LETO XIV. — 161’"
Ljubljana, avgust 1971
KOLEKTIVA PODJETJA -GRADIS«
TOKRAT G
Sindikalni odbor podjetja o samoupravnih dogovorih in o akcijskem programu izvršnega sveta skupščine SRS za stabilizacijo gospodarstva
Samoupravni sporazumi morajo biti sporazumi vseh delavcev, in pravočasno raztolmačiti za družbeno skupnost tako pomemben ukrep, kot je usmerjanje osebnih dohodkov, vse do trenutka, ko so delavci že prekinili delo. Škoda, ki je nastala v proizvodnji, pa je ostala nepovrnjena in jo bo nosil celoten kolektiv, torej tudi tisti, ki za-
Smo proti vsem oblikam pritiska. Stabilizacijska prizadevanja so stvar celotnega kolektiva. Odločna usmeritev na lastne sile. Zmanjšanju investicij sledi zmanjšanje števila zaposlenih.
V petek, 8. julija je predsednik dohodkov v letu 1970, katerega sme Viktor Pernat sklical sestanek sin- delovna organizacija povečati za
dikalnega odbora podjetja, na kate- 11 %, in tako preračunano povpreč- njo sploh ni kriv.
rem so obravnavali vlogo sindikata je na delavca (izračunano iz ur) slu-pri sprejemanju samoupravnih spo- ži kot največji možni znesek za iz-razumov glede osnov in meril za de- plačilo osebnih dohodkov vsak molitev dohodka in osebnih dohodkov, ssc od januarja letos dalje. Ome-Govorili so tudi o ukrepih v zvezi z njeni zakon določa, da bo ta ome-ekonomsko politiko in stabilizacijo ji lev trajala do uveljavitve republi-v letu 1971.	škega zakona o usmerjanju delitve
Seji je prisostoval tudi glavni di- dohodka, najdalj pa do 30. 4. 1971. rektor podjetja ing. Hugo Keržan:	V Sloveniji je bil tak zakon spre-
V obdobju priprav za verifikacijo let februarja, v katerem je bilo za-sa moupravnih sporazumov ter v do- Pjsano da omejevanje Izplačil oseb-bi zamrznitve osebnih dohodkov n,h dohodkov velja se tol,ko časa, | smo v podjetju doživeli vrsto kon- dok,er ne bo začel veljat, druzbe-fliktnih situacij Delavci v obratu m ogovor, k, gt sprejmejo izvršni . železokrivnice 'in poslovne enote svet SRS gospodarska zbornica m ' Jesenice so prekinili delo ter za- ™eza sind.katov. Izvrsm svet pa je htevali izplačilo osebnega dohodka skleml, da se osebni dohodk, odmrzne glede na zakonske' omejitve v nejo šele po spre,emu samouprav-letošn jem letu. Zakon o začasnih nega sporazuma, k, ga ukrepih na področju ugotavljanja gospodarske organizacije. Tako sredstev za osebne dohodke v de- »r'sl° do '^bcrnh tolmačenj m ne-lovnih organizacijah nas je zatekel Kovanj. K temu se je pr,družilo v zelo neugodni situaciji. Zakon se zavlačevanje okrog podpisa
Nadaljevanje na 2. str.
He bomo iskali dlake v jajcu, če bomo pa oašli žebelj, bomo pa morali zavpiti
Sindikati smo se odločili za soodgovornost, zato ne moremo niti popuščati, niti odstopati od tistih kriterijev, ki smo jih v zvezi z družbenimi dogovori in samoupravnim sporazumevanjem osvojili na sindikalnih forumih. Smo v situaciji, ko pričakuje od sindikatov vsa slovenska družba kar največjo odločnost in doslednost pri usmerjanju dohodka. Od tega, koliko bomo tu uspešni, je odvisen tudi naš vpliv na drugih področjih razvoja družbe.
Ne jezimo se na hitrost samoupravnega sporazumevanja in izdelavo samoupravnih osnutkov za samoupravne sporazume, je dejal na zadnjem plenarnem zasedanju republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije predsenik Tone Kropušek, temveč se jezimo nad njihovo kvaliteto. Sporna je tista hitrost, ki povzroča slabo kvaliteto. Ne gre nam za kakršne koli sporazume, ki bi jih izsilili pod firmo delavskih zahtev. Mi smo za takšne sporazume, ki bodo vsebovali tudi delavsko razpoloženje, kajti v nasprotnem slučaju se lahko obrne proti nam in tudi proti tistim, ki so samoupravne sporazume delali.
Napačna je tudi tendenca po hitenju samo zaradi tega, da bi lahko odmrznili osebne dohodke. Zaradi odmrznitve nekateri predlagajo kakršne koli osnutke samoupravnih sporazumov in se zanašajo na to, da se jih potem, ko bodo sprejeti, ne bo treba držati. Nobenega sporazuma ne bo. ki se ga ne bo treba dosledno držati. V tem smislu bomo povečali kontrolo, da se bo dohodek gibal v okviru sporazumljenega. Sindikati. se moramo že danes upreti špekulacijam in glasovom, ki so danes že prisotni, češ saj se sporazumov ne bo treba držati. Opozarjam nas vse skupaj in tiste, ki jim. je treba prinesti to opozorilo, je dejal tov. predsednik, da bomo tokrat dosledni in bomo zato vztrajali, da bo samoupravno sporazumevanje optimalno, racionalno.
(Odlomek iz razprave Toneta Kropuška)
sprejmejo je
namreč predpisuje, da smejo osebni
moupravnih sporazumov,
sa-vendar
Smo za dosledno izvajanje stabilizacijskih ukrepov pri nas
Direktor komercialne službe dipl. ing. Janez Gričar o perspektivah jutrišnjega dne, ki po njegovem mnenju niso ravno rožnate — Nove omejitve v investicijski politiki — Večje zahteve investitorjev po kreditiranju — Vsi hočejo postati za vsako ceno veliki — Nismo črnogledi, toda prihaja doba suhih let
ne po naši krivdi, zato je del naših
dohodki v lelu 1971 presegati po- Tr, "aal 'v“vul' 'j*1' vprečno izplačane osebne dohodke de'™^v *u*8' nntl d" Rečanih na delavca v letu 1970 za največ osehmh dohodknv s Pnhskom.
11 “/o.	V času prekinitve dela smo sku-
V našem podjetju imamo delitev šali Položai reševati z lastnimi sila-osebnih dohodkov urejeno tako, da mi in okviru danih možnosti. Ven-se ugotavlja najprej masa osebnih dar konfliktne situacije niso stvar dohodkov glede na doseženi dobo- delovne organizacije, temveč širše dek v razmerju, ki ga vnaprej za družbene skupnosti Povod za pre-celo leto predvidi gospodarski načrt, kinitev dela so bile zahleve delav-Tako ie višina osebnega dohodka cev' da se jim izplača osebni doho-skladna z dosežetimi rezultati. Iz dek iz leta 1970, kar pa glede na tako ugotovljene mase osebnega do- zakonske predpise nismo mogli hodka se izplačujejo prejemki po storiti. Po drugi strani pa so bili
povodi za štrajk tudi nestrpnost po-
Celotno jugoslovansko gospodarstvo je aktivno vključeno v stabilizacijske ukrepe, ki pa bodo pokazali vso svojo ostrino in s tem svojo učinkovitost (pa tudi posledice), ko bodo sprejeti vsi ukrepi in predpisi za njeno dokončno uresničitev. Prav gotovo bodo ti ukrepi vplivali tudi na standard posameznika, saj je le-ta tesno povezan s procvitom ali težavami delovne organizacije, v kateri dela. Vso težavnost takih ukrepov bo med prvimi občutilo prav gradbeništvo, ki je pač panoga gospodarstva, ki med prvimi registrira in mora prebroditi vse dobre in slabe utripe celotnega gospodarstva. V letih 1989 in 1970 je bila naša stroka v veliki konjunkturi, zdaj pa prihajamo v obdobje večjih težav.
Zdaj moramo pričakovati
nravilniku o delitvi osebnih dohod	................ .	..
kov, v katerem so za vsako delov- sameznikov, nerazumevanje ^ gospo- omejitve v investicijski politiki, če no mesto predvidene startne osno- darskih ukrepov ter v končni fazi prav se o njih le še ugiba, pa jih
nove neusmiljena, da se bo delo prevzemalo zopet po skrajno nizkih cenah ter da ne bomo smeli odklanjati
- Osebni dohodki so	bili v letu	tudi nenrimerni	začasni . sistemski	vendar z vso	resnostjo, verjetnostjo	manjših del, saj bodo taka dela ki
1970 izplačani v obliki	akontacije,	ukrene Takšni in	podobni konflikti	pa jucjj zaskrbljenostjo pričakuje-	jih bomo financirali investitorji’ iz
Ta je bila vedno manjša	od doseže-	vnlivaio na politično in gospodar-	mo Nekateri	ukrepi v tej smeri so	lastnih sredstev, verjetno začasno v
nih sredstev s predpostavko, da bo	sko situacijo ter	novzročajo neza-	že tu, saj so	sklepi poslovnih bank	glavnem edina 'nova dela ki bodo
možno, kot vsako leto, poračunati dovolistvo v kolektivu, dosežene osebne dohodke v prvih mesecih letošnjega lela.
Zvezni zakon upošteva v izraču- beno politične organizacije, ki niso obseg novih del močno krči, da hu povprečja samo izplačilo osebnih znale ali mogle delavcem pravilno konkurenca vedno bolj ostra
Res, da pade v takih situacijah -vib investicijskih kreditov za nas del krivde na posameznike in druž- že dovolj jasen in boleč znak, da se
o začasni ustavitvi odobravanja no- krita z likvidnimi sredstvi.
Izjava bank, da bodo do jeseni
pregledale od njih kreditirane inve-■ ” sticije, ali so investicijske vsote realne, koliko je prekoračitev itd. ne rov dajo tudi misllti, če niso po-izključuje možnosti, da se tudi srecjno povezani s stabilizacijskimi začasno ustavi kaka gradnja, ki je akcijami, saj zamrznjene plače, ki ze v teku, ali da se dinamika kre- ne s[ede rastj življenjskih stroškov, -ditiranja podaljša ter zato podaljša na drugj strani pa stalna rast cen nas dovrsitvem rok kar pomeni občutno sIabita splošno potrošnjo, zmanjšanje števila tam zaposlenih Samoupravni organi so s svoje ljudi, zvečaj e režije in s tem slabsi stranj maksimalno pospešili osvoji-finančni uspeh tega objekta.	_	tev samoupravnih dogovorov v
Verjetno ne povzroča toliko skrbi gradbeništvu v želji, da Ko možno s možnost, da bi nekatera dela usta- temi čimprej prilagoditi osebne do-vili, saj tega ne more biti veliko, hodke rastočim življenjskim stro-Bolj nas skrbi prekinitev odobrava- škom ter slediti tistim gradbenim n ja novih investicij, saj je pretežni podjetjem, ki so jim osebne dohod-del naše osnovne delavnosti v delih ke odmrznili, oz. osebnim dohodkom do tretje faze, nakar se vedno bolj v republikah, kjer so gradbeništvo vključujejo naši kooperanti z obrt- sploh v celoti izvzeli iz zamrznitve, niškimi in instalacijskimi deli. vtem v aprilu, maju in nato naikasneje v ko se zidarii. tesarji sproščajo in juniju pričakovana verifikacija šahi jim morali najti delo na novih moupravnih dogovorov se bo žal po gradnjah. Akcija bank, da bodo vseh znakih sodeč, zavlekla tja v najprej financirale celoten zaklju- jesen. To pa ne bo povzročilo le ček pričetih del, povzroči padec os- nemir in nezadovoljstvo, temveč tu-novne gradbeniške dejavnosti, do- di odhod dobrih delavcev v pod-kler ne bodo zopet odobrene nove jetja ki lahko nudijo debelejšo ku-invesficiie. Dela od tretje faze na- verto. Pri tem bomo pa v Sloveniji prej namreč do vključno dobave in brez lastne krivde vse to le brez-montaže strojev (vse to financira močno ugotavljali in kasneje težko banka in ima to za »dnvršitev« ob- popravili, saj bomo najprej izgubili iekta) teria še mnogo časa in de- boljše delavce, narja pri zelo maihni angažiranosti
osnovnih gradbenih kapacitet V tej Pregled angažiranosti naših po-akciji bank ie za nas naj večje zna- slovnih enot po stanju 1. julija 19 z l men j e bodočega »suhega« obdobja. za f’as do konca lela 1971 ne vzbuja
skrbi, saj so ta dela pretežno vsa
Seja sindikalnega odbora podjetja
@ Zastoji pri verifikaciji samoupravnih dogovorov so povezani s stabilizacijskimi ukrepi
Zastoji in ovire pri postopkih za verifikacijo samoupravnih dogovo-
že v polnem teku ter bodo morali biti objekti, ki nimajo celotnega finančnega kritja, zajeli v napovedano akcijo bank. da 1a pričeta dela prvenstveno kreditiralo do njihove dovršil ve. Seveda na ni izkliučeno, da bo izjemoma kak nbjekl tudi ustavljen (npr. Titan-dioksid v Celju?).
