroku. Sama sta mi začela razlagati, kako nizko pokojnino imata. Maksa je rekla, da je razočarana, ko je videla na srečanju toliko mladih upokojenk, sama pa je morala delati polno delo in v slabih pogojih. Omenila je tudi mokro predilnico. Ko sta dobila pošto za to srečanje nista mogla verjeti, da je res, kar bereta. Z veseljem pa sta se udeležila tega srečanja in upata, da ni bilo zadnjič. "S tako sprostitvijo si vsaj malo olajšava vsakodnevne težave, ki naju pestijo, ko z nizko pokojnino prebijava led visokih cen," je ob slovesu dejala gospa Maksa. Na tri načine lahko človek raVna pametno: 1. po premisleku 2. s posnemanjem 3. z izkušnjami (to je najpametneje) (to je najlažje) (to je naj grenke j e) IN VSAKA STEZICA POVEDE TE ... ■RB —r r-- KRIŽMAN OTON Tri leta so minila, ko je Oton poslednjič zaklenil vrata kombija, s katerim sta doživljala dobre in slabe trenutke. Verjetno vam ga ni treba posebej predstavljati. Toda, če bi ga srečali danes, bi ga brez "prevajalca" težko spoznali. Pustil si je namreč dolgo brado in košate brke. Pravi, da je tak bolj možat. Povabilu na zabavo se je z veseljem odzval. Zelo rad pleče, in tako srečanje je kot nalažč za to. Drugače pa se ukvarja z balinanjem in pohodi po transverzalah. Doma ima na steni umik treningov in balinarskih tekmovanj, tako da mu Časa vedno zmanjkuje. Srečanje je pohvalil in tudi on upa, da ni bilo zadje. BERDAJS JOŽICA Doma je v Škocjanu pri Krtini. Njena hiša je na hribčku, tik ob letnem gledališču. Pravi, da je tako blizu odra, da včasih igralcem, Če jim zmanjka besed, iz kuhinje lahko prišepne, da predstava poteka dalje. No, pa pustimo Šalo! Da pa Jožici Šala ni tuja, lahko potrdi vsak, ki jo pozna. Vedno je dobre volje in nasmejana. Včasih sem jo občudoval, ko ji vedrine z obraza ni vzelo še tako težko delo v obratu, kjer je šivala šotore. Tudi ko sem jo obiskal, so ji zlezla usta do ušes. Bila je presenečena in ni mogla prehvaliti srečanja v Domžalah. Pekla je, da kaj takega ni pričakovala. Pohvalila je g. direktorja, ker je pozdravil vse prisotne pri mizah. Njena želja je, da bi podjetje čimbolje poslovalo in da bi se še večkrat srečali, Čeprav skromnejše. Pogovor vodil: Janez Hafner INDUPLATI MOKRONOG d.o.o. Podjetje Induplati Mokronog d.o.o. sestavljata dva proizvodna obrata - izdelava kovinskih konstrukcij in konfekcija Mokronog. Osnovna dejavnost podjetja je proizvodnja šotorov, prigrad in različnih kovinskih konstrukcij ter trženje teh izdelkov. Naši cilji so uspešno poslovanje, zdravi medsebojni odnosi in zadovoljni poslovni partnerji. Artikli, ki jih izdelujemo, so sezonskega značaja. Njihova prodajnost je veliko večja v zimskih in spomladanskih mesecih in zato govorimo o sezoni in koledarsko leto je manj pomembno. Sezonsko obdobje se začne 1. septembra in traja do avgusta naslednje leto. Pogodbe s poslovnimi partnerji in plani so vezane na sezono. Poglavitni problem sezonskih artiklov je zagotoviti kontinuiteto v proizvodnji in pretoku denarja. Jesenski meseci so ponavadi težki, potrebno je vložiti veliko denarja za nabavo repromaterialov, realizacija pa pride z zamikom. Plan Induplati Mokronog d.o.o. za sezono 1994/95 se giblje okrog 7.000.000,00 DEM. Plan bazira na realnih osnovah in realizacija ne bi smela biti vprašljiva. Plan bomo dosegli s prodajo na tuja tržišča, delno tudi s prodajo na domačem trgu. Tretjina realizacije bo izvršena do konca leta 1994, ostalo pa do konca julija 1995. Urejeni