NAJ MEDICINS
MEDICINSKI TEHNIK 2012
Poiščite glasovalni kupon v notranjosti
Gospodarstvo
Ptuj • G laser z upravo ostaja na čelu PPše pet let
O Stran 5
Ptuj, torek, 21. avgusta 2012
letnik LXV • št. 66 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici: WWW.dllb.Si
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8»98,2»ICH3 www.radio-ptuj.si
il	M nrodno
MM. K # abnvnc Ptuj 2012
Danes priloga
Šport
Nogomet •
Uspešen konec tedna: zmagi Aluminija in Zavrča O Stran 11,12
Majšperk • Odprli haloški Cankarjev dom
Daleč naokrog ni lepšega in sodobnejšega
Nov kulturno-poslovni center v Majšperku, ki so ga odprli minulo nedeljo, je eden najlepših in najsodobneje opremljenih v Podravju, zato so ga nekateri poimenovali haloški Cankarjev dom.
Kajak, kanu •
Vidovič do štirih naslovov
O Stran 13
Kljub vročini so številni krajani z občudovanjem stopali proti moderni zgradbi, s katero je center tega kraja dobil popolnoma drugačno, privlačnejšo podobo. Čeprav gre za moderno arhitekturo, se človek ne more znebiti tistega prijetnega občutka gostoljubja in domačnosti, ki sta okoli 500 udeležencev spremljala že prvi dan. V novem centru se bodo odslej družili člani društev, zgornji prostori so namenjeni boljšim pogojem dela županje in občinske uprave, vrhunsko opremljena kulturna dvorana bo nudila najboljše pogoje za delo kulturnikov in umetnikov, obe samostojni zgradbi pa povezuje poročna dvorana, ki jo lahko po potrebi prelevijo v sodobno konferenčno dvorano. Celoto poslopje zaokrožuje okusno urejena okolica s prekrasnim vodometom, ki bo zagotovo postal simbol občinskega središča.
O Stran 6
Foto: Črtomir Goznik
Gornja Radgona • Jubilejni KŽS pred vrati
Kljub letom - svež
Kmetijsko-živilski sejem AGRA bo trajal šest dni (25.-30. avgust). Že drugič bo vanj vključen mednarodni sejem embalaže, tehnike pakiranja in logistike - IN-PAK. Sejem bo v soboto dopoldne odprl predsednik države Danilo Tiirk.
»Jubilejni, 50. sejem bo kljub letom tradicionalno svež in takšen bo tudi slogan letošnje prireditve na radgonskem sejmišču. Praznovanje častitljive obletnice bo odražalo na eni strani tradicijo, ki je v petih desetletjih postala tudi poslanstvo, na drugi pa svežino, s
Nastopili bodo:
Ans. PETKA - Dobje Ans. SLOVENSKIH 6 -Celje Ans. TAPRAVIFALOTI - Šoštpi Ans. ELA IN ŠARMERJI - Ptuf Ans. NEMIR-Mokronog Ans. NAVEZA-Pernica Ans. VIHAR - Slovenj Gradec Ans. GADI - Dol pri Ljubljani Ans. VRT - Oplotnica Ans. ZAKA'PA NE-Prebold
Kot gostje bodo nastopili člani ansambla Pajdaši.
katero ohranjamo stik z vedno novimi vsebinami in projekti. Med sveže ideje za obiskovalce sodita velika nagradna igra, pri kateri lahko srečnež zadane avtomobil in še zlasti parada kmečkih običajev in šeg, ki je nekoč že bila v okviru sejma,« je dejal direktor Po-
murskega sejma Janez Erjavec in dodal, da so kot prireditelji kljub krizi, ki se kaže v vseh segmentih, zadovoljni, saj jim bo uspelo napolniti sejmišče na površini 68.300 kvadratnih metrov s 1720 razstavljavci, ki prihajajo iz 32 držav. NŠ
Z> Stran 3
Janez Erjavec, direktor Pomurskega sejma

10
A^i rodno jFabavne ■v lasbe
Perutnina Ptuj
n*®«
MESTNA OBČINA PTUJ
Ptuj 2012
Dvorišče na ptujskem gradu, 24. avgusta 2012 ob 19.30 uri
Foto: NS
Slovenija • Novo naročilo IVZ za cepljenje proti HPV razburja
Breme odločitve naj prevzamejo kar starši in šolski zdravniki?!
Inštitut za varovanje zdravja (IVZ) je v zadnjem javnem naročilu za nakup cepiv proti okužbam z virusi HPV, v katerem ločeno zbira ponudbe za dvovalentno in za štirivalentno cepivo, postavil cenovno omejitev za cepivi. Ta ustreza najnižjim cenam za odmerek cepiva, ki sta jih farmacevtski družbi GSK in MSD ponudili na prejšnjih dveh naročilih.
Po dveh neuspelih javnih naročilih za nakup cepiv proti okužbam s HPV je IVZ tokrat objavil naročilo, v katerem so povpraševanje za dvovalentno in štirivalentno cepivo izdali ločeno. Za dvovalentno cepivo je IVZ pripravljen odšteti 22 evrov za odmerek, za štirivalentno cepivo pa 37,73 evra za odmerek.
S tem je IVZ precej zbil ceno cepiv. Pretekla leta je za odmerek štirivalentnega cepiva odštel 55 evrov. Letos so se v želji znižanja cen cepiva spremenila pravila naročanja cepiva. Nekdanji minister za zdravje Dorjan Marušič je namreč iz pravilnika o cepljenju izvzel določbo, da cepljenje proti okužbam s HPV poteka s štirivalentnim cepivom, tako
Uvodnik
sta se na razpis lahko prijavili obe farmacevtski družbi, ki v Sloveniji ponujata cepivo proti HPV, GlaxoSmithKline (GSK) in Merck Sharp & Do-hme (MSD).
Ker pa bi po novem naročilu v obeh skupinah cepivo zopet ponujalo samo eno farmacevtsko podjetje, se je IVZ očitno zavaroval pred navijanjem cen tako, da je postavil cenovno mejo, ki sta ju podjetji ponujali že v prejšnjih naročilih, ki sta sicer bili nato razveljavljeni.
MSD je v obeh postopkih ponudil cepivo po isti ceni, in sicer po 37,73 evra (brez DDV) na odmerek. GSK je na prvem naročilu ponudil cepivo po 55 evrov za odmerek, nato pa po 22 evrov (brez DDV) za odmerek.
Voda
Cepogledamo naš modri planet iz vesolja, se zdi, da če česa, imamo vode v izobilju. A le delček te modrine je sladka voda, ki pa marsikje sploh ni dostopna. Zato se danes številne dežele otepajo s pomanjkanjem pitne vode, kar v nerazvitem svetu povzroča številne bolezni, pomanjkanje, revščino. V razvitem svetu se tega problema še ne zavedamo, saj odkar se spomnimo, iz pipepritečeta topla in hladna voda, ko ju potrebujemo, in v zadnjih 100 letih smo uspeli porabo pitne vode dvigniti za šestkrat. Ce moramo kakšno dopoldne zaradi popravila vodovodnega omrežja potrpeti brez vode, se to pri pripravi kosila sprevrže v pravo logistično dramo, enako se zgodi pri izpadu električne energije.
Pa je to le malenkost v primerjavi s tem, kako vodo potrebuje zemlja. Na našem kmetijskem območju smo navajeni razmišljati tudi o tem, kaj se dogaja na poljih in travnikih okoli nas, gledati v nebo in čakati dež, čeprav nimamo zemlje. Zato sedaj vsi čakamo dež. Kajti potem bo rasla trava, živina bo imela jesti, rasle bodo poljščine, zelenjava, sadje. Ljudje bodo imeli kaj prodati in bodo lažje živeli, na cesti pa ne bomo srečevali toliko zaskrbljenih obrazov. Na Primorskem se letos otepajo z izjemno sušo, pri nas je situacija od njive do njive zelo različna, vendar tako drastična le ni. Zaradi modrih odločitev v preteklosti in ob nadaljevanju aktivnosti pri zagotavljanju vode imajo na Ormoškem vode v izobilju - za pitje in namakanje. Trenutno namakajo skupno čez 720 hektarjev površin, kmalu pa naj bi jih že 1000. Vsaj na ravninskem predelu ob Dravi bi s tem kmetijstvo lahko dobilo nov zagon, kmetje pa od suše neodvisen, stabilen pridelek, obetajo pa si tudi boljšo kvaliteto in več pridelka. Ob takšni pridelavi bi morda lahko kmetijstvo postalo tista panoga, ki bi okolju, ki že leta zaman čaka na investitorje z novimi delovnimi mesti, dala nov gospodarski zagon. Kajti hrana postaja dragocena dobrina in bo gotovo našla kupca. Med zgodbo o uspehu in ormoškim kmeti je tako le še ena ovira - oni sami. Kajti za širši uspeh se bodo pridelovalci morali organizirati in povezati. To pa je bil v preteklosti eden ključnih problemov.
Pa ne pozabite, da vodo potrebuje tudi vaše telo. V tej vročini je je priporočljivo popiti tudi več litrov dnevno.
Viki Ivanuša
Dvovalentno cepivo preprečuje okužbe s tistimi virusi HPV, ki povzročajo raka na materničnem vratu, štirivalentno cepivo pa ščiti pred tistimi virusi HPV, ki povzročajo raka na materničnem vratu, in tudi pred predrakavimi spremembami zunanjega ženskega spolovila, predrakavimi spremembami nožnice in genitalnimi bradavicami.
Generalni direktor družbe GSK v Sloveniji za zdravila na recept in cepiva Victor Hoff je sicer v preteklosti zanikal, da so se na prvo naročilo pritožili zato, ker so hoteli izvedeti ceno cepiva konkurenta. O precej nižji ceni, s katero so šli na drugo naročilo, pa je dejal, da se v podjetju zavedajo »finančne krize, ki je v mnogih državah EU, zato smo se zelo potrudili omogočiti, da je naše cepivo v Sloveniji na voljo po dostopnejši ceni«.
Če bosta obe farmacevtski podjetji tudi tokrat ponudili cepivo po ceni, s katero sta v preteklosti nastopali, bodo deklice, katerih starši bodo odobrili cepljenje, lahko brezplačno cepljene ali z dvovalentnim
cepivom ali pa s štirivalentnim cepivom. Dvovalentno cepivo preprečuje okužbe s tistimi virusi HPV, ki povzročajo raka na materničnem vratu, štiri-valentno cepivo pa ščiti pred tistimi virusi HPV, ki povzročajo raka na materničnem vratu, in tudi pred predrakavimi spremembami zunanjega ženskega spolovila, predrakavimi spremembami nožnice in genitalnimi bradavicami.
Vrsto cepiva bo izbiral šolski zdravnik, pojasnjujejo na IVZ in dodajajo, da se zdravniki tudi sicer pri svojem delu odločajo med različnimi vrstami zdravil. Stroka je glede izbire cepiva sicer jasna. Že pred začetkom izvajanja programa brezplačnega prostovoljnega
cepljenja šestošolk so namreč podprli cepljenje s štirivalen-tnim cepivom.