Nadaljevanje na 2, str.
člktuatoio
Razvojno - organizacijska služba
Ob ustanovitvi nove službe pri centrali podjetja
NEIZPOLNJENE OBLJUBE
Lani decembra je zvezna skupščina sprejela zakon, po katerem se osebni dohodki v letu 1971 zamrznejo v višini 11 °/o nad lansko ravnijo. Hkrati je bila naložena obveznost republikam, da sprejmejo zakone o sporazumevanju za usmerjanje delitve in obenem odmrznejo določeno raven osebnih dohodkov.
V Sloveniji je bil tak zakon sprejet 11. februarja letos. V 25. členu tega zakona je zapisano, da zamrznitev velja še toliko časa, dokler ne bo začel veljati družbeni dogovor, vendar najdlje do 30. aprila 1971.
Pismeni ljudje, ki zaupajo zakonskim določbam, so v kolektivih tolmačili delavcem, da zamrznitve po prvem maju ne bo več. Žal so se ušteli in tako je prišlo do prve neizpolnjene obljube. Zakaj?
Izvršni svet je uvidel, da družbeni dogovor ne bo mogoče podpisati do 30. aprila, zato je že pred iztekom tega roka sklenil, da se odmrznitev uveljavi lahko šele po sprejemu samoupravnega sporazuma.
28. maja je bil podpisan družbeni dogovor. Takoj zatem je bil izdelan predlog samoupravnega sporazuma v gradbeništvu, ki je bil poslan podjetju v sprejem. Podjetja so morala v predpisanem roku 15 dni odgovoriti, ali sprejemajo sporazum ali ne. In res, 16. junija je večina udeleženk sprejelo sporazum. Preostalo je še soglasje republiškega odbora sindikata in verifikacija posebne komisije. Predvidevalo se je, da bo do tega prišlo do konca junija.
Zato smo obvestili naše člane kolektiva, da bodo nove osnove najbrž obračunane že z julijskim obračunom. Vendar je ostala tudi druga previdnejša obljuba (»najbrž«) neizpolnjena. Zakaj tokrat?
Metodologijo za primerjanje sporazuma z zakonom so podpisniki družbenega dogovora (izvršni svet, zbornica, sindikati) sestavili z enomesečno zamudo, točno 30. junija letos. Verifikacijska komisija pa je obvestila vse udeleženke sporazumevanja, da ne bo verificirala sporazumov, če ta metodologija ne bo izpolnjena.
_Svoj delež v zamujanju pa imajo tudi republiški sindikati, ki so šele 8. julija na plenarni seji sprejeli izhodišča, ki jih morajo upoštevati vsi sporazumi, sicer ne bodo dobili soglasja od sindikatov. Eno od pomembnih izhodišč je obveznost vrednotenja nadurnega dela z najmanj 50 % več kot delo v rednem delovnem času.
Zanimivo je, da nam eni kot drugi očitajo, da preveč hitimo pri sporazumevanju (kot da ne bi imeli težav z zamrznitvijo osebnih dohodkov), da grozimo s štrajki in da neizvedljive stvari obljubljamo ter da imamo zato težave v kolektivih.
Nič pa nismo slišali o tem, da nekateri kasnijo, in to ne malo ter s tem zavirajo proces sporazumevanja in odmrznitev osebnih dohodkov. Nič nismo tudi slišali, da bi kdo postavil vprašanje odgovornosti zaradi zamujanja izdelave osnov (metodologija, izhodišča), potrebnih za samoupravno sporazumevanje, čeprav je republiški zakon v veljavi že nekaj mesecev, zakon o delitvi dohodka pa še dlje.
Kdaj bo tedaj sprejet samoupravni sporazum? Smo pred tretjo obljubo! Če ne drži zakonska norma, potem ne kaže več obljubljati.
Sporazum bo sprejet, ko ga bo potrdila verifikacijska komisija. Kdaj pa bo to? Ko bodo vsa podjetja poslala izpolnjeno metodologijo (obrazce s podatki) in hkrati soglašala s spremembami, nastalimi zaradi pripomb verifikacijske komisije in izhodišč sindikatov.
Če ne bo posebnih zadržkov...
Žal imamo pri plačah zamrznitev, pri cenah pa skoraj da ne. Nehote živimo in delamo v razmerah pod vtisom, da se zavestno in bolj ali manj neupravičeno (ostali gradbinci Jugoslavije nimajo zamrznitve), tiščijo plače navzdol, medtem ko odgovorni ljudje zunaj kolektiva niso storili vsega, da bi jim uspelo tšičati v taki meri navzdol tudi cene. Pri tem pa je najbolj prizadet delavec z nizkim osebnim dohodkom, vsekakor dosti huje kot tisti, ki je odgovoren za tako stani»
Pred kratkim se je končala razprava o organizaciji nove službe pri centrali podjetja. Izoblikovana je razvojno-organizacijska služba, ki bo usmerjena v perspektivni razvoj podjetja, za razvoj dejavnosti, za katere je bilo že dalj časa čutiti, da zaostajajo.
V ekonomski politiki, ki jo je s svojim stabilizacijskim akcijskim programom že sprejel izvršni svet skupščine SR Slovenije, bo tudi naše podjetje moralo najti svoje mesto, če se bo hotelo učinkovito prilagoditi restrikcijskim ukrepom na področju gradbeništva.
Nekrita investicijska poraba bo kot del dosedanje nesmotrne gospodarske politike in kot eno od žarišč nelikvidnosti v gospodarstvu gotovo tako omejena, da bo to vsekakor vplivalo na možnosti za uspešno poslovanje našega podjetja.
Prav v takih »neperspektivnih« razmerah bo morala tudi razvojno-organizacijska služba odigrati določeno vlogo. Služba bo v principu delovala v smeri študijske obdelave posameznih razvojnih nalog na področju tehnologije, organizacije dela in poslovanja ter ekonomike poslovanja, pri čemer bodo morale biti upoštevane optimalna funkcionalnost, ekonomičnost in rentabilnost predlaganih rešitev.
Zaradi že omenjenega zmanjšanja obsega investicijske porabe ob sorazmerno še nezmanjšanih kapacitetah gradbenih podjetij v naši republiki se bodo gotovo spremenile tržne razmere. Ostrejša bo konku-reca glede kvalitete, ekonomske cene in rokov gradbenih storitev.
Skratka, morali bomo poslovati kvalitetnejše, cenejše in seveda tudi hitrejše reagirati oz. se sproti prilagajati razmeram na trgu gradbenih storitev, če bomo hoteli obdržati primerno raven zaposlitve in dohodka.
S temi problemi se bo tudi nova razvojna-organizacijska služba morala ukvarjati, seveda v sodelovanju z vsemi enotami in strokovnimi službami v podjetju, od katerih bo pričakovala tudi določene spodbude za svoje delo.
Tako bi npr. pretehtane tehnične rešitve, razni variantni projekti (ki naj bi bili že vnaprej pripravljeni in na razpolago), boljši organizacij-
ski prijemi itd. pripomogli k racionalnejšemu in učinkovitejšemu poslovanju in s tem k čimprejšnji prilagoditvi novim tržnim razmeram. In dalje, v stabilizaciji, ko bo obseg gospodarskih investicij bolj zožen, se bomo morali morda bolj orientirati na gradnjo stanovanj.
V akcijskih programih za stabilizacijo gospodarstva (izvršnega sveta in drugih družbeno-političnih organizacij) je namreč poudarjena potreba po hitrejši gradnji stanovanj. Družbenopolitične skupnosti, ki bodo razpolagale s sredstvi dela stanovanjskega prispevka, bodo po sprejetju predpisov o usmerjanju stanovanjske graditve gotovo želele pospešeno gradnjo cenejših stanovanj.
Bilo bi smotrno že sedaj opraviti vse priprave za zagotovitev del na tem področju.
Razvojno-organizacijska služba bo po svoji zasedbi tudi tu lahko sodelovala.
Zdaj, ko je dokončno izoblikovana, jo je potrebno čimprej izpopolniti z ustreznimi kadri, da bi lahko začela uspešno delovati.
Vinko Koleta
NADALJEVANJE S PRVE STRANI * NADALJEVANJE S PRVE STRANI ★ NADA
— Ti bom že pokazala nelikvidnost. Če bi bila pa kakšna taka v vročih hlačkah, bi bil hitro likviden!
Gre zares
Ko se bijemo za odmrznitev osebnih dohodkov, se hkrati pojavljajo še težji problemi, kot so: nelikvidnost, ustavljanje del, neplačevanje situacij in podobno. Tako smo npr. v aprilu realizirali za 42 milijonov, v maju za 46, v juniju pa le 36 milijonov dinarjev. Obratnih sredstev pa seveda primanjkuje. Vse to vodi k razmišljanju o zmanjšanju zaposlenih, oziroma bomo morali ustaviti sprejem novih delavcev. Vrsta teh in novih gospodarskih ukrepov nas ne sme najti nepripravljenih, zato je nujna in odločna usmeritev na lastne sile ob pospeševanju discipline, gospodarjenja in integracije v podjetju, je v razpravi dejal ing. Keržan. Poostreni ukrepi so nedvomno v prid celotni družbeni skupnosti.
V razpravi so zahtevali večjo odgovornost in spoštovanje naših internih predpisov, ki so že sprejeti in, ki jih bomo morali še sprejeti zarad:	stabilizacijskih ukrepov v
samem podjetju.
Razpravljali so tudi v predvidenih spremembah pri izplačevanju tereiskega dodatka ter sklenili, da odgovorni delavci po enotah pripravijo podatke, koliko delavcev in za koliko bi bilo prikrajšanih pri prevoznih stroških, oziroma pri spremembi pravilnika o izplačevanju terenskega dodatka.
Ob zaključku so imenovali komisijo (v sestavu Zupančič, Uhan, Ce-puš, Jeršan). ki iaj pripravi ustrezne materiale za razpravo v sindikalnih organizacijah o gradivu Samoupravnih sporazumov.
Razpravljali so tudi o pripravah za športni dan Gradisa ter sklenili, da bodo letošnje športne igre Gradisa v Ravnah na Koroškem, in sicer 28. in 29. 8. 1971.
Športne igre gradbincev Slovenije pa bodo 3., 4. in 5. septembra 1971. Organizacijo teh iger pa je prevzela delovna organizacija »Izolirka« iz Ljubljane.
Pohvalili so tudi celjske mladince, ki so na področju športa zadnji čas dosegali največje uspehe.