medsebojni odnosi so pogoj za kvalitetno delo, za doseganje planov, za pravočasnost in uglašenost. Od pridobitve naročila do izstavitve fakture in priliva na tekoči račun je veliko dela, uigrana in strokovno podkovana ekipa to stori veliko kvalitetneje in hitreje, zato se trudimo, da bi bili odnosi nadrejenih in podrejenih korektni in poslovni. Kolektiv, ki ima zdrave medsebojne odnose, ima veliko več možnosti za uspeh in mi se tega gesla držimo. ' direktor Pavle Stoimenovski, dipl. ing. INDUPLATI CAMPING d.o.o. V razgovoru z urednico Konoplana je Gordana Gardačevič, dipl. ing. tekstilne tehnologije, direktorica lnduplati Camping d.o.o, podjetje, njegovo delo, delavce in cilje, ki so si jih zastavili v bodoče, takole opisala: Od 5. maja 1994 je v okviru holdinga lnduplati konstituirano podjetje lnduplati Camping d.o.o., katerega vodim. Podjetje zaposluje 185 ljudi in je konfekcijsko podjetje s posebnim oddelkom težke konfekcije oz. konfekcije za proizvodnjo kamionskih cerad, koridorjev, rudniških cevi in podobnih izdelkov iz plastificiranega blaga. Naši osnovni artikli so turistični šotori in šotori za posebne namene, pri g rad e, prevleke za stole, prti, nahrbtniki in še veliko drugih izdelkov. Sprašujete me po ciljih, katere sem si zastavila kot direktor Campinga. V prvi vrsti moramo imeti dovolj dela. Nadalje mora to delo imeti dobro ceno. Slabo plačanih del se moramo znebiti, kar tudi uresničujemo oz. smo uresničili. Delo mora potekati po planu in obrati morajo ta plan uresničiti. V delovnem procesu mora vsakdo doprinesti svoj tržni delež. Ne smemo imeti ne preveč in ne premalo ljudi.Nadalje si želim, da bi zaposleni v Campingu bili zadovoljni ljudje, čeprav zaradi zunanjih dejavnikov na to ne morem vplivati v celoti. Kljub temu želim notranje težave in uspehe še naprej reševati s prav vsemi zaposlenimi v Campingu. Po drugi strani je za uspešno vodenje podjetja nujno potrebno konstruktivno sodelovanje z vodstvom holdinga in z vodstvi vseh petih podjetij znotraj holdinga.In končni cilj, ob uspešni realizaciji napisanega je, da bi se dvignili zaslužki zaposlenih. INVESTICIJE V CAMPINGU d.o.o. V letu 1995 želimo uresničiti marsikaj. Nujne pa so investicije v osnovna sredstva, zlasti nakup novih dvoi-gelnih šivalnih strojev in postavitev nove moderne krojil-nice, s katero bo odpravljeno ročno dvigovanje težkih bal. S tem se bo povečala hitrost krojenja, zmanjšala poraba blaga, odpravilo ozko grlo, število zaposlenih pri krojenju pa bo lahko manjše. V celoti gledamo pocenitev v tem segmentu. ODNOSI MED DELAVCI IN STIMULACIJA Odnos nadrejenih delavcev do podrejenih, čeprav ne maram tega izrazoslovja, je z mojega zornega kota normalen. Pod normalnim pomeni, da se del zaposlenih strinja z mojim konceptom vodenja, manjši del verjetno ne. To je zame normalno. Vedno so namreč odkloni in vedno je manjšinska opozicija. Ukazovanju se skušam pri poslovanju izogniti, saj morajo ljudje razumeti, zakaj je nekaj potrebno narediti in gre potem lažje. Delavci na proizvodnih delih so vedno stimulirani oz. destimulirani glede na količino, kvaliteto dela in prisotnost pri delu. S takim načinom je vsakdo kreator svojih osebnih dohodkov. Namreč tisti, ki je prisoten, več prispeva in naj ima večjo stimulacijo, enako je z učinkom in kvaliteto. □p □d RAZGOVOR Z DIREKTORJEM INDUPLATI SPLOŠNE STORITVE d.o.o. Konoplan: 5. maja 1994 je bilo v okviru holdinga Induplati konstruirano