Juričičeva: Upam, da bodo informacije poštene
Zadnja rešitev za nakup cepiv proti okužbam s HPV, po kateri bodo zdravniki izbirali vrsto cepiva, po mnenju predsednice sekcije za šolsko in visokošolsko medicino pri zdravniškem društvu Mojce Juričič ni idealna, saj prenaša breme odločitve na starše in šolske zdravnike. A je rešitev, ki bo omogočila, da se cepljenje sploh izvede, je poudarila.
Po dveh neuspelih javnih naročilih za nakup cepiv proti okužbam s HPV je Inštitut za varovanje zdravja (IVZ) tokrat objavil naročilo, v katerem so povpraševanje za dvovalentno in štirivalentno cepivo izdali ločeno. Deklice bodo tako lahko cepljene bodisi z dvo- ali štirivalentnim cepivom, odločitev o vrsti cepiva pa bo v rokah zdravnika. V preteklih letih so deklice cepili s štiriva-lentnim cepivom, kar je tudi priporočala stroka.
Takšna oblika javnega naročila največje breme odločitve za cepivo prenaša na starše in šolske zdravnike, je povedala Juričičeva. A to ima po njenem mnenju svoje prednosti in pomanjkljivosti. Smo namreč v obdobju tranzicije tudi na področju odločitev o svojem zdravju, v tem primeru preprečevanja bolezni s cepljenjem.
Za suvereno odločanje pa ni pomembna samo pravica odločanja, potrebna je tudi poštena, korektna informacija in znanje za razumevanje te informacije. Juričičeva meni, da je ta krog - pravica do odločanja, poštena informacija in znanje - pri nas še v fazi zore-
nja, ta nov pristop pa bo lahko doprinesel k zorenju.
»Upam, da bo odločitev za vrsto cepiva prepuščena staršem in tudi deklici oz. fantu skupaj s šolskim zdravnikom na podlagi korektne informacije stroke in da bodo možni moteči igralci, kot so farmacevtska podjetja, predstojniki, direktorji zdravstvenih domov, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, razne skupine proti cepljenju, dovolili čimbolj strokovno pot,« pravi Juričičeva. Prav tako upa, da bo tudi ministrstvo za zdravje obrazložilo širši javnosti in izvajalcem, zakaj so so se tako odločili in tako preprečili škodo.
Sicer pa Juričičeva opozarja, da je šolsko leto že pred vrati, zato je to naročilo rešitev, da se cepljenje sploh izvede. »Ni idealna rešitev, je pa možna rešitev za nadaljevanje cepljenja,« je dejala.
Šolski zdravniki, ki izvajajo cepljenje šestošolk, bodo morali dodatno pojasnjevati v čem je podobnost in v čem razlika obeh cepiv. Sicer pa bo zdravnikom kot vsa leta do sedaj na voljo gradivo za predavanja staršem, ki je pripravljeno v sodelovanju z IVZ. Potrebno pa ga bo prilagoditi glede na novo dejstvo, da sta na razpolago dve cepivi.
Z IVZ je bilo tudi dogovorjeno, da bo strokovno mnenje komisije za cepiva dostopno vsem zdravnikom in tudi ostali javnosti na spletni strani IVZ, pa tudi sekcija za šolsko in visokošolsko medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu bo poskrbela za razna gradiva, ki bodo šolskim zdravnikom in drugim zdravnikom na razpolago, pojasnjuje Juričičeva. V začetku septembra imajo tudi strokovno srečanje na temo cepljenja proti HPV.
STA. (Pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Država se ne bo pritožila zoper sklep sodišča glede Blejskega otoka
Država se ne bo pritožila na sklep kranjskega okrožnega sodišča, da zoper župnijo Bled ni mogoče voditi postopka o ničnosti sporazuma, po katerem je prejšnja Janševa vlada objekte na Blejskem otoku vrnila tamkajšnji župniji, otok pa dala Cerkvi v brezplačen najem za 45 let, je poročala TV Slovenija. Otok tako za zdaj ostaja v rokah blejske župnije.
Potem ko je nekdanji kulturni minister Vasko Simoniti tajni sporazum v imenu države podpisal le nekaj tednov pred predajo poslov, se je njegova naslednica Majda Širca Ravnikar prizadevala za njegovo ničnost, zato je državno pravobranilstvo vložilo tožbo. A se kranjsko okrožno sodišče vse do danes z njeno vsebino sploh še ni ukvarjalo. Ker je bil v prvi tožbi
naveden le en toženec - župnija Bled, ne pa tudi drugi sopodpisnik sporazuma - Nadškofija Ljubljana, je tožbo zavrnilo.
Letos junija, ko je odločalo o tožbi zoper oba sopodpisnika pa je ugodilo blejski župniji, ki je trdila, da je bilo zoper njo v isti zadevi že razsojeno. Z državnega pravobranilstva so pojasnili, da se država zagotovo ne bo pritožila zoper sklep sodišča. (sta)
Ministrstvo za finance vladi ni predlagalo novega varčevalnega zakona
Ministrstvo za finance na vlado ni poslalo nikakršnega novega zakona za uravnoteženje javnih financ niti ni vladi predlagalo, naj ga pripravi, je v izjavi za medije povedal minister Janez Šušter-šič. Je pa ministrstvo predlagalo, da razmisli o novih ukrepih na prihodkovni in odhodkovni stra-
ni, o katerih vlada razpravlja.
»Več rešitev je na mizi, vlada in koalicija o njih še razpravljata,« je zatrdil minister. Do vladnega in koalicijskega dogovora Šušteršič o teh ukrepih ne bo razpravljal. Pred dnevi so se pojavile neuradne informacije, da vlada že snuje nov zakon za uravnoteženje javnih financ in da razmišlja o posegih v vse tri omenjene najpomembnejše fiskalne postavke. Ta ugibanja je še dodatno razvnel predsednik stranke DeSUS Karl Erjavec, ki je jasno napovedal, da bo stranka v primeru tako radikalnih posegov zapustila koalicijo.
Na vprašanje, ali je dejansko možen vnovičen rez v plače v javnem sektorju, ali bo vlada posegla v socialne transferje in pokojnine in ali vlada razmišlja o dvigu davka na dodano vrednost, je finančni minister odgovoril, da so mogoči različni ukrepi. »Gotovo bo treba delati na nižji rasti odhodkov, hkrati pa je na prihodkovni strani zelo malo ukrepov, ki ne bi škodili gospodarstvu. Temu se
bomo skušali izogniti,« je povedal. Glede njegove odsotnosti na proračunski seji vlade pred dvema tednoma, ob katero se je obregnila največja koalicijske stranka SDS, pa je Šušteršič povedal, da je bilo gradivo za sejo pripravljeno z njegovim soglasjem in pod njegovim vodstvom ter da je bilo usklajeno s predhodnimi dogovori na vladni ravni.
»A pojavila so se nova pričakovanja pri odhodkih in dodatne razprave, zato smo se odločili še za dodatna usklajevanja, je dejal in dodal, da njegova odsotnost ni bila ključna, saj bi se po njegovem mnenju enako zgodilo tudi ob njegovi prisotnosti.
Vlada si je sicer že postavila največjo dovoljeno višino odhodkov, ki bodo lahko v letu 2013 dosegli 9,5 milijarde evrov, kar je celo za pol milijarde evrov več kot v rebalansu letošnjega proračuna. V letu 2014 naj nato odhodki ne bi smeli preseči 9,3 milijarde evrov. Kljub višjim odhodkom naj bi se proračunski primanjkljaj prihodnje leto znižal s treh na 2,5 odstotka BDP, v letu 2014 pa dodatno nazadoval na 1,8 odstotka BDP. (sta)
Foto: arhiv
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Simona Meznarič, Martin Ozmec. Lektorica: Mirjam Danilovič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Gornja Radgona • Pred odprtjem 50. sejma Agra
Zlati sejemski jubilej s svežino novosti
50. mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra bo svoja vrata odprl v soboto, 25. avgusta, dopoldne. Tradicionalno največji sejem kmetijstva in živilstva v Sloveniji ter v sosedski regiji štirih držav bo postregel s številnimi novostmi, z bogato mednarodno udeležbo in pestrim dogajanjem. Hkrati s sejmom Agra 2012 bo potekal bienalni mednarodni sejem embalaže, tehnike pakiranja in logistike Inpak.
Na letošnjem jubilejnem, 50. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra se bo predstavilo kar 1720 razstavljavcev iz 32 držav; obiskovalci si bodo lahko ogledali številne najsodobnejše dosežke in inovacije s področja kmetijske mehanizacije in živilskopredelovalne industrije.
Enajsti šampion za Ptujsko klet
Pullus sauvignon 2011 iz Ptujske kleti si je letos na gornjerad-gonskem ocenjevanju pripel še en naslov šampiona, kar dokazuje, da so sauvignoni ptujskih kletarjev med najboljšimi vini na svetu.
Ptujske sauvignone je že leta 1968 takratna poslovna skupnost zaščitila najprej z geografskim poreklom zaščitenega vina, prvi šam-pionski naslov pa sega v leto 2002. V zadnjem desetletju je Ptujska klet s svojimi sauvignoni na tekmovanjih po vsem svetu osvojila že 57 odličij, skupno za vsa vina znamke Pullus pa 200, od tega enajst naslovov šampionov.
„V zbiru vseh odličij Ptujske kleti je jasno, da ravno s sauvignoni dosegamo vrhunske kakovostne preboje med najboljša vina na svetu. Rastišče Štajerske, Ptuja, Haloz in Slovenskih goric je namreč eno od najboljših globalnih rastišč te francoske sorte. Tega ne trdimo sami, ampak to govorijo vse nagrade, ki smo jih prejeli do zdaj in ki jih zagotovo še bomo," je prejem novega najvišjega naziva kakovosti pojasnil Bojan Kobal, glavni enolog Ptujske kleti. Kobal je povedal še, da rastišča vinogradov za polnitve Pullus definira mejno mediteransko podnebje, umeščeno med 45 in 47 stopinj severne geografske širine, ki jo delimo z najprepoznavnejšimi vinorodnimi območji Bordeauxa, Burgundije in severnega renskega področja.
Z najvišjim naslovom šampiona so bili doslej nagrajeni naslednji sauvignoni iz Ptujske kleti: sauvignon noblesse, sveže suho 2004, sauvignon noble, zorjeno suho 2006, sauvignon pullus, sveže suho 2007, sauvignon G pullus G, suho 2008, sauvignon G pullus G, suho 2010, in sauvignon G pullus G, suho 2011. (Vir: Dialog)
Foto: SM
Jubilejni, 50. kmetijsko-živilski sejem Agra bo kljub letom tradicionalno svež, praznovanje pa bo na eni strani odražalo tradicijo, ki je v petih desetletjih postala poslanstvo, na drugi pa svežino, s katero ohranjamo stik z vedno novimi vsebinami in projekti," je ob predstavitvi sejemskega dogajanja poudaril direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec.
Dežele gostje bodo tokrat avstrijska Štajerska, Vojvodina, Brazilija, Madžarska, Poljska in Republika srbska, zvrstilo pa se bo čez 60 strokovnih predstavitev in okroglih miz, medtem ko so že opravili šest strokovnih ocenjevanj, na katerih so ocenili 1142 izdelkov 336 izdelovalcev iz devetih držav in jim podelili več kot 900 medalj kakovosti.