L. Cepuš
Izvajanje
© Čim večja je inflacija, tem manjša je dejanska kupna moč kreditiranega zneska
Pri kreditih, ki so v bankah še v postopku ali kjer morajo investitorji kreditu priključiti svoja sredstva ali kjer investitorji iščejo dodatna sredstva, pritiskajo investitorji v mnogih primerih na izvajalce, pogosto celo po nasvetih bank, ali groze s konkurenco, da bi pristali na odloge plačil ter s tem gradnjo delno kreditirali. V mnogih primerih pa investitorji celo zahte-
vajo oročanje večjih vsot, največkrat kot zneske za pologe. Vsaka oblika kreditiranja je za izvajalca boleča, posebno danes, ko je splošna nelikvidnost že notorična in ko monopolni proizvajalci osnovnih materialov (cement, železo) grozijo z ustavitvijo dobav, če računani niso sproti plačani ali celo avansirani. Kreditiranje investitorjev pa bo še bolj kritično, če se bo uresničila grožnja, da kreditiranih zneskov ne bodo priznali kot dohodek do njihovega dejanskega plačila. To bo povzročilo, da bo finančni obračun tako kreditiranega objekta pokazal, kot da je bil objekt zgrajen za toliko ceneje, kolikor je znašala kreditirana vsota. Temu primerna bo tudi možnost delitve, ustvarjanja skladov itd. Ob plačilu posamezne transe tega kredita pa se bo dohodek za toliko povečal, čeprav je bilo to delo npr. že eno ali dve leti prej zaključeno, ter je zato možno, da si bodo ta dohodek delili nekateri novi člani kolektiva, ki ob času dejanske graditve tega objekta sploh niso bili prisotni.
Čim večja je vsakoletna inflacija, toliko manjša je dejanska kupna moč kreditiranega zneska na dan zamaknjenega plačila..
V	našem podjetju smo izračunali, da ima 100 din, ki smo jih npr. kreditirali v začetku leta 1969. ob koncu leta 1969 kupno moč samo še 88 din, v letu 1970 pa se je kupna meč v podjetju zmanjšala za 18 din (leta 1969 za 12 din). Seveda je to manj boleče, če upoštevamo, da so istemu zakonu inflacije podvržena tudi vsa bančna posojila in avansi. Ta tehtnica inflacije pa se zopet nagiba v slabo tistega izvajalca, ki ima zaradi splošne nelikvidnosti več dolžnikov kot upnikov, kar znaša v saldu pri Gradisu trenutno skoro že 100 milijonov novih din.
© Prislovica »Bo že kako« mora v času izvajanja stabilizacijskih ukrepov odpasti
V	pričakovanju restrikcij in s tem v boju za investitorja občutimo na tržišču, da skušajo izvajalci ugoditi vsem razpisnim in kasnejšim dodatnim pogojem in. zahtevam pri oddaji del in pri tem sprejemajo težke pogoje kreditiranja, oroča-nja, penalov. fiksne enote cene (celo za dobo do 2 leti ali celo prevzem celotnih objektov na ključ, pa čeprav pri pomanjkljivih projektih. Pri tem se zavedajo, da nudijo več, kot zmorejo, tolažeč se z znano neodgovorno prislovico »bo že kako«. Seveda razsodni in gospodarni ponudniki ob takih »padalcih«, (ki jih ni malo) ostanejo praznih rok z edino zavestjo, da so trezno gospodarili, investicija pa je vseeno prišla v druge roke. Prav v tem je danes težava, da je v Sloveniji 64 gradbenih podjetij, ki mrzlično iščejo delo in ki hočejo skokovito in za vsako ceno večati svojo letno realizacijo ter čimprej postati »velika«. Zal to podpirajo v veliki meri investitorji, ki niso kritični in pri ponudbah ne presojajo trezno, kaj zmore kdo in se ne zavedajo, da je fi-
nančna nerealna ponudba vir vseh kasnejših težav in sporov tako glede kvalitete, terminov, izsiljevanj itd. Spomnimo se pri tem le »Tehno-grada« in njegovih hotelov v Istri. Zal je bila to bridka in draga šola le za konkretnega investitorja, ne pa tudi opozorilo drugim investitorjem!!!
Gornje navedbe nas ne smejo voditi v pretirano črnoglednost, bodo naj pa opozorilo, da črta konjunkture z leti niha in da zopet prihajamo v dobo »suhih let«, kar smo v gradbeništvu doživljali že vsakih 4—5 let. Torej imamo v tem že več ali manj izkušenj, čeprav bo verjetno tokrat amplituda nihanja najbolj nizka.
Vse občasne težave, ki jih je moral Gradis uspešno prebroditi v 26 letih svojega obstoja, nas prepričujejo, da smo sposobni prenesti večjo težo, kot pa jo nosimo sedaj, enako kot jo morajo prenašati tudi ostale panoge gospodarstva.
Skušati moramo povečati našo proizvodnjo pri istem številu ljudi, opreme in s čim manjšim dvigom količin porabljenega pomožnega materiala (opaži, odri itd.) ter štednjo reprodukcijskega materiala, računati pa moramo tudi z morebitno neprijetno nujo, če nam bodo naloge upadale, da bo treba postopoma skrčiti število članov kolektiva v proizvodnji kot tudi v administraciji, pričenši pri tistih, ki ne bodo hoteli pomagati in razumeti, da je treba vsak dinar pred delitvijo tudi prigospodariti.
Ne smemo imeti le za besede parole že neštetokrat glasno poudarjeno potrebo po štednji, doslednosti obračunavanja del, izterjevanju, zboljšanju organizacije, dvigu discipline in storilnosti, s tem zaostriti konkurenčnost ponudbe (in tudi kasnejšega uspešnega izvajanja po teh cenah!), si pridobivati predvsem tista dela, ki so finančno krita itd.
Sicer pa bomo vse te »recepte« našli v mnogih dosedanjih člankih našega Gradisovega vestnika, treba jih bo le še res izvajati in to še prej. preden nas bo v to prisilil položaj. Morda je letos še priložnost, da si ustvarimo malo rezervo za prebroditev začetnega težkega obdobja v naslednjem letu.
Vsa ta razmišljanja so bila zapisana v začetku julija, upajmo torej, da v času najbolj pesimističnih prognoz za bodoče obdobje gradbeništva ter da bodoči dejanski ukrepi ne bodo v celoti tako prizadeli naš »ceh«.
Gradisov vestnik
-Gradisov vestnik« izda ia delavski svet pod tet la Gradis Ureia ga uredniški odbor Odgovorni ur-dnik Lojze Cepuš Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Izhaja mesečno
Novi delovodje
Na gradbeni delovodski šoli v Ljubljani in Mariboru so v juniju uspešno opravili zaključne izpite: Stjefan Gjerek, .Janez Cigula, Martin Travnikar, Alojz Rajter, Franc Voglar, Alojz Pohorec, Stjepari Hranilovič, Ferdo Zartec, Stanko Bratuša, Franc Hecl, Matija Vranič, Jože Zelko, Peter Kunstič, Anton Surbek, Filip Havle.
Čestitamo!
KRIŽEM PO NAŠIH NASELJIH
Želimo, da bi bili oasi delavci zadovoljni
Stanovanjski problemi v podjetju so že od nekdaj pereči, še
posebno pa velja to za Ljubljano.
Trenutno imamo v Ljubljani dva zidana samska domova, veliko naselje v Tomačevem, vtem ko bo novi samski dom v Novih Jaršah gotov v jeseni. Predvidevamo tudi dvig samskega doma v Bavdkovi še za eno nadstropje. Tako bomo povečali kapaciteto samskih domov, poleg tega pa postopoma likvidirali lesene barake v tomačevskem naselju, skratka podjetje vlaga ogromna sredstva z aizboljšanje stanovanjskih razmer zaposlenih samskih delavcev.
Ko smo nedavno vprašali vodjo samskih domov v Ljubljani Antona Švajgerja, nam je med drugim naštel vrsto problemov.
Želimo, je začel pripovedovati tov. Švajger, da bi bili delavci v naših stanovanjih zadovoljni, saj jim je skromna postelja v naselju njihov drugi dom. Toda vse pa ne teče tako gladko. Na eni strani imamo velike težave glede finančnih sredstev, po drugi strani. pa bi vsak stanovalec želel čimmanj plačati za stanovanje. Poleg tega je naša oprema stara in potrebna zamenjave.
Stroški za vzdrževanje samskih domov in naselij iz dneva v dan rastejo, zato nam dostikrat zmanjka denarja za najbolj skromna popravila.
IZBOLJŠAJMO ODNOS DO NAŠE SKUPNE TMOVINE
V tem ko stroški za vzdrževanje samskih domov in naselij iz dneva v dan rastejo, se pojavljajo še stroški, kateri niso nujno potrebni- To so kraje raznega inventarja, namerno razbijanje instalacijskih naprav, umivalnikov in podobno, prekomerna uporaba elektrike in vode —
vse to se odraža v denarju, ki.ga delavci direktno ali indirektno plačajo pri stanarini. Dostikrat pa celo tisti, ki škode niso napravili.
Konkreten primer, je povedal tov. Švajger. V lanskem letu smo v tomačevskem naselju postavili tri nove barake, ki so podjetje stale težke milijone. Barake so opremljene z modernimi umivalnicami, prhami in bojlerji, sobe pa so bile prepleskane s sinkolit barvo.
Zal so že nekaj dni potem, ko so se vselili prvi stanovalci, pokvarili dva bojlerja, kopalne prhe, razbili umivalnik ter s čevlji namerno umazali zidove. Poleg tega so ukradli večino vratnih kljuk, vodovodnih pip ter razbili vrsto okenskih stekel. To se je pojavljalo tudi večkrat pozneje.
Za vso opremo nekdo odgovarja in vsako škodo je potrebno poravnati. To je geslo in pravilno stališče upravnikov samskih domov.
DO EKONOMSKE CENE JE ŠE DALEČ
Finančna situacija v naših domovih ni lahka. Poglejte, je nadaljeval tov. Švajger. Stanovanje v delavskem naselju stane stanovalca 1,60 dnevno, ali 48 din mesečno, stanovanje v zidanem domu pa 2,40 dnevno ali 72 din mesečno. V to ceno seveda ni računana uporaba električne energije in vode, ki jo morajo delavci posebej plačati. Tako stane stanovanje v tpmačevskem naselju tudi do 60 din mesečno, kar je seveda za delavce z izredno nizkimi osebnimi dohodki mnogo preveč. Zato bi bil skrajni čas, da bi v podjetju uvedli enotne cene za vsa
Večina
ne ceni ugodnosti
Upravnik jeseniškega naselja Alfonz Kočar — Levo: Nešteto šip smo že morali zamenjati — Zdravnica dr. Vida Šaranovič, upravnik naselja v Tomačevem Ivan l*aefi in vodja samskih domov Anton Švajger ob pregledu naselja — Sredi je videti, kako namerno razbijajo umivalnike v kopalnici in kako je razbita straniščna školjka — Spodaj: Posteljnino zamenjamo vsakih 14 dni — Posteljne mreže so raztrgane, žimnice pa preperele
Pogovor z upravnikom Alfonzom Kočarjem na Jesenicah
Košček kotička v baraki tomačevskega naselja
stanovanja, tako v lesenih barakah kot v zidanih samskih domovih.
V ekonomskem obračunu, ki ga je napravil tov. Švajger, stane stanovanje v zidanem domu 5,20 din dnevno ali 156 din mesečno, v delavskem naselju pa 100 din mesečno. Kot primer navajam, da imamo v zidanih domovih 420 stanovalcev, torej mora podjetje za njih plačati mesečno po 35.000 dinarjev, za 520 stanovalcev v naselju v ba-
rakah pa 24.960 din mesečno. Skupno torej podjetje dotira za svoje delavce na področju Ljubljane kar 722.888 novih dinarjev letno.
Ob zaključku razgovora je tov. Švajger povedal, da se uprava stanovanjskih domov na vse načine trudi, da bi bili delavci zadovoljni, potrebno bo pa od strani stanovalcev mnogo več discipline kot doslej.
Pa poglejmo še na Jesenice!
Pred 11 leti se je~ Alfonz Kočar, fcl je sicer izučen mizar in je bil dolgo časa zaposlen v občini Ljnb-ljana-Polje, nenadoma odločil in odšel na Jesenice. Tu je v našem podjetju prevzel delo upravnika samskih domov, ki ga opravlja še danes. Ob ogledu samskih domov na Vesenicah smo se z njim zapletli v kratek pogovor.