podjetje Induplati Splošne Storitve d.o.o., ki ga vodite. Kakšne cilje ste si zastavili kot njegov direktor? Svetec Stane: Direktor družbe Induplati Splošne Storitve d.o.o. zastopam in predstavljam družbo skladno s poslovno politiko, plani in programi oz. usmeritvami, ki jih določa vodstvo holdinga. Konoplan: Katere planirane naloge namerava vaše podjetje uresničiti v prihodnjem letu? Svetec Stane: Ena glavnih nalog bo prav gotovo doseči kadrovsko stabilnost v posameznih službah oz. področjih. Veliko dela bo potrebno vložiti v izboljšanje kvalitete uslug ostalim družban in si tako pri njih ustvariti zaupanje kot temelj uspešnega sodelovanja. Menim, da bo dobro sodelovanje pred družbami garancija za uspešno uveljavitev Induplati doma in v svetu. Konoplan: Kako poteka uresničevanje zadanih nalog znotraj podjetja - prosimo za opis realizacije planov - zanima nas tudi odnos nadrejenih delavcev do podrejenih Svetec Stane: Družba Induplati Splošne Storitve d.o.o., v katere sestavi so: kadrovsko splošno področje, računovodstvo, področje informatike in področje vzdrževanja in investicij, je od svoje ustanovitve pa do danes sodelovala pri različnih projektih. Omenil bi le nekatere že opravljene naloge: kadrovska reorganizacija, priprava otvoritvene bilance, priprava in obdelava podatkov v zvezi z lastninjenjem, zbiranje lastninskih certifikatov, aktivnosti v zvezi s poslovanjep po družbah znotraj sistema Induplati, idr. Poleg navedenih del pa moram omeniti še redno vzdrževanje strojev, inštalacij, velikega števila naprav in inventarja na lokaciji Jarše, ki jih vzdržujejo delavci, zaposleni v vzdrževanju. Glede medsebojnih odnosov podam lahko samo kratko ugotovitev, da bi se dalo in moralo na tem področju narediti več. Zavedam se, da so dobri odnosi med sodelavci temelj uspešnega in učinkovitega dela. Konoplan: Delavci, ki delajo na proizvodnih delih, so dodatno stimulirani oz. destimulirani glede na prisotnost na delu in prizadevnost pri delu. Kako se to odraza na proizvodih dela in v medsebojnih odnosih? Svetec Stane: Res je, da so znotraj družbe nekatera delovna mesta dodatno stimulirana glede na naravo dela. Delavcu pripada stimulacija na prisotnost (brez boleznine) in pa delavca se oceni po njegovi uspešnosti (razredi). Ker v praksi to izvajamo šele tretji mesec, bodo kasnejše analize pokazale dobre in slabe strani takšnega nagrajevanja, seveda pod pogojem, da je ocenjevanje nepristransko in realno. V vsakem primeru pa pripombe bodo in to s strani slabih delavcev. ODLOMEK IZ GOVORA UPOKOJENCEM Spoštovani gostje! Malokomu se v življenju ponudi možnost pozdraviti ljudi, ki so kolektivu, ki ga vodi, prepustili najlepša leta svojega življenja in v njem doživeli vse, kar jim je življenje prinašalo - trpljenje, srečo, radost, bolezni, rojstvo otrok, vnukov - in ki so si v tem kolektivu zagotovili tudi svojo eksistenco na stare dni. Mene je ta čast doletela danes, po skoraj dvoletnem delu v Induplati. Lepo pozdravljeni v imenu vseh delavcev in vodstva podjetja. Povabili smo vas, da vam povemo vse o vašem in našem Induplati danes, o njegovem razvoju ter perspektivi jutri in o položaju delavca Induplati v novem družbenem sistemu. Trenutno smo v času privatiziranja družbenega premoženja. V ta postopek smo vključeni vsi, aktivni delavci, upokojenci, nezaposleni in otroci. Vsakdo mora svoj certifikat nekam vložiti, seveda z željo, da bo nekaj zaslužil. Privatizira se tudi Induplati, oz. vsaj