Letos se bo na sejemskem prostoru zvrstilo kar 1720 razstavljavcev iz 32 držav (Avstrije, Belgije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Češke, Danske, Finske, Francije, Hrvaške, Indije, Irske, Italije, Japonske, Južne Koreje, Kitajske, Litve, Luksem-burga, Madžarske, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Poljske, Romunije, Slovaške, Slovenije, Srbije, Španije, Švedske, Švice, Turčije, Velike Britanije in
Združenih držav Amerike). Sejem bo ponujal 23.000 kvadratnih metrov pokritih razstavnih površin, 27.000 kvadratnih metrov zunanjih razstavnih površin, 3000 kvadratnih metrov bo na voljo za razstave živali, dobrih 15.000 kvadratnih metrov pa za vzorčne nasade in manežo.
Na letošnji 50. Agri bodo predstavljeni najsodobnejši dosežki s področja kmetijske mehanizacije, traktorji in priključki vodilnih svetovnih znamk, profesionalne kosilnice, tudi daljinsko vodene, pa motokul-tivatorji, hladilna tehnika, sušilnice, novi protitočni sistemi, tehnološke inovacije za hleve,
za rejo živali in vzgojo rastlin itd. Na področju gozdarstva bo ponudba zajemala cepilce drv, žage, drobilce lesa, prikolice, dvigala, vitle, med drugim pa bo kot novost predstavljena mobilna žičnica z daljinskim upravljanjem z vzdolžnim privlekom do 200 metrov in nosilnostjo 2000 kilogramov. Veliko bo novosti tudi za vinogradništvo in sadjarstvo, od stiskalnic, vršičkarjev, pršilnikov, polnilnih linij, posod, kotlov za žganjekuho in druge pijače, opreme za vinske kleti do montažnih kleti, ki so svetovna novost. Na voljo bo tudi obilica zelenega programa z izdelki za ekološko in integrirano pridelavo, sadike, gnojila in semena prihodnosti ter najboljši izdelki za nego, prehrano in varstvo rastlin. Prikazani bodo izdelki za kmetijske gradnje, za izrabo obnovljivih virov energije, bio volnena izolacija iz slovenske ovčje volne ... Obiskovalci bodo lahko izbirali tudi med ekološkimi čistilnimi napravami za kmetije ter opremo za urejanje okolja.
Na področju živilskoprede-lovalne industrije in gastrono-mije bo prikazana izbira najsodobnejše oprema ter pripomočkov za gostinstva in kmečki turizem, sirarska oprema in
'i M
oprema za male pivovarne ipd. Seveda ne bo manjkalo niti bio in eko ponudbe izdelkov brez GSO.
V	projektu Kupujem slovensko bodo kakovost slovenske živilskopredelovalne industrije predstavili mesarji, mlekarji, žitarji, mlinarji, polnilci vod, brezalkoholnih pijač, sokov in vina s pokušnjami izdelkov, nagrajenih na mednarodnih ocenjevanjih kakovosti. Slovenske kmetije in turistične kmetije ter Gostilna Slovenija bodo ponujale regionalne zaščitene izdelke in obilico avtohtonih dobrot.
V	okviru projekta Vino Slovenija Gornja Radgona bodo kot sejem v sejmu v vinarski hali točili vina številnih vinarjev in njihovih združenj. V Vinskem hramu bo tako na pokušnjo več kot 600 vin z odprtega državnega ocenjevanja vin Vino Slovenija Gornja Radgona, ob njih pa tudi vina iz ekološko pridelanega grozdja.
Hkrati s 50 sejmom Agra se bo sočasno odvijal tudi 18. mednarodni sejem embalaže, tehnike pakiranja in logistike Inpak, v okviru katerega bodo na ogled nagrajeni izdelki z
i I
ocenjevanja Slovenski oskar za embalažo.
Posebna pozornost na letošnji Agri bo poleg dosežkov v kmetijstvu in prehranski industriji namenjena 50-letnici skupne evropske kmetijske politike, 140-letnici zadružništva, predstavitvam vladnih ustanov in stanovskih kmetijsko-živil-skih organizacij, predstavitvam tujih dežel, strokovnim razstavam živali in vzorčnim nasadom, revijam lipicancev, govedi in drobnice, ekološki pridelavi in reji, vzorčnim nasadom rastlin ter tekmovalnemu programu.
Prireditelji bodo veliko pozornosti namenili tudi projektom, kot so Kupujem slovensko, Hrana iz naše bližine, Doži-vimo podeželje s predstavitvijo krajinskih in naravnih parkov, turističnih kmetij in lokalne prehranske ponudbe ter ekološkim in regionalnim pridelkom in živilom, obiskovalcem pa bodo ponudili tudi številne spremljevalne in zabavne prireditve. Cene vstopnic za obiskovalce sejma so sedem evrov za odrasle osebe, šest za starejše od 60 let, štiri za otroke do 15 let, dijake in študente. Kupiti bo možno tudi družinsko vstopnico (dva otroka in en odrasel) za 14 evrov, za skupine nad 20 ljudi pa bo cena po osebi šest evrov. Posebnost letošnjega jubilejnega sejma Agra je brezplačen vstop za vse tiste, ki v času sejma (od 25. do 30. avgusta) praznujejo 50. rojstni dan. Organizirani bodo tudi posebni avtobusni prevozi iz več mest v državi, sicer pa je parkiranje na sejemskem parkirišču zastonj. Letos pa bodo zadnji dan sejma med obiskovalci sejma z vstopnicami izžrebali še srečnega imetnika novega avtomobila Toyota.
SM
AGRA
50. mednarodni kmetijsko-živilski sejem
Gornja Radgona 25.-30. 8. 2012
Tradicionalno svež!
www.pomurski-sejem.si
POMURSKI SEJEM
kuponom.
Velika nagradna igra!
Morda ste ravno vi srečni obiskovalec, ki se bo iz 50 sejma AGRA odpeljal z novim avtomobilom
TOYOTA AYGO e!
V velikem nagradnem žrebanju lahko sodelujete z vsakim pravilno izpolnjenim nagradnim ki---------
TOYOTA
AH Furman Ptuj
Pravila nagradne igre so objavljena na www.pomurski-sejem.si
Prireditelji bodo veliko pozornosti namenili tudi projektom, kot so Kupujem slovensko, Hrana iz naše bližine in Doživimo podeželje s predstavitvijo lokalne prehranske ponudbe.
Ptuj • V znamenju rimskih časov
Poleg zimsko-pomladnega še poletni karneval
Ptuj je bil ta konec tedna v znamenju svoje slavne zgodovine, stare skoraj dva tisoč let - v času, ko so na tem mestu živeli Rimljani. Ker smo o tradicionalnih rimskih igrah zapisali že tako rekoč vse v prejšnjih številkah Štajerskega tednika, se tokrat sprehodimo po njih s fotografijami, ki jih je naredil fotograf Štajerskega tednika Črtomir Goznik.
Ptuj • Soglasna odločitev nadzornega sveta Perutnine
Glaser z upravo ostaja na čelu PP še pet let
Nadzorni svet družbe Perutnina Ptuj je v začetku prejšnjega tedna za nov petletni mandat na mestu predsednika uprave in generalnega direktorja družbe soglasno imenoval Romana Glaserja.
Razvoj PP v 20 letih
V dvajsetih letih pod vodstvom Romana Glaserja je Perutnina Ptuj postala tržni vodja v svojem segmentu v širši regiji. V novem tisočletju, ko se je začela intenzivna internacionalizacija poslovanja, je kapital družbe podeseteril s slabih dvajset milijonov evrov na današnjih 200. Število zaposlenih se je potrojilo na današnjih skoraj 3.500, realizacija pa je zrasla z manj kot 100 milijonov letno na 257 milijonov evrov v lanskem poslovnem letu. Rasla pa je tudi dodana vrednost na zaposlenega, ki se je v zadnjih dvanajstih letih povečala za več kot 50 odstotkov na dobrih 29.000 evrov. Danes je Perutnina Ptuj mednarodni prehranski koncern, ki v skupini združuje 20 družb v sedmih državah: v Sloveniji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini, Srbiji, Romuniji, Avstriji in Makedoniji.
Vodenje Perutnine Ptuj ostaja v rokah dosedanjega direktorja in predsednika uprave Romana Glaserja, ki si je že izbral tudi svojo (isto) ekipo kot doslej: Nado Krajnc, Toneta Čeha in Milana Čuša.
Foto: SM
Dosedanji in prihodnji direktor Perutnine Ptuj in predsednik uprave Glaser je že pred odločitvijo petčlanskega nadzornega odbora kot mandatar izbral svojo ekipo, ki po njegovi odločitvi in potrditvi nadzornega sveta prav tako ostaja enaka. V upravi tako ostaja za področje trženja in nabave Nada Krajnc, za področje financ in ekonomike Tone Čeh, za področje upravljanja s človeškimi viri pa Milan Čuš.
Nadzorniki so omenjeno odločitev sprejeli potem, ko so dobili v roke izsledke posebne revizije poslovanja skupine PP, ki ni ugotovila večjih nepravilnosti. Omenjena revizija, ki sta jo na lanski skupščini zahtevala Kapitalska družba (Kad) in Društvo mali delničarji, izvedla pa jo je revizijska družba BDO Revizija, je preverjala vodenje poslov, ki so jih družbe v skupini sklepale med seboj, in tistih, ki so jih sklepale s tretjimi osebami v obdobju zadnjih petih let. Kad in mali delničarji so želeli predvsem, da revizorji preverijo posel z nakupom delnic Merkurja, ki je bil opravljen brez soglasja skupščine, posle odprodaje hčerinskih družbe Perutnine Ptuj, posle, povezane s tremi dokapitalizacijami hčerinskih družb v Srbiji, ter posle, sklenjene z Infond Holdingom in Centrom Naložbe.
Toplak: Dokapitali-zacija pokriva izgube zaradi napačnih potez vodstva
Eden od članov nadzornega sveta Simon Toplak je po soglasni odločitvi nadzornikov, da se Glaserju in celotni upravi podaljša mandat, povedal, da je sam sicer predlagal, naj bi o mandatu odločali lastniki oz. delničarji po skupščini, a so ga ostali člani nadzornega sveta prepričali, da bi bilo to lahko izjemno tvegana oziroma slaba poteza, ki bi po črnem scenariju lahko vodila
tudi v sesutje korporacije, ki daje kruh preko 3500 zaposlenim in 500 kooperantom. „Zato sem se potem odločil, da tudi sam glasujem za potrditev novega mandata Glaser-ju in izbranim članom uprave. Navsezadnje tudi en sam glas proti ne bi spremenil izida."