»Koliko ležišč je v vseh treh domovih?«
»V vsakem od treh domov imamo okrog 120 ležišč, tako da bi imeli v vseh stavbah približno 360 postelj. No, v resnici jih je pa nekaj manj.«
»Koliko ljudi spi v eni sobi?«
.»V mnogih sobah spita samo po dva, ponekod pa po trije, v nekaterih tudi štirje. To je največ, kajti po pet oseb v eni sobi nimamo nikjer.«
»In koliko prispevajo ljudje za stanovanje v domu?«
»Mesečno plača vsak po 1950 starih dinarjev.«
»Saj je to smešno nizka, skoraj simbolična cena?«
»Tudi meni se zdi tako.«
»Pa znajo-delavci to ugodnost kaj ceniti?«
»Ne preveč.«
»Zakaj pa ne?«
»Ne vem. Menda se jim zdi, da tako pač mora biti. Morda o tej nizki ceni in ugodnosti, ki jim jo nudi podjetje, sploh dosti ne razmišljajo. Šele takrat, ko pridejo skupaj z delavci iz drugih podjetij, v katerih morajo ljudje za stanovanje prispevati znatno več kot pri nas, se nekoliko začudijo in se jim vsaj malo posveti, da imajo pri nas res izjemno ugodnost. Nekateri pa celo pravijo, da je tistih 1950 din velika cena in da dosti prispevajo za stanovanje.«
»Dobro, kaj pa disciplina v domovih?«
»Je še kar dobra. Le tu in tam je včasih nekoliko narobe.«
»Kaj na primer — vpitje, pretepi, pijančevanje?«
»Različne stvari. Ni pogosto, res so težji primeri zelo redki. Še največkrat je to, da se ljudje v domu ne preobuvajo, da hodijo z umaza-»o, delovno oobutvijo po hodnikih in celo v sobe, ali pa — obratno — da gredo kar v copatah na dvorišče.« »Ali včasih kaj razbijejo?«
»Bolj poredko. Saj veste, to pride, če je preveč alkohola. Sicer je pa v domovih mir. Do 22. ure lahko vsak počne, kar ga je volja — seveda v mejah pravilnika o redu v samskem domu — potem pa je za vse obvezen počitek in mirovanje.«
»Pa tisti, ki kaj razbije, škodo tudi poravna?«
»O, seveda.«
»In to prostovoljno?«
»Ponavadi gre tako, da storilca hitro odkrijemo in je seveda takoj pripravljen vse plačati. No, da bi se storilec sam prijavil, tega se ne spominjam.«
»Imate tudi primere, da si ljudje v sobah kuhajo?«
»Bolj malo je takih. Tu in tam si ta ali oni pogreje kak čaj ali skuha turško. Tega, da bi si ljudje kuhali celo kosilo ali večerjo, seveda ne bi trpeli in tudi nimamo. Včasih moram tudi malo zamižati na eno ali obe očesi, na primer imamo delavca, ki boleha na sladkorni, pa si mora kaj pripraviti, saj na Jesenicah ni dietične menze. Ampak to so osamljeni primeri.«
»Torej ste v glavnem zadovoljni?« »Tako nekako bi lahko rekel. Nekoliko je treba včasih, kot pravimo, držati vajeti, pa niti preveč na trdo. Potem pa še kar gre,« se je ob koncu pogovora nasmejal upravnik Alfonz Kočar.
Učimo se nemško
27 Lektion Wir lemen deutsch
Das Bild von der Strasse (Am Bahnhof)
1.	Teil
Das Bahnhofgebaude ist grosser und hoher also das Postamt Am Hauptemgang (r Eingang — vhod) sehen wir die Reisenden cin nnd ausgehen (r Reisende — potnik). Ein Anto halt am Gehweg und ein Herr im Reisemantel spricht mit dem Fabrer. Der Herr ist aus dem Bahnhof gekommen. Soeben ist sein Zug auf dem Bahnsteig ange-kommen (r Bahnsteig — peron). Der Herr ist ausgestiegen (aussteigen
—	izstopiti) und hat sein Gepacktrager gegeben (s Gepaek — prtljaga r Gepacktrager — nosač). Der Herr ist mit dem Gepacktrager durch die Sperre gegangen (gehen — iti) und hat dem Beamten seme Fahrkarte gegeben. Dann ist er durch die grosse Bahnhofshalle hmausgegangen und hat sich auf der Strasse ein Taxi genommen. Der Herr hat den Gepacktrager bezahlt und ihm ein Trinkgeld gege-
Der Trager hat gedankt und ist fortgegangen. Der Fahrer hat die VVagentur geoffnet und den Herrn gebeten, einzusteigen (einsteigen
—	vstopiti). Dann hat er am Steuer (s Steuer — krmilo) platzge-nommen und ist fortgefahren.
Lesen Sie diesen Teil in der gegenwart (v sedanjem času)!
2.	Teil
Die Leute, die vor dem Bahnkof aus der Strassenbahn steigen, wollen werreisen (odpotovati). Die Frau dort will mit ihrem Kind abreisen. Sie geht zum Schalter (r Schalter — okence v blagajni) und sagt: »Eine Fahrkarte zweiter Klasse nach Ljubljana und eine Kinderkarte.« Hinter ihr steht ein Herr mit einem Lederkoffer (r Koffer — kovček). AHe Reisenden miissen durch die Sperre, wo der Beamte die Fahrkarten locht (lochen — preluknjati). »Muss ich um-steigen?« fragt der Herr, der nach Beograd fahrt. »Ja, in Miinchen,« erwidert der Beamte. Auf dem Bannsteig wartet scon der Schnell-zug iiber Koln und Mainz nach Miinchen. Die Reisenden steigen ein und suchen sich einen Platz, die Frau mit dem Kind in einem Wa-gen fiir Nichtraucher, der Herr mit dem Lederkoffer im Raucher-vvagen. Er legt sein Gepaek ins Gepacknetz und setzt sich ans Fen-ster. Jetzt gibt der Beamte mit der roten Mutze das teichen (s Zei-chen — znamenje) zur Abfahrt (e Abfahrt — odhod). Da setzt sich der Zug in Bewegung und fahrt aus der Bahnhofshalle.
Setzen Sie diesen zvveiten Teil in die Vergangenheit (v pretekli čas)!
Einige Satze mit der Frage »wessen« (čigav).
Aus vvessen Garten sind die herrlichen Rosen? Aus dem Gartem unseres Nachbars. Mit wessen Erlaubnis hast du sie gepfiiickt? Mit der Erlaubnis des Besitzers. In wessen Zimmer willst du sie steilen? In das Zimmer meines Bruders, der heute nachmittag von einer Aus-landsreise zuriickkommt. In wessen Namen hat er die Reise gemacht? Im Namen seines Direktors, der nicht fahren konnte. Auf wessen Htlfe rechnete er bei dieser Reise? Aus die Hilfe der Geschafts-frennde der Fabrik. In vvessen Wagen wird dein Bruder vom Bahnhof konimeh? Im Wagen des Ingenieurs (Ingenieurs — inženir), der ibn abholen will.
VVissen Sie die Anschrift des alten Herrn? Wie heisst der Bruder des kleinen Jungen? Haben Sie das Buch des slovvenischen Dich-ters gelesen?
Das Fragevvort »w i e-" (kako)
Wie alt? — Wie lang? — Wie breit? — Wie hoch? — Wie tief? — Wie gross? — Wie schwer? — VVie lange (kako dolgo) — Wie oft? Wie spat?
Jede dieser Fragen beginnt mit dem Fragevvort »VVie«. Meist folgt ein Eigenschaftsvvorth (pridevnik).Manchmal auch ein Proverb (prislov). VVir bilden einige Satze mit »VVie«.
VVie lang ist der liingste Fluss der Erde? Der Langste Fluss der Erde. der Mississippi in Nordamerika ist 6.700 km lang. VVie hoch ist der bochste Berg der Erde? Der hochste Berg der Erde, der Mt. Everest im Himalaja—Gebirge in Asien, ist 8840 m hoch. VVie tief ist das Meer an seiner tiefsten Stele? (e Stelle — mesto). Die tiefste, be-kannte Stelle des Meeres ist iiber 10.090 m tief. VVie breit ist der breiteste Fluss der Erde? Der breiteste Fluss der Erde ist der Ama-zonenstrom in Siidimerika. er ist an seiner Mundung 250 km breit (e Miindung — izliv). Wie gross ist die Oberflacbe der Erde? (e Ober-flaehe — površina). Die Oberflache der Erde ist 510 Millionen km Khiadratkilometer) gross. Wie lange dauert eine Umdrehung der Erde um d:e Sonne? (e Umdrehung — obrat). Eine Umdreheung der Erde um die Sonne dauert ein Jahr. VVie oft dreht sich die Erde um sich selbst? Bie Erde dreht sich jeden Tag einmal um sich selbst. VVie spat geht heute die Sonne unter? Das konnen vvir auf dem Kalender sehen. Da finden vvir den Sonnenaufgang und den Sonnenuntergang fiir jeden Tag des Jahres. (r Sonnenaufgang — sončni vzhod, r Sonnenantergang — sončni zahod).
Die VVorter — besede
afchoien — priti do koga
der Gehweg — pešpot
soeben — pravkar
der Reisemantel — potovalni plašč
der Beamte — uradnik
Nichtraucher — nekadilec
umsteigen — prestopit’
Gepiicknetz — mreža za prtljago
die Erlaubnis — dovoljenje
pfliicken — trgati, nabirati
der Geschaftsfreund — poslovni prijatelj
die Anschrift — naslov
m
Gradnja hale za košarko
Strokovna
ekskorziia
v Miinchen
Društvo inženirjev in tehnikov v Ljubljani nas ja povabilo, da sodelujemo v strokovni ekskurziji, ki jo izvede ljubljanska občina na povabilo občine Miin-chen.
Med petimi gradisovci ljubljanskega področja sem bil tudi jaz.
Moram takoj na začetku povedati, da se je sestava ekskurzije od prvotno zamišljene spremenila in so bile v glavnem 'zastopane inšpekcijske službe. Tako so bile potrebne nekatere improvizacije in sem moral na oficielnem sprejemu na občini Miinchen predstavljati zastopnika »občinskega gradbenega podjetja« iz Ljubljane.
Organizator ekskurzije je bil DIT Ljubljana, neposredni vodja ekskurzije pa republiški inšpektor dipl. ing. Rot. Prevoz je oskrbelo podjetje »Slavnik« iz Kopra.
Čez vožnjo se ne bi mogel pritoževati. Želel bi si le čiste prevleke na naslonjačih v avtobusu.
Prvi dan smo prišli kar po programu čez Jezersko, Lienz in tehnično zelo interesanten predor v Miin-chen.
■ Drugi dan. Predviden je bil sprejem na mestnem magistratu.
Ne smemo pozabiti, da ima mesto Miinchen kot glavno mesto Bavarske 1,300.000 prebivalcev. Ker bo v letu 1972 v tem mestu olimpijada — srečanje športnikov iz vseh delov' sveta, ima občina še posebne naloge, da bo vsaj približno lahko organizirala promet in nastanitev vseh gostov in turistov.
V mestni hiši nas je sprejel finančni svetnih dr. Gasser, ki nam je na kratko razložil organizacijo občine, potem pa še na željo odgovoril na razna vprašanja.
Najbolj kritičen je promet v mestu. Sedaj imajo registriranih 380.000 avtomobilov, letno pa registrirajo 20.000 novih, tako da registrirajo vsakih 15 minut en novi avto, vsaldh 42 minut se pa rodi otrok. Zaradi izboljšanja gradijo podzemeljsko železnico, o tem pa na drugem mestu. Povprečna najemnina stanovanja je 8 DM/m2 mesečno. Sedanja vrednost DM pa je 4,28 din.
Stavbent parcela v mestu za lokale je ca. 1000 DM/ma, seje pa tudi že zgodilo, da so lastniki zahtevali tudi 10.000 DM!
Munchenčani so veliki ljubitelji' psov. Da bi občina to pasjo nadlego zreducirala, je uvedla davek na pse in od tega dobi letno milijon mark. Ves letni proračun mesta znaša 43 milijard DM. V mestnem muzeju nam je dipl. ing. Engel razložil urbanistično zasnovo mesta predvsem iz aspekta naraščajočega prometa. Na lepo urejenih panojih smo hitro dobili pregled nad delom.