njegov večji del, kajti tovarne v Radomljah in mengeški objekt sta pod denacionalizacijskim zahtevkom, medtem ko smo dedičem, ki so zahtevali del jarške tovarne, ta del že izplačali v obliki delnic. V postopku privatizacije smo k sodelovanju povabili naše delavce in upokojence. Pridobili smo 489 certifikatov delavcev in 92 certifikatov upokojencev. Prvi krog lastninjenja smo tako zaključili z notranjim odkupom, pred nami pa je še drugi krog. Lastniniti bomo morali še tovarno v Radomljah in v Mengšu, ko bomo za to dobili odločbe. Na koncu bi vam želel povedati še nekaj - kar se ne tiče podjetja, temveč naših človeških medsebojnih odnosov. Vem in zavedam se, da podjetje z vami ni vedno ravnalo tako, kot bi moralo in kot si zaslužite. V Induplati ste pustili svoje zdravje in mladost, zato bi si več pozornosti lahko zaslužili. Sprejmem to kritiko za 2 leti nazaj. Več ne. Želim si in pred- lagam vam, da današnji dan pomeni obnovitev stikov med tovarno in njenimi bivšimi delavci. Res pa je tudi, da v preteklih letih ni bilo možnosti organizirati takšno srečanje, kot je danes, kajti bila je ogrožena eksistenca delavcev, ki so delali vsak dan, pa dolge dneve čakali na plače in nikdar niso vedeli, kdaj jo bodo dobili. To niso bili časi za zabave, za darila, za jubileje - to so bili časi, ki bi jih bilo dobro pozabiti in si srčno želeti, da se ne povrnejo več. Upam, da moje opravičilo sprejmete kot tudi upam, da boste za svojega vzeli tako mene, kot tudi vse moje sodelavce. S to željo se vam zahvaljujem za današnjo prisotnost in vam želim prijetno zabavo. Hvala! GOVOR JE IMEL PREDSEDNIK POSLOVODNEGA ODBORA HOLDINGA INDUPLATI GORAN IVKOVIČ. INDUPLATIINTEGRATING MARKETING d.o.o. □ Direktor podjetja Induplati Združeni marketing je Srečo Podbevšek, dipl.ekonomist. V Induplati je prišel pred dobrim letom in pol. Vendar ima začrtano že jasno strategijo prodora proizvodov Induplati na domače in tuje tržišče, kar dokazujejo uspehi v prodaji tako doma kot v tujini. Podrobnosti o tem podjetju pa so razvidne iz spodnjega sestavka. 1. Ustanovitev Induplati Integrating Marketing d.o.o. Integrating Marketing je bil v okviru reorganizacije v holding ustanovljen z namenom, da učinkovito poveže funkcije prodaje, nabave in razvoja za celoten holding z enotno tržno strategijo. Razviti mora vse primerjalne prednosti in razviti tržne niše tako, da bo posloval z dobičkom na dolgi rok. To pomeni, zbrati dovolj naročil za proizvodnjo, ki se mora osredotočiti na kakovostno, racionalno in rokovno učinkovito izpolnjevanje naročil. Marketing mora poskrbeti za to, da prinese sveže programe predvsem v smislu prilagajanja potrebam končnih kupcev. To zahteva uvedbo nekaterih novih oblik poslovanja in širitev asortimana, inženiring ter projektne posle z razvojem celovite podobe in razvojem blagovne znamke Induplati. 2. Plan v letu 1995 Za doseganje svojih poslovnih ciljev bomo v prihodnjem letu povečevali obseg prodaje in celotni prihodek, hkrati pa nam bo stalni kriterij oblikovanja poslovne politike zniževanje stroškov na enoto proizvoda. Razvoj novih kolekcij in kakovosti nam mora predvsem zagotoviti razvoj sodelovanja z obstoječimi partnerji kot osnovo za nadaljnji prodor na tržišče, ki ga vidimo v sledečem: - Prilagajanje trgu s hitrimi izpolnjevanji naročil in novimi kolekcijami. - Nadaljnje dograjevanje maloprodajne mreže v Sloveniji. - Izgradnja trgovskega centra v Jaršah. S celovito ponudbo