Kot je še povedal Toplak, se po redni skupščini konec avgusta pričakuje še izredna skupščina, saj je ponovno v teku proces morebitne doka-pitalizacije, ki je lani prvemu možu PP precej neslavno propadel. Letos naj bi bilo v igri več potencialnih partnerjev za dokapitalizacijo v višini
okoli 40 milijonov evrov. Po Toplakovem mnenju je ta do-kapitalizacija potrebna predvsem zaradi napačnih poslovnih potez vodstva PP v preteklosti, zaradi česar je družba izgubila najmanj 40 milijonov evrov, ki naj bi jih z uspešno izvedeno dokapitalizacijo zdaj „pokrila". „Če ne bi bilo toliko izgubljenega denarja s posli z Laškim, Merkurjem in tudi z Univitom, potem tega denarja ne bi potrebovali," meni Simon Toplak in kot predsednik Perutninarske zadruge še dodaja, da bodo morali v kratkem, že septembra, z vodstvom rešiti in doreči
kar nekaj odprtih zadev; med njimi predvsem nujno skrajšanje plačilnih rokov kooperantom, saj zdaj čakajo tudi 150 dni, ter zvišanje cene za kilogram žive cene piščanca, ki je zdaj najnižja v tej dejavnosti v državi.
Glaser: Dokapitali-zacija nujna za širitev in razvoj
Roman Glaser pa je ob nastopu novega mandata povedal: „Strateška razvojna zaveza, ki smo si jo za nadaljnji razvoj Perutnine Ptuj zadali že v prejšnjih mandatih, postati največji pridelovalec živil iz perutninskega mesa v regiji, je dosežena. Suvereno pa smo glede na razvoj prehranskih trendov prepričani, da je potencialov za razvoj celotnega
sistema Perutnine Ptuj v tem segmentu še dovolj."
Osnova za naslednji razvojni preboj je načrtovana doka-pitalizacija, ki bo namenjena nadaljnjemu razvoju Skupine Perutnine Ptuj in to v segmentu njene osnovne dejavnosti - pridelave perutninskega mesa. Glaser je ob tem še dodal, da je poleg že predstavljenih ciljev novega mandata vodenja Perutnine Ptuj do leta 2017 med prioritetami tudi nadaljnja internacionalizacija poslovanja tudi v smislu intenzivnega iskanja novih trgov ter krepitev vzrejnih in predelovalnih aktivnosti družbe in utrjevanje pozicije blagovnih znamk Perutnina Ptuj, POLI, Pullus, Agronatur, Jata in Topiko na vseh strateških ter izvoznih trgih.
SM
Prlekija • Javna razprava o trajnostni in vključujoči rasti
Zakaj so ponujene priložnosti neizkoriščene
Zavod za kulturo dialoga je v sodelovanju z Občino Ljutomer pripravil okroglo mizo z razpravo o trajnostni in vključujoči rasti ter osrednjim vprašanjem, ali jo je mogoče tudi doseči.
Gre za del serije razprav po različnih krajih v Sloveniji, katerih cilj je spodbuda k spremembam, ki jih prinaša evropska gospodarska strategija Evropa 2020. Razprava je temeljila na konceptu trajno-stnega razvoja kot katalizatorja zmanjševanja razvojnega zaostanka, s katerim se še vedno sooča Prlekija. Na njej so sodelovali Robert Drobnič (vodja Sektorja za izvajanje regionalnega razvoja pri Direktoratu za regionalni razvoj in evropsko teritorialno sodelovanje), Tanja Fajon (evropska poslanka v Skupini naprednega zavezništva socialistov in demokratov), Marta Gregorčič (vodja programskega sklopa Urbane brazde v okviru EPK 2012), Bogdan Oblak (podpredsednik UO Obrtno-pod-jetniške zbornice Slovenije),
Tadej Slapnik (generalni sekretar Slovenskega foruma za socialno podjetništvo), Marko Slavič (ekološki kmet in predsednik društva EkoPrle-kija) in Rok Sunko (direktor podjetja Pomurske elektrarne in partner v podjetju Skupina FABRIKA). Sodelujoči so bili tudi debaterji in debaterke ljutomerske Gimnazije Franca Miklošiča, razprava pa je bila razdeljena na tri širše sklope: opredelitvi trajnostnega razvoja kot integralnega dela razvojnih strategij, predstavitvi aktualnih projektov v regiji na področju sonaravnega kmetijstva, zaposlovanja ter na obnovljivih virih energije.
Glede vizije razvojne strategije v regiji ter širše v Sloveniji so si bili gostje bolj ali manj enotni, da le-ta ne obstaja oziroma da je preveč razdroblje-
na ter politično obremenjena. Opredelitev splošnih razvojnih ciljev na evropski ravni namreč ni dovolj, da bi regije lahko to implementirale v specifičnih lokalnih okoljih. Še posebej je bila v tem pogledu kritična Marta Gregorčič, ki je
opozorila na pomanjkljivosti splošne evropske vizije razvoja kot tudi na pomanjkljivosti skupne kmetijske politike. Dodatno težavo razvojne strategije v Sloveniji je evropska poslanka Tanja Fajon umestila v nezmožnost doseganja poli-
Udeleženci javne razprave v Ljutomeru
tičnega konsenza, ki deluje kot zaviralec razvoja. Izpostavila je, da pri usmeritvi v trajnostni razvoj še vedno obstaja veliko neizrabljenih priložnosti (kot npr. zelena delovna mesta), ki pa jih morajo uresničiti predvsem posamezniki.
Rok Sunko in Marko Slavič sta predstavila dva konkretna projekta, ki si prizadevata za regionalni razvoj: projekt Pe-mures temelji na trajnostni strategiji pridobivanja energije iz lesne biomase in se trenutno nahaja v politični pat poziciji, ob čemer je Sunko opozoril na pomen političnega konsenza za razvoj. Slavič je predstavil dosežke projekta regionalne blagovne znamke 'EkoPrlekija', ki so jo zasnovali s partnerskimi eko-kmetijami v regiji ter ob podpori Lokalne akcijske skupine Prlekija.
Govorci so se v grobem strinjali, da sta za razvoj potrebna politični konsenz ter dobra komunikacija na ravni država -regija - gospodarski subjekti -nevladne organizacije. Primer zamujenih priložnosti je bil v regiji javni razpis za podporo razvoju socialnega podjetništva v okviru izvajanja zakona o razvojni podpori pomurski regiji. Na njem je bilo od razpisanih 400.000 EUR dodeljenih le 2.340 EUR.
Bogdan Oblak je kot dodatno oviro učinkoviti strategiji razvoja izpostavil birokratizacijo dodeljevanja sredstev razvojnim projektom ter negotovost v procesu pridobivanja sredstev iz razpisov. Takšen tip financiranja je po njegovem mnenju neprimeren za podjetniško okolje.
Vsi gostje so bili enotnega mnenja, da je prihodnost v trajnostnem razvoju, s poudarkom, da morajo vsi udeleženci v tem procesu prevzeti lastno odgovornost ter hkrati pričeti komunicirati realno in brez tančice prisotne politične nekorektnosti.
NŠ
Majšperk • Odprli nov kulturno-poslovni center
Foto: M. Ozmec
Kulturno-poslovni center Majšperk so svečano odprli (z leve): direktor občinske uprave Gorazd Ladinek, županja dr. Darinka Fakin ter glavni izvajalec gradbenih del Jože Zolger.
o gradnji kulturno-poslovne-ga centra v čas, ko so v Maj-šperku zgradili novo šolo. Po pregledu arhitekture stare in dotrajane osnovne šole, njene notranje ureditve ter stanja materialov so ugotovili, da ne bi bilo smiselno, da bi poslopje stare šole ohranjali, zato so jo porušili in s tem pridobili primeren prostor za gradnjo sodobnega kulturno-poslov-nega centra. Leta 2006 so izvedli javni natečaj za izbiro projektne ideje ter izbrali idejo Andreja Piliha, jo še nekajkrat dopolnili in tako leta 2006 na občinskem svetu sprejeli projektno dokumentacijo, ki je bila osnova za nadaljnjo pot in izdelavo projektov.
„Že takrat smo se odločili, da bomo za sofinanciranje porabili sredstva regionalnih razvojnih vzpodbud, vendar je prvo prioriteto takrat imela Ptujska Gora s parkiriščem, dostopno cesto in potjo miru, ki je bila posvečena praznovanju 600-letnice naše bazilike. Drugo prioriteto smo dali kanalizaciji Lešje, saj je obstajal opravičen strah, da bo sredstev za okoljske naložbe najprej zmanjkalo, za tem smo eno leto hranili sredstva RRV in v 2009 prijavili projekt
KPC ter bili ponovno uspešni. Z velikim veseljem smo pozno jeseni 2010, ko smo dobili sklep o sofinanciranju, položili temeljni kamen in pričeli graditi. Dela so dobro napredovala in takratni izvajalec, podjetje Konstruktor, je želel dela zaključiti pred rokom, to je do konca leta 2011. Žal pa smo že pozno spomladi pričeli opažati, da ima to podjetje finančne probleme, in tako so dela upočasnila, mi pa smo vedeli, da nas čaka nov razpis in nadaljevanje dela z novimi izvajalci. Na srečo je danes zakonodaja v Sloveniji urejena tako, da smo lahko plačevali vse podizvajalce direktno in so denar dobili tisti, ki so na objektu tudi dejansko delali," je povedala županja.
Kot je zatrdila, je bilo to dobra osnova tudi za nadaljevanje dela. Na novem razpisu je bil izbran za glavnega izvajalca domači podjetnik Jože Žolgar, ki je okrog sebe zbral pravo ekipo in projekt skupaj z občino ter številnimi domačimi in drugimi podizvajalci pripeljal do uspešnega zaključka.
Z novogradnjo so pridobili sodobno kulturno dvorano z 279 sedeži, ki jo s poslovnim delom ločuje hodnik, ob njem
Foto: M. Ozmec
Pomembna pridobitev za več rodov
Znameniti baziliki Marije zavetnice s plaščem, urejeni romarski poti in starotrški hiši na Ptujski Gori ter oranžni osnovnošolski lepotici v Majšper-ku se je s svečanim odprtjem v nedeljo, 19. avgusta, pridružil še eden najlepših in najmodernejših objektov v občini, nov kulturno-poslovni center Majšperk.
Z odprtjem tega arhitektonsko izstopajočega in lepo urejenega rdeče-sivega objekta, pred katerim se bohoti fontana z vodometom, so v občini Majšperk pridobili sodoben center, ki je namenjen občinski upravi ter poslovni in kulturni dejavnosti. Pogled na center Majšperka je z novim objektom popolnoma drugačen, lepši in sodobnejši, kar dokazuje, da se je ta dolga povojna leta obrobna haloška občine po 16 letih svoje samostojnosti razvila v pomembno strateško partnerico širšega območja. Občinsko središče se iz nekdaj tipičnega tovarniškega naselja počasi spreminja v podeželsko mestece, ki poleg udobja modernega sveta ponuja lepote neokrnjene narave.
Kljub nedeljskemu popoldnevu in izredni vročini se je pred novim poslopjem v centru Majšperka zbralo okoli 500 domačinov, predstavniki projektantov, izvajalcev in številni gostje iz sosednjih občin. Po himni, ki sta jo skupno odpela oba majšperška pevska zbora, in krajšem sprehodu skozi zgodovino občine Maj-šperk nekoč in danes, ki ga je opravila Zlatka Lampret, so s prerezom traku nov kultur-no-poslovni center svečano odprli majšperška županja dr. Darinka Fakin, direktor občinske uprave Gorazd Ladinek in glavni izvajalec gradbenih del Jože Žolger. Blagoslov stavbe so opravili župniki vseh treh far, ki delujejo na območju občine Maj-šperk, nato pa so osrednjo slovesnost z bogatim kulturnim programom nadaljevali že v novi kulturni dvorani.