Posebno mi je imponirala točnost. Vsak obisk se je točno ob napovedanem času začel (če smo mi pravočasno prišli!) in točno ob predvidenem času končal. Popoldne so si ekskurzisti ogledali krematorij in izgradnjo satelitskega mostu Neu-Perlach. Po pripovedovanju udeležencev je bilo zanimivo, jaz sem pa izkoristil to popoldne za obisk naše enote Inco-Bau v Munchnu. Z menoj sta bila tudi tov. Smole in ing. arh. Vede.
. Tov. Zupančič, vodja naše enote v Munchnu nas je najprej sprejel v pisarniških prostorih, ki so v centru mesta in lepo urejeni, potem pa nas je odpeljal na gradbišče Arlach, kjer gradi delovodja Lah s sodelavci montažna skladišča. Po tem, kar smo tam videli in slišali, smo dobili najboljši vtis in bi bilo priporočljivo, da bi si še kateri naši fantje iz operative te gradnje pogledali ker gotove »furkeljce« lahko vidiš samo na gradbišču, gradnja se pa lahko denarno in časovno izboljša, če_ nove prijeme uporabiš v praksi. Mimogrede smo si še ogledali novo olimpijsko halo za košarko, ki je tudi montažna in interesantna, je pa ne gradimo mi.
■ Tretji dan. Dopoldne smo si ogledali tehnično zelo zanimivo izgradnjo »U-Bahn« tj. podzemno železnico. Zgradba je v treh nadstropjih, v enem so lokali in podhodi, v drugem »U-Bahn« t. j. podzemna cestna železnici, v tretjem pa državna železnica »S-Babn«. Zaradi olimpijade je h gradnji prispevala država 50 %, občina 25 %, 25 %, pa posamezne družbe.
V glavnem so štiri smeri. Smer iz centra proti olimpijskemu štadionu v dolžini 13 km je v glavnem gotova in na 5 km že poizkusno obratuje. Poizkusno obratovanje mora trajati 6 mesecev, da eventualne nevšečnosti lahko še odpravijo. Tudi mi smo se odpeljali in lahko samo rečem: perfektno. Da ne bi mislili
Bodoči center BMW
Tehnično najbolj zahtevno je pokrivanje olimpijskih objektov
pri nas, da se v Nemčiji pri gradbenikih ni ničesar podražilo. Inženir, ki nam je tolmačil načrte in izvedbo del mi je povedal, da stane en sektor proge, za katerega so naredili pred dvema letoma predračun za 112 milijonov DM, danes v enaki izvedbi 200 milijonov DM!
Popoldne smo si ogledali olimpijsko naselje Tif-tistično najbolj aktivni objekt je olimpijski sioip, ki Ima na višini 189 m vrtečo restavracijo z maketo, ki ■nazorno pokaže obseg olimpijskega terena.
Na južni strani je tudi 100 m visok hrib, narejen iz samih ruševin. Do tega mesta so naredili posebno železnico, po kateri so dovažali ruševine. Kakor je znano, je bil Miinchen eno najbolj bombardiranih nemških mest v zadnji vojni. Hrib je danes že lepo poraščen, kakor da je to naravna tvorba.
Tehnično najbolj zahtevno je pokritje olimpijskih objektov. 74.000 m2 športnih površin bo pokritih. Po neštetih poskusih so osvojili idejo dunajskega projektanta, ki bo prek strehe napel prednapeto jekleno na to pa montiral srecialno steklo v komadih : o <5 cm. Vsekakor tehnična zanimivost, za katero se vsi tehnični strokovniaki živo zanimam. S stolpa je krasen razgled na Miinchen. v neposredni bližini stadiona pa gradi avtomobilski koncern BMW svoj novi center.
® Četrti dan. Prek zimsko-športnega centra Gar-misch-Partenkirchen, kjer razen smučarske skakalnice na »suhem« ni poleti kai nosebega videti, smo šli prek Innsbrucka proti domu. Na brennerskrm Dre lazu smo si še ogledali najvišji most v Evropi »Europa-Briicke«, ki je s 192 m visokim stebrom res impozantna zgradba.
Tudi na italijanski strani iste avto ceste, ki še ni gotova je še nekaj zahtevnih in zanimivih objektov in mislim, da bi bilo prav. če bi si graditelji naše avtoceste ob priliki ta dela ogledali.
Ing. Dragovan Sever
Strajkali so zoper sebe
To in ono o nedavnih prekinitvah dela na Jesenicah in v Kranju
Kakor koli človek obrača misli ob nedavni prekinitvi flela na Jesenicah, v Kranju in v ljubljanski centralni žele-*okrivnici — beseda štrajk je najbrže res pretrda, kajti pod to besedo pojmujemo ponavadi dobro organiziran in trdovraten boj delavcev za svoje pravice — se ne more 'znebiti ytisa, da je v tem dogodku šlo za precej nepreračunljiv izbruh ljudi, za nekakšno ihto, ki je sicer navidezno dala tisto, kar so ljudje hoteli (denar), toda če vso zadevo pogledaš globlje, v njeno bistvo, pa vidiš, da so se ljudje dali Potegniti določenim impulzom, ki pravzaprav v bistvu niso ničesar reševali in ki tudi niso segli v neka temeljna, vsebinska vprašanja.
Ali so bili ljudje morda res pred tako usodnimi vprašanji, da ni bilo druge poti kot prekinitev dela? So morda °stali brez osnovnih plač, brez osnovnih dohodkov? Vsega tyga ni bilo. Hoteli so le nekakšen višek, dobiček, ki so ga sicer potem dobili, ki jim pa tudi ne bi ušel. Toda tudi tokrat, kot že marsikdaj ob podobnih dogodkih, se je pokala resnica — in ne samo suha fraza — da so ljudje pravzaprav strajkali sami zoper sebe! Kaj pa je to podjetje — Ce ne skupina ljudi, ki delajo skupaj? Zaradi prekinitve de-
Rusein Zukanovič, PK zidar: Sramota za podjetje
la je nastala izguba. In kdo je kriv? Nihče drug, kot vsi tisti skupaj, ki so prekinili delo, saj podjetje ni privid nedela, oziroma »zabušavanja« med prekinitvijo dela pa tudi ne bo plačal nekdo treji ali četrti. Skratka, tudi tokrat se je pokazalo, da je štrajk v naši družbeni ureditvi, ko delovni človek sam upravlja z rezultati svojega dela, zelo dvorezna zadeva in najbrž nekaj, kar velja prej zelo temeljito premisliti, preden se lotiš takih dejanj.
Sicer pa poglejmo kaj so o tej zadevi povedali nekateri člani jeseniškega »Gradisovega« kolektiva.
@ Sramota za podjetje
Polkvalificirani zidar Husein Zukanovič, ki je že 5 let v našem podjetju, doma pa blizu Bos. Broda, je bil mnenja, da je bil štrajk sramota za tako veliko in ugledno podjetje, kot je »Gradis«.
»Bilo je dosti govoric,« je povedal. »Eni so govorili, da imamo 58 milijonov dobička in da ga bomo delili, drugi so govorili spet drugo. Večina je vedela, da je v gradbeništvu
Jovan Stojan, KV tesar: Ure bomo nadoknadili
Božo Lukač, pomočnik jeseniškega direktorja
trenutno denar zamrznjen in ga ne moremo takoj dobiti, pač pa da ga bomo dobili nekoliko pozneje.«
@ Ure bomo nadoknadili
Stojan Jovan, tesar iz Leskovca, ki je v »Gradisu« 10 mesecev, je povedal, da je slišal o »zamrznitvi« denarja za gradbeništvo, ni pa vedel, da je ta zamrznitev v Sloveniji veljavna vse dotlej, dokler ne bodo sprejeti družbeni dogovori. Dejal je, da so nekajkrat dobiček obljubljali in da je najbrž to obljubljanje botrovalo prekinitvi dela.
»Jaz sem predlagal, da ure, ki so šle v izgubo zaradi prekinitve dela, čim prej nadoknadimo. Delovni tempo ne sme popustiti, investitor ne sme trpeti zaradi tega dogodka,« je menil Stojan Jovan.
• Polno nesporazumov
Pomočnik jeseniškega direktorja, Božo Lukač, je med drugim povedal, da je prekinitvi dela ha Jesenicah in v Kranju vsekakor botrovalo polno nesporazumov in neutemeljenih govoric.
»Nekateri so vztrajno zatrjevali, da so videli črno na belem obljube o dobičku oziroma presežku, ki ga bomo delili«, je razlagal tov. Lukač. »Ko pa smo vsakega posameznika vprašali, kje je to pisalo in kje je bilo tisto črno na belem, se je vsak izgovarjal, da tistega črnega na belem sicer sam ni videl, pač pa da mu je to povedal ta in ta prijatelj, ki je na lastne oči bral take in take obljube. Skratka, polno dezinformacij in splošnega govoričenja, ki mu po domače pravimo — ena baba je rekla.-..«
V pogovoru je tov. Lukač še povedal, da so nekateri ljudje že prej govorili o možnosti prekinitve dela, slišati je bilo tudi takšna svarila. Morda teh napovedi ni nihče vzel preveč resno, vsekakor so bile v tem trenutku politične sile na omenjene zadeve le premalo pozorne.
»Zanimivo je, da so Strajkali tudi nekateri posamezniki, ki za to sploh niso imeli nikakršnega povoda in utemeljenega razloga, med njimi na primer delavci, ki jim dobiček sploh ne pripada, saj so v podjetju šele od letos,« je med drugim še pripovedoval Božo Lukač. Nekateri so bili zelo nepopustljivi in trdovratni, niso hoteli sprejeti niti variante, da bi polovico tako imenovanega dobička delili takoj, preostanek pa pozneje, po podpisu družbenih dogovorov. Nekateri so celo izjavili, naj si pa podjetje kje denar sposodi, če ga nima (kot da v SFRJ sploh ni problema nelikvidnosti!?). Ob vseh teh dogodkih pa se je tudi pokazalo marsikaj pozitivnega, med drugim tudi polarizacija delavcev na tiste, ki vidijo samo od danes do jutri, in na tiste, ki vidijo še malo dlje od jutrišnjega dne. Takšni delavci, zvečine kvalificirani, so bili do štrajka zelo rezervirani, saj so se najbrž med drugim zavedali, da s takim dejanjem v bistvu škodujejo samemu sebi, vedeli pa so tudi, da jim bo »Gradis« še dolga leta dajal kos vsakdanjega kruha.
Illlllllllllllllllllllllllllllllilllllilllllll	ir'iril l!l:n llllIMIl:IMI'll::li.ll:!i,'ll;lli Uril li'11'ltliMII ItlrlMIi1!! !li!MI::liJII II ll.1l itll !l:1! i;i|i|i;l!lli li.llilUi 11,11 :!l
V jeseniškem Gradisu letos osem vajencev iz okolice Jesenic — Se obeta gradbeništvu v prihodnosti večji dotok slovenske mladine?
V gradbenih podjetjih že dolga leta poslušamo samo tarnanje in jadikovanje, češ da ni mogoče dobiti slovenske mladine v gradbeno panogo. Skoraj vsi fantje, ki končajo osemletko, se usmerijo bodisi v razne strokovne šole ali pa se gredo učit drugam, samo ne v gradbeništvo, ker je pač v drugih gospodarskih vejah osebni dohodek boljši. Dolga leta so gradbeni kolektivi v Sloveniji ta problem reševali z mladimi kadri iz bližnje Hrvatske, iz BiH in drugih republik. Zadnje čase pa tudi ta, doslej skoraj neusahljivi vir, vse bolj usiha in zdaj je težko dobit' mladino, ki bi bffa voljna iskati svoj poklic v gradbeništvu, celo v sosednih republikah.
Na Jesenicah so se letos — tako oreh (poleg matematike). Seveda pa kaže — naveličali nenehno iskati bo ta način izobraževanja za pod-tolade kadre v sosednjih republikah jetje nekoliko večje finančno bre-in se odločili, da bodo začeli spet me. Saj bo 75 odst. za to obliko šoba domačih tleh, čeprav to morda lanja prispeval Ceiter za izobraže-zveni preveč optimistično. Toda Je- vanje, preostalih 25 odst. pa zavod seničani že imajo prve uspehe, če- za zaposlovanje.