camping opreme moramo prehiteti vse potencialne konkurente in izkoristiti primerjalno prednost Induplati, ki je v tem segmentu najmočnejša. Pri tem mora biti naše blago tisto, ki bo na policah v lastni prodajalni stalno potrjevalo našo kakovost in inovativnost. Hkrati bo v tem centru seveda ustrezno predstavljena celotna ponudba Induplati. - V zunanji trgovini razvoj poslovnih vezi na osnovi konsignacij, zastopništva, kooperacij in v naslednji fazi s kapitalskimi povezavami. S tem bo nastala mreža zunanjetrgovinskega poslovanja. - Na področjih nekdanje Jugoslavije bomo pričeli ponovno oživljati prodajo s posebnim poudarkom in skrbjo za ustrezno zavarovanje plačil, glede na to, da so želje kupcev velike, kupna moč pa šibka. - Z uvajanjem novih izdelkov in spremljanjem novih tehnologij moramo svojo podobo graditi predvsem na razvoju kakovosti. Letos predvidevamo, da bo načrtovani plan realiziran in da je to realna osnova za porast realizacije v prihodnjem letu. V nekaterih segmentih se bo menjala struktura prodaje. Poleg ostre tržne konkurence so številne težave v poslovanju internega značaja. Preslab pretok informacij in pomanjkanje samoiniciativnosti včasih dajejo navidezen občutek neorganiziranosti in neučinkovitosti. Še vedno manjka kavalitetnih kadrov. Vse to se odraža v dolgem ciklusu realizacije, kar povzroča težave pri trženju. Z izboljšanjem in uvedbo integriranega informacijskega sistema in kalkulacij bomo to stanje izboljšali. 3. Vloga stimulativnega nagrajevanja Navezujoč na prejšnje odgovore mora imeti spodbujevalno vlogo stimulativno nagrajevanje. Je pa res, da je v pogojih boja za obstoj težko trditi, da pri majhnih osnovah nek odstotek lahko veliko pomeni v materialnem smislu. Pomembno je tudi, da vsakemu poiščemo delo, ki mu najbolj ustreza in ga lahko opravi najbolj produktivno. Menim, da se bodo z dokončano organizacijo in kadrovsko popolnitvijo stvari počasi stabilizirale. 4. Tržišče in proizvodi z zaščitnim znakom Induplati Velik del naše proizvodnje, predvsem camping, je zdaj zakrit z drugimi blagovnimi znamkami. Povečujemo promet z nekaterimi solidnimi partnerji in sodelujemo z novimi. Ocenjujemo, da se npr. pri prigradah bližamo 10% evropske proizvodnje. To pomeni, da smo upoštevanja vreden partner v evropskem merilu. Povezave z različnimi regijami v izvozu bo treba uravnotežiti in porazdeliti. Zanimivo bo npr. videti, ali nam bo uspelo izravnati sezonsko komponento s prodajo južno od Ekvatorja. Svetovni trg je velik, možnosti so glede na kvaliteto zlasti pri opremi za kampiranje, kjer smo najbolj znani, dobre. Odločilno bo, ali bomo sposobni proizvajati dovolj hitro in z nizkimi stroški. Osebno bom zelo zadovoljen, če bomo lahko dokazali vrednost blagovne znamke z lastnimi, povsem novimi izdelki. Poseben pomen in prioriteto moramo pripisovati domačemu trgu, ki je najbolj donosen in kjer bi morali povsod in vedno bolj srečevati celovito podobo in znak INDUPLATI. KONOPLAN izdaja v 1.450 izvodih INDUPLATI Jarše, p.o. Glavna in odgovorna urednica ter fotografiranje Lada OREHEK Tisk: tiskarstvo VIDERGAR, Kamnik DTP: cubus image d.o.o. kamnik □___________________________________*Q D INDUPLATI TEKSTIL d.o.o. Konoplan: 5. maja 1994 je bilo v okviru holdinga Indtiplati konstituirano podjetje Induplati Tekstil d.o.o. Kakšne cilje ste si zastavili kot njegov direktor? Goran Ivkovič: Direktor Induplati Tekstil sem postal zato, ker sem hotel poudariti