V prijetno ohlajeni in naj-sodobneje urejeni gledališki dvorani daleč naokoli je županja dr. Darinka Fakin poudarila, da segajo prva razmišljanja
S svojimi nastopi so se predstavili člani in članice vseh kulturnih društev v občini Majšperk, ki so pod idejo Smo-teatra združili moči in pričarali pomen dvorane ter pomemben del tehnike, ki jo nova dvorana nudi.
pa je manjša predelna dvorana, namenjena različnim oblikam izobraževanja, ki se po potrebi lahko spremeni tudi v poročno dvorano. V poslovnem delu centra so v zgornjem nadstropju, ki je dosegljivo s prvim dvigalom v tem kraju, dobili primerne prostore za delo občine, veliko sejno sobo, prostor za matični urad in policijsko pisarno ter dva prostora za društva in spremljevalne prostore. V pritličju bodo svoje prostore dobili Društvo invalidov Maj-šperk-Kidričevo ter najemniki štirih poslovnih prostorov, med katerimi bo v enem zavarovalnica, v drugem kavarna, za dva lokala pa še pričakujejo ponudbe. Celoto zaokrožuje okusno urejena okolica s prekrasno fontano, ki bo zagotovo postala simbol občinskega središča.
Celoten objekt ima skupno 2.523 kvadratnih metrov neto površin, od tega je 1.190 m2 namenjenih poslovni dejav-
nosti, 1.333 m2 pa kulturi in izobraževanju. Vrednost vseh opravljenih del, skupaj z ureditvijo okolice in dela državne ceste s pločniki, je veljala 4,2 milijona evrov, od tega so okoli 1,9 milijona evrov uspeli pridobiti iz regionalnega razvojnega sklada.
Da nastane takšen objekt, je potrebnih veliko idej, razmišljanj, želja, veliko potreb, veliko ljudi, veliko besed, veliko kritik, veliko pohval, veliko odločitev in predvsem odgovornosti do dela, ljudi in denarja. Zato je županja izrazila prepričanje, da z njo delijo veselje tudi vsi drugi občani, saj so s skupnimi močmi uspeli in ponosni so na opravljeno. Za pomoč pri realizaciji objekta, ki je pomemben za več generacij občanov, se je županja posebej zahvalila svojima sodelavcema, direktorju občinske uprave Gorazdu Ladinku in sodelavcu na projektih Maticu Šinkovcu, spominske zahvale pa so izročili še vsem
drugim izvajalcem in sodelavcem. V imenu vseh občanov se je županji dr. Darinki Fakin zahvalil predsednik najstarejšega društva Rajko Jurgec.
Županja pa se je zahvalila tudi vsem nastopajočim, članom in članicam kulturnih društev v občini Majšperk, ki so pod idejo Smo-teatra združili moči in pričarali pomen dvorane ter predstavili tudi pomemben del tehnike, ki jo nova dvorana nudi. Po uradni slovesnosti pa so se Majšper-čani pokazali tudi kot odlični gostitelji. Za sladke domače dobrote so poskrbele članice društev gospodinj Majšperk, Ptujska Gora in Stoperce, društvo vinogradnikov je skrbelo, da gostje niso bili žejni, Občina Majšperk in gostilna Dolin-ca pa za to, da niso bili lačni. Zaradi tega so se po ogledu notranjosti in prostorov novega kulturno-poslovnega centra mnogi z veseljem zadržali v prijetnem druženju.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Fontana z vodometom je že prvi dan postala koristna in bo zagotovo središče zanimanja številnih domačinov in obiskovalcev.
Po slovesnem odprtju so se Majšperčani pokazali kot odlični gostitelji, saj so pripravili pogostitev za vse udeležence.
Ormož • Številne investicije še izvajajo
Dobro investicijsko leto
Ob zaključku izgradnje namakalnega sistema, ene največjih investicij v občini Ormož, smo se pozanimali, kako daleč so že realizirane druge načrtovane letošnje investicije. Letos jih bo v občini Ormož za okrog 7 milijonov evrov in večina je v polnem teku ali pa so že pri koncu.
Župan Alojz Sok je opozoril, da je k temu znesku treba prišteti še sredstva v višini 1,7 milijona evrov za deponijo, ki so v proračunu rezervirana za ta namen in se prenašajo iz leta v leto.
Ena pomembnejših investicij je gradnja prve faze kanalizacije med Podgorci in Veliko Nedeljo, ker bodo na kanalizacijo in čistilno napravo priključene vasi Podgorci, Sene-šci, Sodinci in del Trgovišča. Projekt je vreden 2,1 milijona evrov, dela pa bi morala biti konec avgusta zaključena, vendar to očitno ne bo šlo in bo treba rok gradnje podaljšati za mesec dni. Rok izvedbe projekta pa se bo podaljšal za pol leta še z odmerami in odkupi zemljišč, saj bo treba počakati še na odločbe geodetske uprave in potrditev odkupov zemljišč na občinskem svetu.
Kanalizacija bo dana v uporabo že v kratkem. Uporabniki bodo kmalu na dom prejeli odločbe o plačilu komunalnega prispevka za kanalizacijo, in ko bodo obveznosti plačane, jih bodo začeli priključevati. Višina prispevka se izračuna na podlagi odloka, višina plačila pa je odvisna od velikosti
zgradbe in velikosti funkcionalnega zemljišča. Glede višine tako župan ni mogel navesti konkretne številke. Povedal pa je, da so največji prispevek v višini 800 evrov v Veliki Nedelji naračunali za veliko kmetijo s poslovnim prostorom, za stanovanjsko hišo s kakšnimi 100 kvadratnimi metri površine pa naj bi se cena gibala med 300 in 400 evri. Uporabniki so si dolžni sami urediti priključek od iztoka kanalizacije iz hiše do priklopnega mesta na omrežje.
Zaključujejo se tudi dela pri zamenjavi primarnega voda vodovoda proti Središču ob Dravi, ki naj bi zagotovil nemoteno oskrbo z vodo za vasi na skrajnem vzhodnem delu občine. Poleg tega si investitor obeta zmanjšanje vodnih izgub. Pri oskrbi z vodo ima občina v žepu tudi že sklep kohezijskega sklada za projekt, vreden skoraj 10 milijonov evrov, ki bo v prihodnjih dveh letih temeljito prenovil še druge vodovodne odseke.
V teku je tudi sanacija deponije komunalnih odpadkov Dobrava, ki bo stala 250.000 evrov. V okviru sanacije bodo pokrili polji 14 in 15. Na obči-
Foto: Viki Ivanuša
Zupan Alojz Sok je povedal, da bo v občini za investicije letos namenjenih okoli 7 milijonov evrov.
ni pa nestrpno čakajo tudi na odločitev pristojnih služb o možnosti odlaganja odpadkov do zapolnitve odlagališča. Odločitev pričakujejo do konca avgusta.
Novo igrišče v Ivanjkovcih in pri Miklavžu
Pred končanjem je tudi modernizacija skupno okoli 8,5 kilometra cest po vsej občini. Na ureditev čaka še Dobra-vska ulica, ki se še ni pričela,
Znanje managementa za več kariernih priložnosti
Si želite novih izzivov? Razmišljate o nadaljnjem ali dodatnem izobraževanju? Želite pridobiti poglobljena strokovna znanja s področja managementa, ekonomije in financ, prava ali upravljanja traj-nostnega razvoja? Odločite se za študij v Celju, na Fakulteti za management!
Vaša kariera se začne tukaj - z magisterijem na Fakulteti za management!
Študirajte management, ekonomijo, finance, pravo ali trajno-stni razvoj.
Magisterij brez šolnine tudi v Celju, predavanja ob 16.30.
Informativni dan v Celju 30. avgusta (v Kopru 28. in v Škofji Loki 29. avgusta).
Izberite modro, izberite Fakulteto za management!
Naložba v znanje, ki ga boste dobili na Fakulteti za management, je življenjska naložba, ki se vam bo dobro obrestovala.
Fakulteta za management - modra izbira
Z več kot 15-letno tradicijo izobraževanja na področju managementa. Vseskozi poudarjamo učinkovito rabo znanja v poslovni praksi. Ponujamo aktualne vsebine in mednarodno primerljive programe. Na fakulteti predavajo ugledni predavatelji z bogatimi izkušnjami iz prakse, sodelujejo gostujoči predavatelji oziroma gosti iz prakse. Vsem študentom ponujamo možnost, da del študija opravijo v tujini na eni od 100 partnerskih institucij v več kot 25 državah, podiplomske študente pa vključujemo tudi v raziskovalne projekte. Termine in način izvajanja predmetov prilagajamo zaposlenim študentom.
Fakulteta z dodano vrednostjo
Fakulteta za management ima dobro oblikovan in utečen tutorski sistem za pomoč študentom. Lah-
www.fm-kp.si/vp¡S!
Univerza na Primorskem Fakulteta za management
www.fm-kp.si/vpis | referat@fm-kp.si 03 490 03 32
ko se pohvali s kariernim centrom, prek katerega svoje študente ozavešča in informira glede možnosti zaposlitve in poslovne kariere. Fakulteta izdaja dve znanstveni reviji, v katerih študenti lahko objavijo svoje prispevke. Odprtost navzven uresničuje s članstvom v številnih mednarodnih združenjih, na primer ECBE, CEEMAN in EUCEN, vseskozi pa širi tudi mrežo partnerskih institucij doma in v tujini.
Če želite izbrati modro in študirati na fakulteti z dodano vrednostjo, vam ni treba v Koper, lahko se odločite tudi za Celje ali Skofjo Loko, kjer fakulteta izvaja dodiplomski in podiplomski študij.
Informativni dnevi v avgustu, ob 17. uri: Celje, 30. 8. | Škofja Loka, 29. 8. | Koper, 28. 8.
Prvi prijavni rok za vpis v magistrski in doktorski študij traja do 7. septembra 2012; drugi prijavni rok (v primeru prostih mest) bo potekal do 20. septembra 2012.
Drugi prijavni rok za vpis v dodiplomski študij pa je od 22. do 29. avgusta, na fakulteti so še prosta mesta za vpis v visokošolski in univerzitetni program Management (redni študij v Celju, Kopru in Škofji Loki).
saj čakajo na projektne pogoje Elektra. Letos je bil zgrajen tudi pločnik med Humom in Loperšicami.
V	izgradnji sta kar dve igrišči s tekaško stezo s tartansko prevleko in pripadajočo ureditvijo. V Ivanjkovcih bo poleg steze narejeno še igrišče za odbojko na mivki, pri Miklavžu pa dve igrišči za tenis. Naročena je bila tudi dokumentacija za novo pomožno nogometno igrišče s tribunami v Ormožu, saj so bili obstoječi projekti narejeni za I. ligo, za kar pa v Ormožu ni potrebe. Na telovadnici OŠ Miklavž pri Ormožu so prekrili streho, ki je zatekala, in obnovili sanitarije. Vse tri občine skupaj pa so financirale prekritje strehe na OŠ Stanka Vraza v Ormožu.