Prav so, roko na srce, ti uspehi še »Trenutno kažejo fantje še kar do-Precej skromni. No, vendar pa tudi volj volje do dela in učenja,« so mi Skromni uspehi lahko vlivajo za- povedali. »Vsi so se odločili, da bo-spanje in zbujajo nade. da bodo do postali zidarji, čeprav bi nam ^orda slovenska gradbena podjetja bilo ljubše, da bi si izbrali poklic spasoma le spet dobila vsaj nekaj tesarja, saj je za tesarje še večja zidarjev in lesarjev iz vrst sloven- stiska kot za zidarje, Štirje fantje
ske mladine.
^ in fi. razred, tako da bodo imeli Popolno osemletko.«
Šolanje v delavski univerzi je za
stavniki jeseniškega Gradisa spomladi obredli le glavne osemletke na Jesenicah, v Mojstrani, Gorjah pri Bledu in Bohinjski Bistrici. V prihodnjih letih — pravijo — pa bodo to nalogo po šolah opravili še bolj podrobno, tako da bodo obiska-
li po možnosti prav vse osemletke med Kranjem in Jesenicami. Tako upajo dobiti v prihodnosti precej več mladih fantov, ki morda niso končali osmega ali tudi sedmega razreda osemletke, pa jih veseli delo v gradbeništvu. Vsekakor je tre-
ba to prizadevanje jeseniške kadrovske službe pozdraviti, saj bi bil res čas, da bomo vsaj nekaj mladih slovenskih kadrov, ki končujejo osemletko, usposobili za zidarje, tesarje in še druge gradbeniške poklice.
so doma prav na Jesenicah, dva sta
. Zdaj imajo sicer samo osem va- iz Kranjske gore, dva pa iz Planine 3encev. ki se pripravljajo, da se bo- nad Jesenicami. Računamo, da bo-izučili za zidarje. »Seveda je tre- do stroški šolanja za en razred na °a povedati, da niso mogli prav vsakega fanta znašali okrog sto statiko izbirati in so se pač morali rih tisočakov. Prednost izobraževa-zadovoljiti z mladimi fanti ki niso nja prek delavske univerze pa je končali popolne osemletke, mar- za mladino tudi v tem. da lahko Več imajo samo končanih šest raz- vso snov iz enega razreda opravijo redov. Zdaj jih v delavski univerzi v treh mesecih in potem opravijo Pripravljamo, da bodo tu končali še izpit.«
In kakšne so perspektive za prihodnost?
Po besedah Jeseničanov ne bi
ir'lade fante res nekoliko olajšano, smeli biti preveč črnogledi, čeprav med drugim nimajo angleščine, tudi ni mogoče računati takoj na 151 je za večino v osemletki najtrši izredne rezultate. Letos so pred- VAJENCI MED ODMOROM — Šah je med gradbinci razvit, še posebej med mladino
Invalidska upokojitev
. Po sili, zakona in neodvisno od volje delavca ter delovne organiza-Cije preneha delo delavca, če pristojni zavod za socialno zavarovanje z odločbo ugotovi trajno in nepopolno nesposobnost delavca za delo. De-lovno razmerje pa ne preneha tistemu delavcu, pri katerem sicer nastopi invahdnost, vendar delavec glede na-preostalo delovno sposobnost brez poklicne rehabilitacije lahko dela na istem delovnem mestu ali drugem
,UnS^Zrmide,i0Vnem ™e,stu’.tj- ko gre za invalida II. in III. stopnje invahdnost1. Ce pa v delovni organizaciji ni ustreznega prostega delov-nega mesta preneha delavcu delo z dnem vročitve odločbe zavoda za socialno delo o ugotovitvi invalidnosti.
Delavcem, pri katerih je invalidnost posledica nesreče pri delu ali poklicnega obolenja, gre posebno varstvo. Po zakonu o invalidskem zavarovanju je delovna organizacija dolžna takega invalidnega delavca obdržati v delovnem razmerju oziroma ga mora ponovno sprejeti na aeio, ce mu je med tem prenehalo delovno razmerje. Kolikor delovna organizacija nima na razpolago ustreznega delovnega mesta, na katerem »i zaposlila invalidnega delavca, mora poskrbeti, da se ta zaposli v drugi delovni organizaciji in nosi pri tem vse stroške.
. postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja vodijo pristojni zavodi za socialno zavarovanje. Postopek se vodi po uradni dolžnosti ali na zahtevo delavca. Ni pa možno uvesti postopka za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja na zahtevo delovne organizacije.
Pri odločanju o pravicah iz invalidskega zavarovanja ugotavljajo zavodi za socialno, zavarovanje vzrok invalidnosti, začetek invalidnosti, potrebo ponovnega komisijskega ogleda in druge odločilne okoliščine v zvezi z invalidnostjo. Seveda pa zavodi za socialno zavarovanje odločijo tudi o pravici do zaposlitve delavca na ustreznem delovnem mestu (invalidnost II. in III. stopnje) s tem, da se zagotovi zaposlitev invalidom dela, in ^sicer moškim, ki še niso dopolnili 55 let starosti oziroma ženskam, ki še niso stare 50 let. Odločba o priznanju pravice iz invalidskega zavarovanja se dostavi delavcu ter delovni organizaciji. Vročitev odločbe dejovni organizaciji je nujna zaradi zakonske obveznosti organizacije po členu 11G TZDR in 116 a zakona o invalidskem zavarovanju, da delovna organizacija svojega invalidnega delavca obdrži še nadalje na delu na istem delovnem mestu ali pa na drugem ustreznem delovnem mestu, s krajšim ali polnim delovnim časom glede na to, ali je delavec invalid II. ali III stopnje invalidnosti.
o prenehanju dela delavca v 'delovni organizaciji
Odločba o pomilostitvi delavca, ki je na prestajanju kazni, daljše od treh mesecev zapora, pravno ne učinkuje na veljavnost odločbe delovne organizacije o prenehanju dela. Upoštevati je določilo člena 114. temeljnega zakona o delovnih razmerjih, v smislu katerega je za prenehanje dela delavca v delovni organizaciji, obsojenega na kazen zapora, potrebno, da sta izpolnjena dva pogoja: da je delavec obsojen s pravnomočno sodbo sodišča na kazen zapora nad 3 mesece in da delavec prestaja kazen. To pomeni, da okolnosti, zaradi katerih delavec ne prestane celotne kazni (dalj od 3 mesecev zapora), ne vplivajo na prenehanje dela delavca.
M. K.
MALI INTERVJU
prakse zelo dobro počutila. Vsi so bili do mene prijazni in mi vseskozi pomagali z nasveti. Mislim, da je za nas študente počitniška praksa zelo koristna, saj le tako se boljše spoznamo s bodočim delom in povežemo teorijo s prakso.
Zadovolina sem bila in vsakemu bi priporočala, da se zaposli pri tako solidnem podjetju, kot je Gradis.
Wilhelm Nuyten, študent pmdbene fakultete iz Nizozemske
Že samo to, da sem imel priložnost obiskati Jugoslavijo, mi veliko pomeni. Lepa je vaša domovina, mnogo se gradi in vaš
.rrizor s leKme meti uraaisom m Železnico
Ekipa celjskega Gradisa v malem nogometu
Najboljši so .	' "
Uspehi celjskih gra^isovcev na športnih sindikalnih igrah, ki jih je priredil občinski sindikalni svet
Organizator vsakoletnih športnih sindikalnih iger je občinski sindikalni svet Celje. Takšna oblika tekmovanja je zelo priljubljena in naleti na množičen odziv med vrstami celjskih kolektivov. Letos so celjski gradisovci" nastopili v naslednjih disciplinah: veliki in mali nogomet, namizni tenis, šah in kegljanje. Najvidnejše uspehe so dosegli v velikem nogometu in šahu.
V	velikem nogorr»itu so nastopili v II. ligi in v spomladanskem delu zasedli I.—II. mesto. '•
Rezultati:
Gradis : Merx 4 :0
Gradis : Avto Celje 3 : 1
Gradis : Lik Savinja 4 : 1
Gradis : Libelg 5 : 0
Za ekipo so nastopali večinoma vajenci, in sicer: ICrižaič, Markovič, Antolovič, Bobičanec, Tikvedjija, Vargek, Zadravec, Mardjetko, Mi-hac, Horvat, Piškor, Nike*-*, Tiš-ljarič in Posavec.
Gole so dosegli: Piškor 3, Tikvedjija, Bobičanec, Horvat, Zadraves, Mardjetko po 2 in Markovič, Antolovič, Mihac po 1.
V	prijateljskem srečanju med gradbiščem Celje in Šoštanj so zmagali Celjani z rezultatom 7 : 1.
V	šahu so v II. ligi dosegli II. mesto in se tako plasirali v I. ligo. Igrali so: Župančič, Kosec R. in Kosec F., Aleksič in Koprivc.
V	jesenskem delu tekmovanja jih čakajo nastopi" še v II. delu velikega nogometa in kegljanja, nadalje tekmovanje v odbojki in streljanju.
B. A.
Zaključni izpit so opravili
V juniju so uspešno Opravili zaključni izpit za kvalificirane zidarje in tesarje:	Ivan Mlinarič, Jovan
Cukut, z odličnim uspehom, Omer Zukanovič, Danilo Šakič, Stanko Hrženjak, Stjepan Goričanec s prav dobrim, Stjepan Kos, Imre Kurci-nak, Jožef Koprivnik, Marjan Do-mitrovič, Stanislav Dpvečer, Stanislav Vrbec, Stjepan Repalust, Marjan Nigovič, Alojz Luks?, Stjepan Križaič, Dragotin 'Horvat, Zdravko Dželajlija, Miroslav Zvi-kart. Jožef Zavec, Stjepan Poliski, Franc Meršak, Milienko Logožar, Djuro I.ičanin z dobrim uspehom, Vencelj Vrba, Milan Tikvadžiia, Vinko Siladi, Martin Mošmondor, Tomiča Martinovič, Dragotin Mato-tek, Josm Matos. Stanislav Habi-jan, Nedeljko Grgič in Avgust Horvat z zadostnim uspehom.
Našim novim kvalificiranim delavcem obilo uspeha pri nadaljnjem delu.
Srečanje z Abrahamom
FILIPIČ Avgust se je rodil 21. VI. 1921 v Godemarcih pri Ljutomeru. Ker je pred kratkim srečal Abrahama, nam je o svojem življenju povedal takole.
Takoj po končani osnovni šoli sem se učil za vajenca pri kurjačih za parne kotle in tik pred izbruhom druge svetovne vojne sem postal strojnik parnih kotlov. Vse moje nadaljnje načrte je prekinila vojna in ker smo živeli doma v obmejnem nemškem pasu, so me Nemci mobilizirali. Leta 1944 sem se vrnil domov, _ kjer sem ostal do konca vojne. V teh letih sem se tudi vključil v osvobodilno gibanje na terenu.
Ze leta 1946 sem vstopil na delo pri podjetju »GRADIS«, kjer seno še danes. Spominjam se mojih prvih del na terenu pri regulaciji Mure, Gornje Bistrice, Gornje Radgone, mostu v Petanjcih, hidrocen-
trale Vuzenica in Žirovnice ter Savice, Kidričevega, .•aribora, avtoceste Ljubljana in Zagreb in še celo vrsto arugih.
Kljub težkemu delu so bile to prijetne ure, katerih se prav rad spominjam. Seveda pa sp bile vmes tudi kakšne grenke. Vse to je sedaj že daleč za nami. Še vedno pa se rad popeljem s svojim fickom v te kraje, da vidim, če so kaj novega dodelali za nami.
V podjetju sem zadovoljen in upam, da bom ostal pri njem do svoje upokojitve. Želim si 1^ da bi ostal zdrav in da bi kolikor mogoče vestno in v zadovoljstvo vseh opravljal svojo delovno dolžnost.
Tudi uredništvo se pridružuje njegovi želji ter mu želi — še na mnoga leta!
S skromne slovesnosti ob proslavi 4. julija v ljubljanskih kovinskih obratih
standard je sorazmerno visok. Zelo sem bil zadovoljen tudi s prakso, še posebno na avtocesti, na »Ravbarkomandi«, Moram priznati, delate zelo kvalitetno.