resnost sanacije tega podjetja, ki ima od vseh podjetij v Induplati najzahtevnejšo proizvodnjo in ki je tudi "najdražje" pri investicijah. V letu 95 nameravam dokončati sanacijo v Tekstilu, program imam že pripravljen in ga bom v začetku decembra predložil poslovodnemu odboru. Trenutno lahko povem samo to, da gre za ukrepe, ki bodo finančno, kadrovsko, organizacijsko, kakovostno ter po obsegu uredili poslovanje. Konoplan: Katere planirane naloge namerava vaše podjetje uresničiti v prihodnjem letu? Goran Ivkovič: Planiram realizacijo preko 25 milijonov DEM, nove naložbe v posamezna podjetja milijone DEM. Sem spadajo vsaj še tri trgovine v Sloveniji, Camping center v Jaršah, obnova gostinskega objekta, organizacija prodajne mreže na Hrvaškem (s trgovino v Zagrebu), v Bosni (trgovine v Sarajevu, Tuzli in Zenici) ter ureditev razmer in začetek dela v trgovini v Beogradu. V letu 95 se bo končal postopek privatizacije, rešeni bodo denacionalizacijski zahtevki, s holdingom Induplati pa bi rad povezal nekaj zanimivih slovenskih tekstilnih podjetij-skratka, načrtov več kot preveč. Rad bi pridobil kvalitetnega človeka, ki bo organiziral sektor ŠPORTNEGA MARKETINGA, rad bi, da bi se dobro dogovorili glede tujih vlaganj ter s tem rešili problem izgradnje hale v Mokronogu in nakupa novih tkalskih strojev. Konoplan: Kakšen je odnos med delavci po izvedeni reorganizaciji podjetja? Goran Ivkovič: Na kratko je nemogoče odgovoriti na to vprašanje. Recimo le, da bom zahteval 100 % uresničevanje planov in da sem pristaš tega, da vsakdo po hierarhiji odgovarja za svoje delo. Vsi skupaj pa meni. maksimalna, nadrejene se mora brezpogojno ubogati, seveda pa morajo tudi oni spoštovati osebnosti delavcev in jih ne smejo šikanirati ali jim kako drugače škodovati. Konoplan: Delavci, ki delajo na proizvodnih delih, so dodatno stimulirani oz. destimulirani glede na prisotnost na delu in kako se to odraža na proizvodih dela in v medsebojnih odnosih? Goran Ivkovič: Dodatna stimulacija se je komaj začela uvajati, zato pravih rezultatov še nimam. Ponekod je opaziti manjše število bolniških izostankov. Povprečna plača v firmi se je dvignila iz 40.000 SIT na 44.000 SIT, kar zgovorno priča, da ti dodatki obstajajo (v povprečje niso vključene plače 26 induvidualcev). - skupna višina vseh naložb bo od 3 - 4 Disciplina mora biti Število zaposlenih po družbah na dan 15.12. 1994 INDUPLATI HOLDING p.o. 14 INDUPLATI TEKSTIL d.o.o. 177 INDUPLATI MOKRONOG d.o.o. 95 INDUPLATI CAMPING d.o.o. 184 INDUPLATI SPLOŠNE STORITVE d.o.o. .68 INDUPLATI INTEGRATING MARKETING d.o.o. 113 * * □ □ VESTI IZ KADROVSKE SLUŽBE: VSTOPI V LETU 1994 37. HUSIČ NEVZETA, 74. SLABAJNA MARIJA, šivilja v Jaršah 1.7.1994 šivilja v Jaršah 1.9.1994 1. KUNAVAR BERTA, 38. PESTOTNIK MARJAN, 75. SLAPAR IVANKA, prav.svet.in zascop.pod. - pripra 31.1994 ročna dela v cera. oddelku - iz TO 11.7.1994 fakturiranje 1.9.1994 2. KOBILŠEK URŠKA, 39. ŽELEZNIK JANKO, 76. ŠINKOVEC MIHELA, šivilja šotorov v Pečah 3.1.1994 vodja strežbe 1.8.1994 šivanje po naročilu II 1.9.1994 3. LAMOVŠEK STANISLAVA, 40. PUSTOVRH DANICA, 77. ŠPEH MAJDA, šivilja šotorov v Mokronogu 3.1.1994 pom .vod .doma. trženja - marketing 2.8.1994 šivilja v Radomljah 1.9.1994 4. BOLTE ANA, 41. STEGNAR MARTA, 78. ŠTEBE MARIJA, šivilja šotorov v Mokronogu 3.11994 šivilja v Pečah - pripravnica 16.8.1994 prodaja blaga I 1.9.1994 5. ZAKRAJŠEK FRANCI, 42. AVGUŠTIN MIRAN, 79. TRATNIK MIRAN, ročna dela v Mokronogu 17.1.1994 prodaja na terenu III 1.91994 vzdrževanje elektronskih naprav 1.9.1994 6. URANKAR MARIJA, 43. BAJDE DARINKA, 80. ULČAR METKA, referent obračuna plač - pripra. 