Na Kogu se je občina odločila za obnovo spomeniško zaščitene Košarkine hiše, ki bo potekala v treh fazah. Letos bodo prenovili gospodarski del, v nadaljevanju pa kletne prostore in stanovanjski objekt. V obnovljeni hiši naj bi prostor našel vinogradniški muzej, obstaja pa tudi zanimanje za vinoteko. I. faza je vredna 65.000 evrov, obnovljen objekt pa bo služil tudi Turističnemu društvu Kog in lokalnim ponudnikom za prodajo turističnih spominkov, drugih izdelkov in vin.
Knjižnica potrebuje nov prostor
V	Ormožu pa se bo kmalu začela prenova grajskih prostorov, v katerih je nekoč imel vaje pihalni orkester. Okoli novega leta naj bi se tja preselil Mladinski center Ormož, del prostorov pa bo uporabljen tudi za arhiv knjižnice. Sicer pa tudi za celotno knjižnico iščejo drugo prostorsko rešitev, kajti zaradi slabe statike in povečane teže knjig je selitev nujna. Župan Alojz Sok meni, da bi bil stari vrtec idealen, seveda pa bi ga bilo treba urediti za novo namembnost. Z zamenjavo strehe, stavbnega pohištva in ustrezno notranjo ureditvijo, je župan prepričan, bi bilo prostora več kot dovolj. Na ta način bi rešili več težav naenkrat: imeli bi knjižnico v eni etaži in dostopno za vse, dali bi namembnost praznemu objektu, v gradu pa bi lahko razširili muzejsko dejavnost.
V	letošnjem proračunu niso pozabili tudi na obnovo kulturnih dvoran. Temeljito je bila obnovljena dvorana v Podgorcih, v Ormožu in pri Miklavžu pa so v dvoranah obnovili sanitarije. Z zaščitno fasado so naredili energetsko sanacijo dvorane v Ivanjkov-cih. Zaključili so tudi projekt širokopasovnega interneta. Sedaj iščejo še možne rešitve za vasi Trgovišče, Mihovci in Pavlovci, kjer to še ni urejeno, potem pa bi bila pokrita celotna občina.
Ob koncu pogovora je župan Alojz Sok povedal tudi to, da bo na eni od jesenskih sej predstavljen dolgo pričakovani občinski prostorski načrt.
Viki Ivanuša
Pa brez zamere
Vsakodnevne samoumevnosti
Iz malhe jezdecev apokalipse
Ker živimo iz dneva v dan, lepo po vrsti, se nam nekatere stvari kažejo kot samoumevne. S tem ne mislim zgolj na (do)umevanje lastne pozicije v tem svetu, ampak tudi to, kako naš svet sploh je. Se pravi, kako deluje in kaj je tisto, kar je res temeljno, najpomembnejše v njem. Kot samoumevni kandidati se kažejo razmerja med velesilami, korporacije, krize in krizice, vojne in tako dalje. A vse to pravzaprav ni tisto, kar je elementarno ključno za nas, našo družbo, naš svet. V vsaki vojni, krizi ter seveda v vsaki korporaciji in velesili obstajajo ljudje, ki zaslužijo. Ki profitirajo na račun drugih. Ki izrabljajo in pri tem niso izrabljeni.
Kar je za nas vse, tudi za pravkar omenjene preda-torje, ključno, so stvari, ki bi lahko elementarno prizadele vse nas, tako tiste najrevnejše (no, veliko teh je že prizadetih zaradi tega) kot tudi tiste najbolj nesramno bogate. In seveda vse vmes. Ni treba biti posebej pameten, da bi ugotovili, kaj te stvari so. Je pa res, da jih zaradi njihove domnevne samoumevnosti dostikrat prezremo oziroma o njihovem umanjkanju na vsakodnevni ravni sploh ne razmišljamo. Nanje nas spomnijo taki dogodki, kot so recimo sušne vremenske razmere, ki smo jim v naši deželi priča v tem letu. Ob taki suši, še posebej tukaj doli na Obali, se pokaže, kaj so tiste stvari, katerih umanjkanje bi lahko dobesedno razbilo, razrušilo našo družbo, civilizacijo, kot jo poznamo, ter nad nas poslalo vse štiri jezdece apokalipse. Poglejmo nekaj izmed teh.
Na prvem mestu je seveda že omenjena voda. Voda je vir življenja. Brez nje nas ne bi bilo na tem planetu. Vodo potrebujemo vsak dan. Človek brez hrane lahko zdrži več dni, brez vode pač ne. Predstavljajte si, da lepega dne iz pipe ne bi več pritekla voda, da v trgovini ne bi mogli več kupiti plastenk z vodo (in z nobeno drugo pijačo, saj vse vsebujejo vodo) in tako dalje. Skratka, popoln vodni mrk. Ljudje bi začeli krasti vodo tistim, ki bije še nekaj imeli, pojavili bi se siloviti spori, pretepi, nasilje, industrija bi se ustavila - da, celo vojne bi se bile za vodo. Za nekaj dandanes tako samoumevnega, kot je voda.
Za vodo pride na vrsto hrana. Brez nje je sicer, kot rečeno, mogoče (pre)živeti nekaj dni več, kot če bi bili brez vode, a v končni fazi se telo tudi ob pomanjkanju hrane vda. Tudi v primeru, da bi naenkrat (tudi zaradi suše) zmanjkalo hrane, torej poljščin, zelenjave, mesa in tako dalje, bi bili priča dogodkom, ki smo jih opisali v prejšnjem odstavku. Brez hrane, tako kot brez vode, ni človeške vrste in naše civilizacije.
Naši civilizaciji pa se ne bi kaj dosti bolje godilo tudi v primeru, da bi naenkrat umanjkale dve stvari, ki smo jih v obliki, v kateri nam služita, izumili sami: elektrika in fosilna goriva, po domače, nafta. Za nafto se že sedaj bijejo vojne, v primeru globalnega električnega mrka pa ne bi bilo nič drugače. Nafta je že danes strateška surovina, o elektriki pa se na ta način ne govori zgolj zato, ker je do nje pač lažje priti oziroma jo pridobivati. A to ne pomeni, da je elektrika zato kaj manj "strateška" od nafte. Črtajte obe s seznama dostopnih dobrin in naša civilizacija v obliki, kot jo poznamo, ne bo več mogoča.
Na koncu naj pri naštevanju apokaliptičnih umanjkanj naštejemo še najbolj sofisticiranega in tehnološkega - umanjkanje svetovnega spleta, po domače interneta, ter celotne IT tehnologije. Če se vam zdi nezmožnost dostopa do Facebooka in pošiljanja e-sporočil dogodek, ki meji na katastrofično, pomislite na dejstvo, da je od spleta in vseh možnih računalnikov danes odvisna praktično cela družba - celotna industrija, komunikacije, orožje množičnega uničevanja (jedrskiprojektili!) in tako dalje. Spletni in računalniški mrk bi svet pahnila v prazgodovinsko, ne zgolj v "pred-spletno inpred-računalniško" dobo.
Vsakodnevne samoumevnosti, ki se jih zaradi (pri nas) vsesplošne dostopnosti začnemo zavedati šele, ko nam je zaradi tega ali onega razloga dnevna doza rahlopriškrnjena. A lepo nam - nekaterim ljudem in družbam je pipica močno priškrnjena, celo zaprta, zmeraj, ne zgolj tuintam.
Gregor Alič
Zagreb • Po Avstrijcih še Hrvati Hrvaška hoče kranjsko klobaso
Foto: en.wikipedia.org
Hrvaška je ujela zadnji rok za pritožbo na vlogo Slovenije za registracijo kranjske klobase. Hrvaško kmetijsko ministrstvo je na svoji spletni strani pojasnilo, da želijo s pritožbo zaščititi domače proizvajalce in izvoznike, ki letno s proizvodnjo kranjskih klobas zaslužijo več kot 80 milijonov kun oz. več kot 10 milijonov evrov.
Evropska komisija je 18. februarja objavila povzetek vloge za registracijo kranjske klobase in vsaka članica unije oziroma tretja država ima pravico do ugovora zoper to vlogo do 18. avgusta. K pritožbi je hrvaško ministrstvo preložilo vso dokumentacijo, ki so jo zbirali zadnji dve leti.
Pred tem sta se v zvezi s kranjsko klobaso že dogovorili Slovenija in Avstrija. Junija sta dosegli predhodni dogovor, ki bo zagotovil ustrezno zaščito tega mesnega izdelka na ravni EU, obenem pa omogočil proizvajalcem v Avstriji, da ob upoštevanju določenih pogojev lahko nadaljujejo s proizvodnjo njihovih proizvodov, ki imajo v imenu vključeno besedo 'kranjski' oziroma 'krainer'.
Ugovore lahko vsaka članica ali tretja država še do sobote pošlje komisiji, ki bo najprej preverila dopustnost oziroma utemeljenost prejetih ugovorov na vlogo za kranjsko klobaso in jih bo šele nato posredovala Sloveniji.
Hkrati bo komisija pozvala Slovenijo in države, ki so podale ugovore, da v roku šestih mesecev dosežejo dogovor. V primeru, da dogovora ne bo, bo o registraciji kranjske klobase ponovno presojala komisija. Z vsebino ugovora Hrvaške na ministrstvu za kmetijstvo in okolje niso seznanjeni, zato ga ne moremo komentirati, so pojasnili. (sta)
Stockholm •
Pohištveni velikan Ikea vstopa v hotelirstvo
V odprtje svojih hotelov vlagajo milijardo evrov
	
HfcrTlF.ti FiiimiM9	
	V JJ
MMfet__J	
Foto: en.wikipedia.org
Švedski pohištveni velikan Ikea se je odločil vstopiti na trg hotelirstva, za nov projekt pa bo namenil približno milijardo evrov. Ikea po Evropi že nekaj časa išče primerne nepremičnine za odprtje svojih hotelov, v prihodnjih tednih pa bodo tudi sporočili, kje bodo stali njihovi prvi hoteli, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po informacijah švedskega časnika Svenska Dagbladet bo Ikea odprla »vsaj 100 hotelov« v Nemčiji, Belgiji, Veliki Britaniji, na Nizozemskem in v baltskih državah. Gradnja hotelov bo financirana iz Ike-inih prihodkov, ki jih je švedska družba nedavno ocenila na približno devet milijard evrov, vendar pa hoteli ne bodo nosili simbola družbe, prav tako pa bodo imeli ločeno vodstvo.
Investicija v hotele naj bi po poročanju švedskega časnika znašala približno milijardo evrov, čeprav tega za časnik v švedskem pohištvenem velika-
nu niso želeli potrditi. Ikeini hoteli sicer ne bodo opremljeni z njihovim pohištvom, ki je znano kot cenovno ugodno in ga kupci doma sestavijo sami.
Tiskovni predstavnik Ikee Harald Müller pa je potrdil, da bodo njihovi hoteli cenovno dostopni. »Znebili se bomo vseh nepotrebnih stvari, kot so hotelske restavracije, namesto tega pa gostom ponudili dober zajtrk, odlično interne-tno povezavo ter učinkovito sprejemno pisarno brez odvečnih formalnosti ob odhodu iz hotela,« je dodal. (sta)
New York •
Neuspešna misija VS
Varnostni svet ni podaljšal mandata opazovalni misiji ZN v Siriji
Varnostni svet Združenih narodov se je v petek odločil proti podaljšanju mandata opazovalni misiji ZN v Siriji, ki se bo dokončno iztekel v nedeljo. Je pa podprl ustanovitev civilnega urada za zvezo v Siriji, ki bi ZN in Arabski ligi pomagal pri končanju krvavega konflikta v Siriji, poročajo tuje tiskovne agencije.