Kn se bom vrnil v svojo domovino, bom' o Jugoslaviji povedal samo lepo, vsekakor pa bom v Jugoslavijo še prišel.
Kristina Zupin, študentka l. letnika ESS v Ljubljani.
Delam v likvidaturi podjetja. Počutim se dobro in dokaj hitro sem se vživela v delo. Počitniška praksa je za nas mlade zelo koristna. saj je to prvič, da sem spoznala organizacijo »nekega nodiptla od znotraj«.
V letošnjem letu smo sprejeli na obvezno počitniško prakso preko 200 študentov raznih šol, predvsem pa študente gradbene srednje šole in gradbene fakultete. Obvezna počitniška praksa je nedvomno koristna za študente, saj pri praktičnem delu povežejo teorijo s prakso.
O počitniški praksi smo se razgovarjali z nekaterimi študenti, ki so nam dejali takole: Majda Mam, študentka srednje ekonomske šole v Ljubljani.
Na počitniški praksi sem bila dodeljena v gospodarsko finančni sektor centrale podjetja. Moram priznati, da sem se ves čas
Ob tridesetletnici Osvobodilne fronte so se na Urhu pri Ljubljani zbrali naši vajenci
ZAKAJ DELAMO (Vlil)
(Ne)enake možnosti za oddih
• Počitniški domovi
Ni dolgo od tega, ko smo povečali zmogljivost naših počitniških domov, hkrati pa preuredili večje število ležišč v Ankaranu in na Pohorju. V Poreču in Ankaranu, na Pohorju in Golteh imamo zdaj okoli 250 ležišč. Z njimi omogočamo v poletni sezoni v dveh obmorskih domovih in v celotni sezoni v dveh planinskih domovih polovici naših delavcev letovanje po 10 dni.
Dejansko ne letuje niti četrtina delavcev. Le pri umskih delavcih je koriščenje počitntških domov zadovoljivo, saj letuje skoraj vsak drugi s svojo družino.
Najslabše je pri nekvalificiranih delavcih, ki ne dosežejo niti številke 3 °/o. Telesna izčrpanost gradbenih delavcev je tolikšna, da bi morali ravno ti delavci v večji meri izkoristiti letni dopust za počitek v počitniških domovih. Nekvalificirani, pa tudi večina polkvalificiranih in nižje strokovnih delavcev ne uporabijo svojega dopusta za oddih bodisi zaradi pomanjkanja denarja ali zato ker uporabijo dopust za delo doma ali za fuš.
• Malo denarja — še manj počitka
Gradis je za te delavce zvečal popust in jim s tem omogočil cenejše letovanje. Kadar pa primakne še kakšen dinar sindikalna organizacija, pa je omogočeno takemu delavcu letovanje domala zastonj.
Toda veliko število oddiha potrebnih delavcev odklanja tako pomoč za letovanje. Razlogi so različni:
—	škoda denarja za »letovanje«,
—	predvidoma neudobno počutje med sebi nenaki-mi,
—	uporaba dopusta za pridobitev denarja z delom namesto z »zapravljanjem na letovanju«,
— obisk družini, ki zaradi številčnosti ne more letovati z njim.
Psihofizični testi nam bi morali pokazati, kakšno škodo utrpijo delavci in podjetje v primerih, ko se delavec vsaj enkrat letno ne odpočije.
Zlasti sindikat naj bi bil vztrajnejši in izčrpane ter bolehne delavce pod zdravstveno prisilo zastonj pošiljal na letovanje — lahko tudi zunaj glavne sezone.
Zanimivo je, da se precejšen del delavcev, ki so bili »primorani« letovati, v prihodnje ponovno odloča za letovanje — tudi zato, ker so se ti delavci po letovanju precej bolje počutili, nekateri skoraj kot prerojeni.
• Še enkrat — solidarnost
Pri tako organiziranem letnem oddihu delavcev zbledijo razlogi in zahteve, naj se ves denar, namejen za regrese, razdeli vsem enako. Take zahteve pa so vendarle upravičene, dokler prispevajo za regrese vsi, koristijo pa jih v večji meri delavci z nadpoprečnimi prejemki. Hkrati pa take zahteve tudi niso dovolj utemeljene, ker gre za namenski denar za prepotreben oddih delavcev, ne pa za osebni dohodek.
Ali ne bi kazalo za naslednje leto uvesti še nekaj več solidarnosti na to področje, to je izenačiti pogoje za letovanje? Delavcem, ki bi imeli v letu 1971 nizke zaslužke, na primer nižje kot 5 dinarjev na uro, bi z regresom pokrili v letu 1972 polno ceno letovanja. Delavci, ki bi imeli nadpoprečne prejemke, na primer prek 15 dinarjev na uro, pa bi zmogli plačati tudi »polno« ceno. Le-ta je letos v višini 35 dinarjev za oskrbni dan komajda pol tako visoka, kot znašajo normalne gostinske cene. Izgube počitniških domov plačujejo vsi, tudi nekoristniki cenenih uslug. Spričo tega je breme dvakrat nepravično razdeljeno med člane kolektiva.
• Delo in počitek
Seveda pa je letni dopust le ena oblika oddiha. Se pomembnejša oblika oddiha je tedenska in še posebej dnevni počitek, kakor tudi polurni počitek med delom.
Kaj smo organiziranega storili za kar najbolj smotrno uporabo tega počitka?
Res smo organizirali predvsem nadure popoldne, nadure v soboto, da — celo nadure v nedeljo. Počitek, kaj bi to, če pa po planu zaostajamo za teden, tedne, mesece ali več dni.
Kdo bi tedaj mislil na počitek, na bolezeni, na poškodbe zaradi preutrujenosti, na invalidnost ali predčasno upokojitev? Še delavci sami ne, saj potrebujejo denar. Za nadure pa se dobi celo dodatek, ki bo kmalu znašal spet 50 %.
Administrativno smo omejili število nadur na največ 100 na mesec. Zaradi povečanja dodatka in zaradi zmanjšanja obsega del bomo morali to število še znižati! Sindikat se bo neposredno vpletel, če se bodo še naprej kršili predpisi (najkrajši čas dnevnega in tedenskega počitka, naročanje nadur mimo zakonskih in internih določil) in zahteval sankcije za (ne)odgovorne kršitelje predpisov.
® Izkoristimo vse možnosti za rekreacijo
Možnosti za povečanje rekreativno, to je okrepitveno uporabo odmora — dnevnega, tedenskega in letnega — je veliko. Naj jih nekaj, poleg navedenih naštejemo:
1.	higiensko in kulturno urejene jedilnice in garderobe na gradbiščih,
2.	sodobni samski domovi,
3.	športne naprave in organizirana športna aktivnost,
4.	izleti,
5.	prireditve.
Modrovati ni tako težko, naštevati možnosti še manj težje je premakniti kolo, včasih celo nazaj. Pomaknimo ga naprej, organizirani v sindikatu, za dobrobit vseh delavcev.
S. U.
V obratu gradbenih polizdelkov v Ljubljani se drug za drugim Vrstijo poslovilni večeri. V zasluženi pokoj odhajajo zaslužni člani kolektiva, ki so vrsto let sodelovali pri utrjevanju kolektiva.
FRANC GRUDEN, je bil pri podjetju polnih 20 let. Pri OGP je zadnjih 12 let opravljal službo delovodje. Njegova prva zaposlitev je bila pri izgradnji železarne v Zenici, nato na avtocesti Krško, Trojane in končno od 1959. dalje pri OGP Ljubljana. Tov. Gruden je bil znan predvojni sindikalni delavec, med vojno aktivist OF, po vojni pa je bil na republiškem odboru sindikata gradbenih delavcev vse .do vstopa v službo pri našem podjetju. Aktiven je bil tudi ves čas zaposlitve v našem podjetju. Vedno je bil v prvih vrstah kot sindikalni delavec, kot komunist, član DS.
JANEZ SOČIČ je od prvega dne delal na separaciji v Ljubljani. S svojim znanjem in prizadevnostjo si je v podjetju pridobil kvalifikacijo. Rasel je v siromaštvu. Rojen je bil v Gradcu (Avstrija) v sirotišnici. Poznal ni ne očeta in ne matere. Kot otrok je že okusil grenko tujo otroško oskrbo. Kasneje je služboval kot pastir in hlapec. Zadnjih 16 let, kot sam pravi, je živel kot človek. Izpolnil je polnih 40 let službe. Ves srečen je sprejel odločbo o pokojnini 1000.— din mesečno. Z lastnimi prihranki si je kupil družinsko stanovanje, vendar v
njem stanuje žal še vedno sam. Z vsem se je oskrbel, samo z ženo ne.
IVAN ZVORNIK je bil pri podjetju polnih 15 let. Prepotoval je veliko gradbišč, avtoceste, Črno goro in končno je bil zadnja leta pri OGP. S svojim prizadevanjem pri delu in učenjem je 1962. položil izpit za KV betonerja. Bil je vzor vsem članom kolektiva. S svojo življenjsko izkušnjo kot proletarec iz otroških let je vandral širom domovine in si služil Vsakdanji kruh. Pred vojno je bil tudi natakar nekje v Srbiji, pozneje je bil v glavnem v gradbeništvu. Svoje znanje je vedno z veseljem prenašal na mlajše sodelavce. V kolektivu je zelo priljubljen.
IVAN MAVČEC je bil pri podjetju 23 let. Začel je v Mariboru, Zenici, avtocesta Krško, končno je zadnjih 13 let delal pri OGP Ljubljana, od koder je odšel v zasluženi pokoj.
O njegovem življenju je bilo več pisano ob njegovi 60-letnici.
Vsem odhajajočim izrekamo za vestno in požrtvovalno delo vso zahvalo in ji mželimo, da bi zasluženi pokoj še dolgo uživali.
Martin Pižent
Stari zapuščajo velike vrzeli
Tudi na Jesenicah je še vedno precejšen problem v pomanjkanju delovne discipline — Močno primanjkuje kvalificiranih kadrov
Franc Gruden
Jeseniška enota ima te dni 567 zaposlenih. Približno tretjina s° domačini — Slovenci iz jeseniške okolice in drugih krajev, vsi dnigi pa so doma iz BiH, Hrvatske in drugih republik. Kateri pa So na Jesenicah poglavitni problemi, s katerimi se mora skoraj Vsakodnevno ukvarjati tukajšnja kadrovsko-socialna služba?
»Mislim, da so na Jesenicah prisotni vsak dan skoraj isti problemi, v Ljubljani, Mariboru, Celju ali hie drugje, le da so na Jesenicah ti lh'oblemi še morda nekoliko svojstveno obarvani,« je začela pripovedovati Ljuba Tarmanova, vodja ka-drovsko-socialne službe v jeseniškem Gradisu.
»Kateri pa so ti svojstveni problemi?« sem vprašal.
Oj, šofer,
srečno pot!
Kakor vsako leto smo tudi letos jp. julija proslavljali dan šoferjev. Res je sicer, da v SPO, kjer bi mo-rah dan šoferjev pravzaprav slaviti 8Po uradni dolžnosti«, letos niso ob tern dnevu naredili oficialnega slavja, ker bodo dan šoferjev v kratkem proslavljali skupaj z dne-Vem obrata.
Ob prazniku šoferjev je prav, da Povemo še nekaj številk. Naši šo-.erii — seveda tisti »pravi« in ne avadni amaterji — so letos v na-ern podjetju na 74 tovornih avtomobilih različnih tipov do 15. junija prevozili 709.676 km, medtem ko ? lani z istim številom vozil opra-1,1 kar milijon in 724.256 km.
Ob dnevu šoferjev seveda želimo sem našim tovarišem, ki dan za nem sedijo za volani tovornjakov, a vseh noteh srečno vožnjo in čim ?.an.i okvar, tako da bodo vse vož-le tudi kar najbolj prijetne.