17.1.1994 ročna dela v konfekciji 1.9.1994 šivilja v Jaršah 1.9.1994 7. PUSTOTNIK NADA, 44. ČERNIVEC IRENA, 81. VIDMAR ANGELA, vodja izvoza 7.2.1994 prodaja blaga I 1.91994 ročna dela v konfekciji v Jaršah 1.9.1994 8. CERAR NATAŠA, 45. DOLENC SABINA, 82. VOLČANŠEK MARJETA, referent kupcev 25.2.1994 ročna dela v konfekciji 1.9.1994 šivilja v Radomljah 1.9.1994 9. KOŠMRLJ MARUŠA, 46. DROLC MARINKA, 83. ŽINIČ PAVLA, prodaja blaga v prodajalni Lj. 2.3.1994 likanje in ročna dela 1.9.1994 šivilja v Radomljah 1.9.1994 10. DRAGAN JOŽE, 47. GRADIŠEK PEPCA, 84. PEPERKO MOJCA, ročna dela v Mokronogu 10.3.1994 šivanje po naročilu II 1.9.1994 pom .vodje plačilnega prometa 1.10.1994 11. JAZBEC MATJAŽ, 48. GRAŠIČJOŽICA, 85. LEDENKO IVAN, pod. poslov, odbora za fin. in eko. 15.3.1994 prodaja blaga I 1.9.1994 org.in vod. prodaje na p. nekd. Jug. 1.10.1994 12. SLAPAR BRANKO, 49. GROŠELJ ANTONIJA, 86. SLINKAR IVAN, čiščenje strojev v tkalnici 14.3.1994 ročna dela v konfe. v Radomljah 1.9.1994 ročna dela v konfe. Mokronog 14.10.1994 13. ŠUŠTAR SONJA, 50. HAFNER DAMJANA, 87. KOS JANKO, krojenje v Radomljah 28.3.1994 šivilja v Radomljah 1.9.1994 obdelovalec kovin 1.11.1994 14. HRIBAR ANTON, Sl. H AN ČIČ VALENTINA, 88. HOČEVAR IRENA, pom.dir. - vodja nabave 1.4.1994 šivilja v Radomljah 1.9.1994 šivilja v Pečah 2.11.1994 15. FAJFAR JANA, 52. HRIBAR BARBARA, 89. CVIJANOVIČ MARJAN, tehnolog v razvoju I 1.4.1994 vodja prodajalne Ideja Kamnik 1.9.1994 ročna dela v ceradnem oddelku 15.11.1994 16. SITAR MAJDA, 53. HRIBAR STANISLAVA, 90. ZDOVC ALEŠ, urejanje k.d.p.r. z inform. - pripra. 5.4.1994 tkanje 1.9.1994 pri.vlož..centrif.in suš. v oplem. - d.č. 1.12.1994 17. ŠTANGAR NATAŠA, 54. IGLIČ-MOKOREL ZVONKA, 91. BAŠIČJASMIN, šivilja v Mokronogu 11.4.1994 računovodja 1.9.1994 pri .vlož. ,cen trif. i n suš. v oplem. - d.č. 2.12.1994 18. KOTAR STANKA, 55. KONCILJA IRENA, 92. VELKAVRH SIMONA, šivilja v Mokronogu 8.4.1994 šivilja v Radomljah 1.9.1994 referent kupcev - pripravnik 7.12.1994 19. KOVAČ MARJANA, 56. KONCILJA VERONIKA, 93. BORKO KLEMENTINA VESNA, kontist 26.4.1994 ročna dela v konfe. v Radomljah 1.9.1994 šivilja v Radomljah - pripravnik 14.12.1994 20. DROSK MARJETA, 57. KONČNIK MARIJA, čiščenje poslovnih prostorov 21. MEDMEŠ JANEZ, 28.4.1994 prodaja blaga I 58. LEVEC ANICA, 1.9.1994 IZSTOPI V LETU 1994 mizarska dela I 3.5.1994 šivilja v Radomljah 1.9.1994 1. PESTOTNIK MARJAN, 22. POVIRK MARIJA, 59. MAČEK CIT A, ročna dela v konfe. Jarše, od. v TO 4.01.1994 šivilja šotorov v Pečah 9.5.1994 šivanje po naročilu II 1.9.1994 2. REPANŠEK IVI, 23. BREGAR JOLANDA, 60. MALI BRANKA, vodenje obračuna OD 20.01.1994 šivilja v Radomljah 12.5.1994 šivanje po naročilu I 1.9.1994 3. POGAČAR MARIJA, 24. ISKRA SLAVKA, 61. MARINKO CECILIJA, natikanje cevčnice 23.01.1994 šivilja v Radomljah 12.5.1994 šivilja v Radomljah 1.9.1994 4. KOZAMERNIK DARKO, 23. LUKŠIČ ZDENKA, 62. MUHIČ ROZALIJA, ročna dela v konfekciji Peče 7.02.1994 čiščenje pošlo, prostorov - dol.