Francoski veleposlanik pri ZN Gerard Araud je po zaprti seji 15-članskega Varnostnega sveta v New Yorku dejal, da se bo mandat misiji iztekel in ga ne bodo podaljšali. Obenem pa je povedal, da se bo prisotnost ZN v Siriji nadaljevala. Članice VS so se strinjale z ustanovitvijo civilnega urada
za zvezo v Siriji, ki ga je predlagal generalni sekretar ZN Ban Ki Moon, je pojasnil.
Araud je še dejal, da pogoji za morebitno podaljšanje misije neoboroženih opazovalcev niso bili izpolnjeni, saj ni prišlo do zmanjšanja nasilja v Siriji ter da ni konca uporabe težkega orožja s strani sirske vlade.
Rusija pa je danes mednarodno skupnost, vključno s Savdsko Arabijo in Iranom, pozvala k srečanju, na katerem bi pozvali sirsko vlado in opozicijske upornike k prenehanju spopadov in vzpostavitvi premirja, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Rusija je tako sklicala srečanje predstavnikov mednarodne skupine za Sirijo, ki naj bi potekalo v petek v New Yorku, je sporočil ruski veleposlanik pri ZN Vitalij Čurkin.
Mandat misije Unsmis se je začel aprila. Opazovalci naj bi v Siriji 90 dni nadzorovali uresničevanje mirovnega načrta posebnega odposlanca ZN in Arabske lige Kofija Annana oz. prekinitev ognja, ki pa sta jo obe strani kršili. Misija je bila sestavljena iz 300 neobo-roženih vojaških opazovalcev, ki jih je spremljalo 100 članov civilnega osebja. Sredi junija so delo misije začeli ovirati vedno hujši spopadi.
20. julija je Varnostni svet ZN izglasoval podaljšanje mandata misiji za 30 dni. ZN so že tedaj napovedali, da mandata misije ne bodo podaljševali, razen če ne bo bistvenih sprememb glede stopnje nasilja in uporabo težkega orožja v Siriji. 24 in 25. julija je Sirijo zapustila polovica opazovalcev. (sta)
Ekvador • Spor med državami zaradi azila
EkvadorAssangeu odobril politični azil
Foto: apps.beta620.nytimes.com
Ekvador je ustanovitelju spletne strani WikiLeaks Julianu Assangeu odobril politični azil, je v petek sporočil ekvadorski zunanji minister Ricardo Patino. Assange se je zatekel na ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu, da bi se izognil izročitvi na Švedsko, kjer ga želijo zaslišati v zvezi z obtožbami o spolnih napadih.
»Ekvadorska vlada, zvesta tradiciji zaščite tistih, ki so poiskali zatočišče na naših diplomatskih predstavništvih, se je odločila odobriti diplomatski azil gospodu Assangeu,« je Patino sporočil na novinarski konferenci. Če bi Švedska As-sangea izročila ZDA, ga tam po besedah ekvadorskega zunanjega ministra ne bi čakalo pravično sojenje, temveč »vojaško ali posebne sojenje«, grozila pa bi mu tudi smrtna kazen. Kljub večkratnim poskusom Ekvadorja, so ZDA, Velika Britanija in Švedska za-
vrnile prošnjo, da bi Assangeu zagotovile varnost, je dejal Patino.
Britansko zunanje ministrstvo je v odzivu sporočilo, da »žalostna« odločitev Ekvadorja ne spreminja ničesar, Velika Britanija pa ima obvezo, da Assangea, ki je avstralski državljan, izroči Švedski. Britanski zunanji minister William Hague pa je zatem na novinarski konferenci dejal, da bi se lahko primer Assange vlekel še nekaj in da Velika Britanija Assangeu ne bo jamčila varnega prehoda. »Zavezani smo, da Assangea izročimo Švedski in smo odločeni, da to tudi storimo,« je povedal Hague.
Sicer so se odnosi med Veliko Britanijo in Ekvadorjem precej zaostrili. Britanske oblasti so namreč zagrozile, da bi lahko vdrle na veleposlaništvo in Assangea aretirale. Na odločitev Ekvadorja se je odzvala tudi Švedska, ki je zavrnila trditve vlade v Quitu, da Assange ne bi bil deležen pravičnega sojenja. »Naš trden pravni in ustavni sistem zagotavlja pravice vsem in vsakomur. Ostro zavračamo vse nasprotne obtožbe,« je na družbenem omrežju Twitter zapisal švedski zunanji minister Carl Bildt. Švedsko zunanje ministrstvo pa je ekvadorskega veleposlanika poklicalo na pogovor. »Želimo mu povedati, da je nesprejemljivo, da poskuša Ekvador ustaviti švedski pravosodni postopek,« je pojasnil tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Anders Jorle.
ZDA pa so medtem zavrnile obtožbe, da pritiskajo na britanske oblasti, da naj As-sangea priprejo. Predstavnica ameriškega zunanjega ministrstva Victoria Nuland ni želela komentirati ekvadorske odobritve političnega azila As-sangeu, a je dejala, da ZDA ne izvajajo pritiska na britanske oblasti. »To je problem vpletenih držav in nimamo načrtov, da bi se v zadevo vmešali,« je povedala Nulandova.
Assange je odobritev političnega azila označil za »pomembno zmago«. Ob tem se je zahvalil osebju ekvadorskega veleposlaništva in dodal: »Zdaj bo postalo bolj stresno.« Tiskovna predstavnica Wiki-Leaksa Kristinn Hrafnsson je pozdravila odločitev Ekvadorja in opozorila Veliko Britanijo, naj ne poskuša vdreti v ekvadorsko veleposlaništvo. »Veseli me, da se Ekvador ni uklonil ustrahovanju Velike Britanije,« je dejala. Ob tem je izrazila upanje, da so britanske oblasti dovolj razumne, da ne bodo vstopile v veleposlaništvo brez dovoljenja, saj bi to lahko »postavilo na glavo diplomatske odnose po vsem svetu«.
Assangeov švedski odvetnik pa je ocenil, da odločitev Ekvadorja pomeni konec švedske zahteve po izročitvi Avstralca. Po besedah Pera T Samuelsona se Assange »ne boji Švedske, temveč se boji, kaj bi se lahko zgodilo v ZDA«. »Tožilec se bo verjetno moral sprijazniti z drugim najboljšim scenarijem in pogovor z Assangeom opraviti na veleposlaništvu Ekvadorja v Londonu,« je dodal.
Assange se boji, da ga bo Švedska izročila naprej ZDA, kjer mu grozijo obtožbe zaradi vohunjenja, saj je WikiLeaks objavil številne tajne ameriške diplomatske dokumente, med drugim o vojnah v Iraku in Afganistanu. (sta)
Gospodarstvo po svetu
New York • Tečaj delnic Facebooka se je spustil na najnižjo raven, odkar se z njimi trguje na newyorški borzi. Danes se je namreč izteklo obdobje, v katerem je bilo nekaterim zgodnjim vlagateljem in zaposlenim v podjetju prepovedano prodati delnice, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Od danes lahko Facebookove delnice prodajo podjetja, kot so Goldman Sachs, Microsoft in Accel Partners, pa člani upravnega odbora Facebooka James Breyer, Peter Thiel in Reid Hoffman. Število delnic, s katerimi se lahko trguje, se je povečalo za 271 milijonov.
Vrednost delnic Facebooka se je od začetne vrednosti 38 dolarjev že znižalo za 46 odstotkov, danes pa se je tečaj znižal tudi za dodatnih sedem odstotkov do 19,69 dolarja, preden se je le rahlo popravil navzgor. S tem je dosegel najnižjo vrednost od začetka kotacije v maju, trenutno pa je okoli šest odstotkov pod gladino.
Washington • Suša še naprej močno pesti ZDA. Pogoji so se še zaostrili v pomembnih kmetijskih zveznih državah Kansas in Nebraska, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Gre za najhujšo sušo v zadnjih desetletjih, ki trenutno obsega 61,8 odstotka ozemlja države. Huda suša krepi zaskrbljenost zaradi zvišanja cen hrane v ZDA in po svetu. ZDA so največja svetovna proizvajalka koruze, soje in pšenice. Proizvodnja vseh omenjenih pridelkov je že močno prizadeta. Ameriški minister za kmetijstvo Tom Vilsack sicer ostaja optimističen, da bodo ZDA še naprej zadovoljevale svetovno povpraševanje po žitih, Združeni narodi pa opozarjajo pred zviševanjem cen. Suša sicer ni prizadela le kmetijskih pridelkov. Rejci živali se soočajo z vse dražjimi stroški krme, strokovnjaki pa pričakujejo, da se bo v prihodnjih mesecih podražila tudi predelana hrana.
Detroit • Ameriški avtomobilski proizvajalec Ford Motor močno čuti evropsko dolžniško krizo. Prodaja podjetja na stari celini je julija upadla na najnižjo raven v zadnjih 17 letih, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Ford je julija v 19 evropskih državah prodal 83.100 avtomobilov, kar je 12,3 odstotka manj kot v enakem mesecu lani. Za prvih sedem mesecev letošnjega leta je prodaja manjša za 10,6 odstotka. Ameriški avtomobilski proizvajalec sicer ni edini, ki se v Evropi bori s padcem prodaje. Podobne težave imajo General Motors, PSA Peugeot Citroen in Fiat. Podjetja se na krizo med drugim poskušajo odzvati z zmanjševanjem proizvodnje, pri čemer pa se ob poskusu zaprtja tovarn soočajo z velikim nasprotovanjem sindikatov in domače politike. Dunaj • Skupina Telekom Austria je v prvem polletju vknjiži-la 2,118 milijarde evrov prihodkov, kar je 4,9 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Ob tem je ustvarila 80,9 milijona evrov dobička, potem ko je v prvih šestih mesecih letos beležila 59,2 milijona evrov izgube, razkriva danes objavljeno poslovno poročilo skupine. V drugem letošnjem četrtletju je skupina ustvarila 1,063 milijarde evrov prihodkov, kar je 4,2 odstotka manj kot med aprilom in junijem lani. Čisti dobiček je bil višji za 70,5 odstotka in je znašal 34 milijonov evrov. Dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo je v polletju dosegel 364,8 milijona evrov, kar je 4,2 odstotka manj kot v prvih šestih mesecih leta 2011. V četrtletju pa je primerljivi dobiček upadel za 6,6 odstotka na 726,2 milijona evrov. Atene • Grški premier Antonis Samaras bo prihodnji teden na srečanjih z evropskimi partnerji razpravljal o omilitvi varčevalnih ukrepov, ki jih mora Grčija izvajati v zameno za mednarodno finančno pomoč, uradne prošnje pa zaenkrat še ne bo podal, navajajo grški vladni viri. Nemci Atene pozivajo, naj vztrajajo na začrtani poti. Poslovni časnik Financial Times je poročal, da bo Samaras na načrtovanih srečanjih z nemško kanclerko Angelo Merkel in francoskim predsednikom Francoisom Hollandom zaprosil, da se varčevalni ukrepi, ki bi jih morala Grčija izvesti v letih 2013 in 2014, raztegnejo na štiri leta.