»No, recimo ta, da ljudje zelo neradi gredo nasploh delat na Jesenice. Včasih, takoj po vojni, je bilo drugače. Takrat so mnogi radi prišli v to obmejno mesto pod Karavankami, marsikdo zaradi razvijajoče se železarne, nekatere pa je tudi privlekla bližina meje, da so jo potem ob prvi priložnosti popihali čeznjo. No, danes tega ni več, ker gre lahko vsak, kdor hoče, čez mejo z regularnim potnim listom. Zdi pa se, da večino odbija od Jesenic predvsem slab, umazan in s sajami ter prahom pomešan zrak, ki res marsikomu tu zagreni življenje.«
»Kateri pa so tisti splošni problemi, ki jih občutite pri vsakdanjem delu?«
»Teh je kar precej,« je odvrnila tov. Ljuba. »Predvsem lahko trdim, da je še vedno na majavih nogah delovna disciplina. No, res je sicer, da mora človek marsikaj razumeti in tudi spregledati, vendar pa vse te olajševalne okoliščine le ne morejo zabrisati osnovnih ugotovitev. Predvsem opažamo, da večina delavcev še vedno odhaja iz podjetja svojevoljno, tako da kar izgine in ga enostavno ni več. Zelo redki so tisti, ki pridejo in regularno prosijo za delovno knjižico ter ob tem povedo, da bodo zapustili podjetje. Precej je tudi nediscipline pri prihodu na delo, zlasti ob ponedeljkih. Niso tako redki primeri, da ta ali oni »udari plavega« ne samo v ponedeljek, ampak ga ne vidiš kar po tri ali štiri dni. Kot že rečeno, je to do določene meje razumljivo, saj marsikateri delavec živi ločen od družine po več tednov in tudi po nekaj mesecev, pa si seveda potem svoj stik z družino (ponavadi od petka do ponedeljka) želi čim bolj podaljšati. Seveda pa je takšno podaljševanje stikov z družino vendar-
Božr Zevnik
Ivan Zvornik
Mirko Kern
le kršenje delovne discipline in včasih spravlja podjetje v neljube težave.«
»In še kakšni problemi?«
»O, seveda jih je, še kar dovolj. Tudi na Jesenicah — tako kot v večini krajev — močno občutimo zlasti pomanjkanje kvalificirane delovne sile. Še vedno primanjkuje dobrih tesarjev in sposobnih zidarjev. Precej jih je lani odšlo v Nemčijo, enako tudi letos. Odhod vsakega dobrega zidarja ali tesarja se nam zelo pozna,« je poudarila tov. Ljuba.
»Kaj pa odhajanje v pokoj?«
»Seveda odhajajo stari zidarji, tesarji in drugi delavci redno vsako leto tudi v pokoj. Letno zapustijo zaradi upokojitve naš kolektiv po trije do štirje delavci,« je razlagala Ljuba Tarmanova. »No, problem pa ni samo — da tako rečem — številčne narave. Bolj kot sama številka nas prizadene predvsem kvaliteta starih, izkušenih in predanih dobrih delavcev, ki odhajajo v pokoj. To so ljudje, ki zvečine za seboj zapuščajo zelo zelo globoke vrzeli, ki jth je marsikdaj resnično težko nadoknaditi.«
Posnemanja vredno
Letos 4. julija je poteklo trideset let, odkar je zajel plamen vstaje proti okupatorju vso našo takrat podjarmljeno domovino. S tem dnem se je začel neizprosen boj proti okupatorju.
In prav na ta veliki dan se vsako leto 4. julija zberejo borci in aktivisti obrata KO Ljubljana. Tudi letos so to tradicijo nadaljevali.
Na skromni slovesnosti je govoril direktor enote Jožko Repše. Vsak član kolektiva, borec NOB, pa je prejel malo knjižno darilo.
To je lepa gesta kovinskih obratov Ljubljana in skromno priznanje vsem tistim, ki so se v času revolucije borili za to, kar danes imamo.
Feliks Bergant

V	Kranjski gori gradimo nov hotel A kategorije za turistično podjetje Kompas iz Ljubljane
M na Kompasovem hotela isto: železo...
V	Kranjski gori so že dobro vidni obrisi bodočega hotela A kategorije, ki naj bi bil že letos pod streho — Ali bo pomanjkanje betonskega železa zavrlo polet graditeljev?
V Kranjski gori, tik za Petrolovo bencinsko črpalko ali še bolje — takoj za motelom — so že dobro vidni obrisi bodočega hotela A kategorije, ki ga gradi naša jeseniška enota, financira pa turistično podjetje Kompas iz Ljubljane. To bo res lep, sodoben hotel, ki bo imel v treh nadstropjih in v treh traktih okrog 400 ležišč, večji del v dvoposteljnih sobah, nekaj pa tudi v enoposteljnih oziroma v triposteljnih.
Novi hotel, ki naj bi bil že letos do zime pod streho, tako da bi ga lahko prihodnje leto še znotraj uredili in pred zimo 1972 predali investitorju, bo resnično pomembna pridobitev ne samo za Kranjsko goro, marveč za slovenski turizem sploh. Hotel je grajen v tipičnem gorenjskem slogu, tako da se vrašča v okolje (projektant inž. arh. Slap-šak), v kletnih prostorih bodo garaže, bar, plavalni bazen in kegljišče. Seveda bo v hotelu tudi sodobno urejena restavracija, tako kol tudi dvigala in še marsikaj, kar pogojuje kategorija A (na primer vsaka soba mora imeti svojo kopalnico in podobno). Objekt, ki bo, kot rečeno, usposobljen v treh med seboj povezanih traktih, bo imel fasado iz belega betona, streha pa bo lesena, prekrita s salonitno kritino. Računajo, da bo hotel z vso opremo vred veljal okrog pet milijard starih dinarjev. Pomembno je, da bo večji del opreme domačega izvora (tudi kuhinjska oprema), tako da bo tre-
ba uvoziti le dvigala in klimatske naprave.
Na gradbišču, ki je zaživelo letos aprila, je delo zdaj v polnem razmahu, saj je tu zaposlenih ves dan okrog sto delavcev. Zjutraj se delavci z avtobusom pripeljejo z Jesenic. zvečer jih spet avtobus zapelje domov na Jesenice. V Kranjski gori delajo zdaj od 6. do 18. ure, vmes je ura odmora za kosilo.
Na gradbišču so doslej imeli 90 delovnih dni in upajo, da jim bo poleti oziroma jeseni vreme toliko naklonjeno, da bodo objekt še pred snegom in zimo spravili pod streho ter zasteklili. Zdaj so najdlje na traktu C, kjer so na kletni plošči, opažena pa je že tudi prva etaža. Delno so izgotovljeni temelji v traktu A, tako da bodo najhitreje napredovali na traktu C, za njim pa v A in B.
Čeprav doslej na gradbišču ni bilo kakšnih posebnih težav oziroma zastojev, se graditelji vendarle boje, da bi pomanjkanje železa ogrozilo
postavljene roke. Z drugimi besedami to pomeni, da bi pomanjkanje železa lahko onemogočilo dograditev hotela do strehe pred letošnjo zimo, to pa bi seveda vplivalo tudi na končni rok usposobitve objekta, kajti če hotel pred bližnjo zimo ne bo pod streho in zasteklen, je tudi veliko vprašanje, če bi ga lahko pred zimo 1972 povsem dograjenega predali investitorju.
Na gradbišču sicer niso imeli na dobave železa kakšnih izredno ostrih pripomb, boje se pa, da bo ta problem vedno hujši in hujši, saj je znano, kako je pomanjkanje železa že kritično, Vrh tega vedo, da ima pred vsemi investicijami popolno prednost hitra cesta Vrhnika— Postojna. Ze doslej železo ni prihajalo tako sinhronizirano, kot bi si želeli, vrh tega pa imajo na gradbišču dva stolpna žerjava, in že sama ta dva stroja — če ju hočejo res dobro izkoristiti — terjata kar precejšnje količine betona in železa vsak dan. Tako se torej na gradbišču v Kranjski gori bolj boje tistega, kar še lahko pride, kot pa da bi se kdo ve kako žolčno pritoževali. .
No, upajmo, da bodo temne slutnje graditeljev hotela v Kranjski gori ostale res samo temne slutnje in da pomanjkanje železa ne bo tako hudo, da bi lahko zavrlo delovni polet graditeljev.

E, .
' v ...
- y\i\ - i

Betoniranje stebrov v Kranjski gori
Pogled na gradbišče
Direktor jeseniškega Gradisa Franc Vouk te na Gorenjskem — Letos 9 starih milijard
Vse kaže, da bo jeseniški Gradis letos potolkel vse rekbrčfč glede proizvodnje in da tisti, ki so z usihanjem investicijske moči v jeseniški železarni videli tudi že stagnacijo jeseniške »Gradisove« enote, sploh niso poznali tega kolektiva. Dovolj je, če omenimo en sam podatek: na Jesenicah so si za leto 1971 postavili proizvodni plan v višini dobrih šest milijard, računajo pa letos že na realizacijo okrog devet starih milijard. To torej pomeni, da bo jeseniški »Gradis« kar za polovico presegel svoja letošnja planska predvidevanja.
V pogovoru z direktorjem jeseniške enote, Francem Voukom, smo izvedeli marsikaj zanimivega o bližnji in tudi o daljnji perspektivi te naše enote na Gorenjskem.
»Predvsem moramo takoj usposobiti samski dom za naše delavce v Kranju, kajti ta dom je za nas več kot nujnost. Takoj nato pa bo treba misliti še na en tak objekt«, je dejal v pogovoru tov. Vouk.
Po njegovih besedah je prostor za prvi samski dom že pripravljen, prav tako so že na voljo načrti. Treba je torej samo zavihati rokave in zasaditi lopate, kot pravimo. V enem ali vsaj v dveh letih naj bi imel Gradis v Kranju dva samska domova za približno 250 delavcev.
In kaj utemeljuje tolikšen optimizem? Po besedah tov. Vouka je za tak realen optimizem dovolj argumentov. Predvsem si je Gradis v Kranju spet pridobil zaupanje in ugled vodilnega gradbenega kolektiva v Slo-,
SAMSKI DOM
i bližnjih in daljnih perspektivah naše eno-realizacije
veniji, investitorji vedo, da je Gradis podjetje, ki lahko jamči za kvaliteto in- hitrost gradnje, da ne omenjamo tudi konkurenčnosti glede cen.
So pa še drugi argumenti. Tako je na primer Gradis že lani navezal dobre poslovno-tehnične odnose s kranjskim Projektom, skupaj sla bila zgrajena hotel Creita in novo poslopje Merkurja (nasproti hotela Creina). 7,elo dobre stike imamo tudi s stanovanjskim podjetjem in se tudi na področju stanovanjske graditve odpirajo znatne možnosti. Samo mimogrede naj omenimo, da bo Kranj v prihodnjih petih letih zgradil okrog 4000 novih stanovanj v blokih, kar že samo kaže na velike naloge v prihodnosti, da sploh ne omenjamo bodočih nntreb po gradbenih storitvah v kranjski industriji (npr. Savi in drugih), na področju komunale, turizma, gradnje cest in podobno.
»2e v kratkem bomo pričeli graditi skunaj s Projektom na Planini pri Kranju novo stanovanjsko naselje«, je nadaljeval tov. Vouk. »Prvi zalogaj obsega tristo stanovanj, od teh jih bo Gradis prevzel sto.«
Tako se je torej jeseniška enota letos res dobro odrezala kot malokatera. Ob dveh hotelih v Kranjski gori (prvega smo začeli graditi skupaj z jeseniško »Savo«, drugega za podjetje »Kompas« iz Ljubljane pa zidamo sami). ob tovarni »Elan« v Begunjah, več objektih ria Bledu (nova hala za LIP-Bled, dograditve pri hotelih Lovec in Jelovica), stolpnicah na Jesenicah in številnih
gradnjah v Kranju se prav do Portoroža razteza kar široka in pisana paleta gradbišč, na katerih so letos zaposleni jeseniški delavci. Skratka, trdoživost in sposobnost kolektiva med Mežakljo in Karavankami, ki je dostikrat preživljal težke čase, pa ni nikoli klonil, marveč iz vseh zagat izšel še bolj prekaljen in neupogljiv, sta porok, da se ta naša enota lahko z zaupanjem ozira v svojo prihodnost.
-