čas 13.5.1994 ročna dela v konfe. v Radomljah 1.9.1994 5. AVGUŠTIN HELENA, 26. IVKOVIČ MILIVOJE, 63. ORAŽEM ANDREJA, izvajanje nalog deviz, poslovanja 21.03.1994 špedicija in transport 1.5.1994 šivilja v Radomljah 1.9.1994 6. GRIL ANICA, 27. JEREB MARINKA, 64. OSOLNIK DARJA, tkanje 11.03.1994 šivilja v razvoju 23.5.1994 šivilja v Radomljah 1.9.1994 7. HRIBAR MARTA, 28. ERBEŽNIK MARJANA, 65. PAPLER ZDENKA, labor.v fiz.laboratoriju 15.03.1994 šivilja zaves 1.6.1994 šivilja v Radomljah 1.9.1994 8. JERAN ALBINA, 29. MLAKAR ANDREJA, 66. PAVLIČ MARIJA, mer., rez., navijanje in etiketiranje 31.03.1994 kontist 1.6.1994 šivilja v Radomljah 1.9.1994 9. POLJANŠEK KATARINA, 30. DUK0V1Č SAVA, 67. PERČIČJOSIPA, čiščenje poslovnih prostorov 13.03.1994 računovodja 1.6.1994 šivilja v Radomljah 1.9.1994 10. LUKATl MARIJA, 3l.JELER TATJANA, 68. PETEK IRENA, tkanje 1.03.1994 nabava blaga II 6.6.1994 poslovni sekretar 1.9.1994 11. MARKUŠ KLAVDIJA, 32. LUKAN MATEJA, 69. PIBERNIK ZORA, šivanje šotorov in spalnih prostorov 305.1994 toč.,prod.pijač in str.gostov - dol.čas 20.6.1994 Šivilja v Radomljah 1.9.1994 12. TORKAR SONJA, 33. KARAL1Č VESNA, 70. PODGORŠEK ZDENKA, krojenje 10.04.1994 šivilja v Radomljah - pripravnica 1.7.1994 šivilja v Radomljah 1.9.1994 13. ROKAVEC ROMANA, 34. ŠKRJANEC ANA, 71. RESNIK JOŽE, šivanje notr.opr. in drugih izdelkov 26.04.1994 prodaja na terenu III 1.7.1994 prodaja blaga II 1.91994 14. GOSTIČALEŠ, 35. JURAK MOJCA, 72. SEDUŠAK DANICA, mizarska dela I 30.04.1994 vodenje izmene v oplem. - pripravnica 4.7.1994 referent kupcev 1.9.1994 15. LUKAN MATEJA, 36. KAMENŠEK NEVA, 73. SITAR VERA, toč.,prod.,pijač in strežba gostov 6.05.1994 fakturiranje 4.7.1994 šivilja v Radomljah 1.9.1994 □ □___________________________HE VESTI IZ KADROVSKE SLUŽBE: 16. ALEŠ MARJETA, 28. NARAT DUŠAN, 40. ČEMA2AR MARIJA, vodenje materialnega knjigo. 30.05.1994 vzdrževanje strojev I v predilnici 22.08.1994 kontist 20.11.1994 17. PRAŠNIKAR ANDREJA, 29. POVIRK MARIJA, 41.JERET1NA PRIMOŽ, šivanje šotorov in spalnih prostorov 31 05.1994 šivanje šotorov in spalnih prostorov 31.08.1994 inštalaterska dela I 30.11.1994 18. LEKAN ANDREJ, 30. PODGORŠEK ZDENKA, 42. ISKRA SLAVKA, barvanje tkanin 12.06.1994 šivanje šotorov in spalnih prostorov 1309.1994 šivanje šotorov in spalnih prostorov 30.11.1994 19. ŠUBARIČ ZORICA, 31. ANTON IN JANEZ, 43. PIRNAT MILENA, dvojenje 15.06.1994 montaža ogrodij - smrt 16.09.1994 previjanje - upokojitev 30.11.1994 20. TROJANŠEK MATILDA, 32. PODBEVŠEK ROBERT, 44. KUHAR BOŽO, krojenje - in val. upokoji te v 7.06.1994 pomožna dela v kotlarni 30.09.1994 vzdrževanje strojev 2.12.1994 21. ZUPAN MARIJA ANA, 33. TRATNIK MIRAN, 43. SITAR VERA, vodenje opera, kontrole - inval.upokoj. 20.06.1994 vzdrževanje elektronskih naprav 30.091994 šivanje šotorov in spalnih prostorov 14.12.1994 22. ALJAŽ MARJETA, 34. HAFNER DAMJANA, 46. ZDOVC ALEŠ, vodja podr.za eko. in finance 24.06.1994 šivanje šotorov in spalnih prostorov 30.09.1994 prip. vložka, centrifugiranje in sušenje 14.12.1994 23. ZUPAN JANA, 35. DRAGAN JOŽICA, 46. CERAR METKA, krojenje 28.07.1994 ročna dela v konfekciji v Mokronogu 13.10.1994 vodja plačilnega prometa - upokojitev 30.12.1994 24. POLAJNAR IRENA, 36. PESTOTNIK MARJAN, 47. KHAM KATARINA, prodaja blaga I 31.07.1994 ročna dela v ceradnem oddelku 6.10.1994 prodaja blaga - izvoz - upokojitev 27.12.1994 23. OSOLNIK JANEZ, 37. CERAR NATAŠA, obdelovanje kovin I 7.07.1994 referent kupcev 14.10.1994 26. URBANIJA MARIJA, 38. VOLČANŠEK MARJETA, šiv.šotorov in spalnih prostorov 9-08.1994 šivanje šotorov in spalnih prostorov 14.10.1994 27. ČESNIK IVICA, 39. HARJAČ IRENA, nabava blaga 16.08.1994 šivanje šotorov in spalnih prostorov 31.10.1994 mm m