Peking • Drugi največji proizvajalec osebnih računalnikov na svetu, kitajski Lenovo, je med aprilom in junijem ustvaril 144 milijonov dolarjev dobička, kar je 30 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Prihodki od prodaje so dosegli osem milijard dolarjev, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Lenovo je v prvem poslovnem četrtletju okrepil prodajo računalnikov v azijsko-pacifiški regiji in v Latinski Ameriki za 59,2 odstotka, medtem ko je v trgovine v Evropi, na Bližnjem vzhodu in v Afriki poslal 62,3 odstotka več računalnikov. Prvi finančnik podjetja Wonf Waiming je sicer izpostavil globalne gospodarske razmere, ki »na kratek rok vplivajo na trg osebnih računalnikov«. Ob tem pa je pojasnil, da investicije Lenova v mobilni internet že prispevajo k rasti prihodkov in dobičkonosnosti podjetja. (sta)
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04Î3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Gospodarski izziv z Mojco Zemljarič. Vsak ponedeljek ob 11. uri in ponovitev v torek po 19. uri.
Cvetkovci • Na Ormoškem skoraj desetina vseh slovenskih namakalnih sistemov
Ustvarjeni pogoji za pospešen kmetijski razvoj
V petek dopoldne so v Cvetkovcih simbolno odprli namakalni sistem Ormož-Velika Nedelja, ki je zgrajen na 449 hektarjih njivskih površin in je nadgradnja namakalnega sistema Ormož-Osluševci, ki je bil zgrajen leta 2004. Namakalni sistem skupno omogoča namakanje 720 hektarjev kmetijskih zemljišč. Dolgoročni cilj občine Ormož pa je zgraditi namakalni sistem na nadaljnjih 300 hektarjih, saj črpališče omogoča takšno kapaciteto namakanja.
Foto: Viki Ivanuša
Namakanje je namenjeno zelenjadarstvu, vendar ob letošnjih vremenskih razmerah upravičeno tudi pri drugih poljščinah.
V spreminjajočih se klimatskih razmerah je namakanje v kmetijstvu v pridelavi zelenjave, poljščin in trajnih nasadov postalo nujen ukrep. Dr. Martina Bavec, generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, je potrdila, da je ministrstvo naklonjeno gradnji velikih in spodbujanju manjših individualnih namakalnih sistemov: „Namakalni sistemi so ena od prioritet, ki jih bo ministrstvo financiralo do
Stanje v vinogradih letos ocenjujemo srednje dobro. Ponekod se je pojavila toča, drugje, še zlasti v Halozah na terasnih sistemih, suša. V aprilu, maju, juniju, juliju in prvi polovici avgusta je skupaj padlo 380 mm padavin, kar predstavlja dobro polovico od poprečja. Vemo tudi, da so bile težave pri cvetenju, tako da bo letošnji pridelek po količini vsekakor manjši kot v lanskem letu.
Kot smo priporočali smo lahko zaščito vinske trte v letošnjem letu zaključili v zadnji dekadi julija ali v prvi dekadi avgusta. Torej zaščita vinske trte več ni smiselna. Če se še odločamo za zaščito, pa vsekakor opozarjamo na ka-renco, saj lahko trgatev srednje poznih sort pričakujemo v prvi dekadi septembra. V zadnjih letih opažamo, da imamo predvsem v starih nasadih in nasadih, poškodovanih po močnejših točah, okužbe eske. Vemo, da se ta bolezen prenaša s trsa na trs, zato priporočamo, da sedaj označimo okužene trse, da jih lahko kasneje izkrčimo.
Sedaj je tudi čas, da odstranimo suhe in ostarele liste v coni grozdja. Pravilo velja, da lahko odstranimo liste, ki so pod grozdi.
e predstavil župan Alojz Sok.
leta 2020. Že septembra ali oktobra pričakujemo razpis, preko katerega bo mogoče financirati dva velika namakalna sistema. V proračunu je v okviru programa razvoja podeželja postavka namenjena tudi sofinanciranju namakalnih sistemov." Res pa je, da interes kmetov za namakalne sisteme precej niha. Naraste ob takšnih sušnih letih, kot je letošnje, in upade v letih, ko je dežja dovolj, je dodala dr. Bavčeva. Dotaknila se je tudi dolgotrajnosti postopkov, ki
V primeru, če se bo nadaljevalo suho, vroče vreme, pa moramo biti previdni pri tem ukrepu, da ne pretiravamo. Pazimo tudi na dotike na grozdju, saj vsaka mehansko poškodba pomeni nevarnost za botritis.
Letos opažamo izredno neenakomerno dozorevanje grozdov (posledica slabega vremena v času cvetenja), zaradi tega priporočamo sproščanje grozdov iz žice in redčenje grozdov. Pri redčenju odstranimo celi grozd ali posamezne pagrozde. Slednje velja še zlasti pri rdečih sortah, pa tudi pri sortah, ki jih namenjamo za višjo kakovost. Mnogokrat pozabljamo, da je prav pridelek na trs odločilnega pomena kakovosti vin. V praksi večkrat zasledimo pridelek na 1 ha, kar pa ni pravi podatek v smislu kakovosti. Vinogradnik, vinar mora imeti izdelano jasno strategijo, kakršno kakovost vina si želi in katero kakovost grozdja za to potrebuje. Tem zahtevam podredi vse druge ukrepe v vinogradu.
Glede časa trgatve in osnovnih priporočil pri predelavi grozdja bomo napisali več v naslednjem prispevku. Vsekakor pa lahko pričakujemo trgatev zgodaj, kar
Foto: Viki Ivanuša
Željko Krabonja, predsednik namakalne skupnosti Podgor-ci-Velika Nedelja, si želi, da bi bila izgradnja sistema samo prvi korak pri razvoju kmetijstva na tem območju.
so povezani z obilico papirnatega dela - pridobivanje soglasij vseh kmetov, spremembe občinskih prostorskih načrtov, pridobivanje vodnih soglasij, gradbenega dovoljenja in tako naprej. Ker to lahko traja leta, marsikje kmetje in investitorji obupajo, zato bodo te postopke skrajšali in poenostavili. Tudi za izgradnjo ormoškega sistema je občina od želje do izvedbe potrebovala 5 let.
pomeni da moramo že sedaj razmisliti o vinski posodi, opremi za predelavo, enoloških sredstvih ter kakšen tip vina si želimo glede na svojo porabo, prodajo in naravne danosti. V lanskem letu vemo, da so mnogi vinogradniki zamudili z optimalnim časom trgatve na tip
Bistveno izboljšan sistem namakanja
Namakalni sistem je predstavil župan Alojz Sok, ki je povedal, da je skupna vre-
vina, ki si ga želijo (špricar tip). Maksimalno se moramo potruditi pri higieni kompletne vinske opreme, saj ta zagotavlja optimalno kakovost vina in minimalno uporabo enoloških sredstev.
Andrej Rebernišek, univ. dipl. inž. kmet.
dnost investicije okrog 1,6 milijona evrov, od katerih je občina zagotovila le DDV, glavnino denarja pa je zagotovilo ministrstvo. Dela je izvajalo Komunalno podjetje Ormož, ki je položilo 17.466 metrov cevovodov, zgradilo 133 podzemnih hi-drantnih priključkov, dodatno trafo postajo in opremo za reguliranje in krmiljenje strojne opreme. V celoti so tudi prenovili črpališče, kar sedaj omogoča drugačen način namakanja, kot je bilo to pred leti. Vgrajenih je bilo 5 visokotlačnih črpalk s pretokom 480 litrov na sekundo, kar omogoča delovanje 70 bobenskih namakalnikov naenkrat. Sistem je začel poskusno obratovati pred dvema mesecema in rezultati so že vidni.
Po izgradnji prve faze namakanja pred leti kmetje niso bili v celoti zadovoljni z delovanjem sistema, bilo je kar nekaj kritik, zato nas je zanimalo kaj je pričakovati tokrat. Alojz Sok je povedal: „Kmetje so bili nezadovoljni, ker so na koncu namakalnega sistema potrebovali stroje, ki so ustvarjali pritisk v namakalnih rolomatih. Nov sistem je zgrajen s frekvenčno regulacijo, ki omogoča konstanten pritisk okoli 8 barov, tako da pogonski traktorji niso več potrebni. Rolomati se priklopijo na sam vodni ventil, kmet pa lahko pusti ponoči rolomat na njivi in ga časovno regulira." Dodal je še, da razmišljajo tudi o izgradnji III. faze, saj so cevovodi zgrajeni tako, da jih je mogoče podaljšati.
Namakalni sistem je s priti-
skom na gumb v komandnem sistemu pognal v tek Željko Krabonja, predsednik namakalne skupnosti Podgorci-Velika Nedelja, ki pravi, da si brez tega sistema kmetovanja več ne more predstavljati. Med najpomembnejšimi pridobitvami je gotovo stabilnost proizvodnje, dvignili pa se bosta tudi kvaliteta in kvantiteta pridelkov. Tako bosta proizvajalec in kupec dobila svežo zelenjavo, posledično pa se bo dvignila tudi samooskrba. Krabonja je povedal, da bi moral biti namakalni sistem le prvi korak, ki bi za seboj potegnil širši kmetijski razvoj območja. Namakanje bo omogočilo tudi uvajanje novih kultur, kar bi lahko pritegnilo investitorje. Vsekakor pa bi moral biti naslednji korak gradnja skladiščno-predelovalnega centra in ustanovitev enotne blagovne znamke.
Na otvoritvi so še povedali, da je proizvodni cilj po izgradnji namakalnega sistema v kolobar vključiti 20 % zelenjave ter je letno pridelati in prodati okoli 4500 ton. Tako bi okoliški kmetje s pomočjo kmetijske zadruge ter kupcev postali pomemben partner pri lokalni samooskrbi s hrano. Glede stroškov, ki jih bodo kmetje imeli z namakanjem, še ni dokončnih izračunov.
V Sloveniji imamo vsega skupaj 7800 hektarjev namakalnih sistemov, za okoli nadaljnjih 1200 hektarjev pa so postopki pridobivanja vseh dovoljenj že v zaključni fazi. Pri skupno 170.000 hektarjih njivskih površin to ni veliko.
Viki Ivanuša
Haloze, Slovenske gorice • Nasveti za vinogradnike
Veliki srpan in vinogradnik
Avgust je za vinogradnika zelo pomemben, saj so tu že priprave na trgatev , potrebno je razmisliti o morebitni količini starega vina, analizirati prodajo vina, kakšen stil vina najlažje prodamo ter kakšna je kakovost grozdja v vinogradu.
Videm • Pobrateni tudi župniji
Se čvrstejše sodelovanje
Potem ko sta občini Videm in Bednja na Hrvaškem lani podpisali listino o pobratenju, so se za podpis posebne listine o pobratenju odločili še v župniji sv. Vida Videm pri Ptuju.
Na vidovo, junija letos, je bil podpis listine najprej opravljen v Vidovi farni cerkvi, v sredo, 15. avgusta, pa je bil podpis sklenjen še na hrvaški strani z župnijo Marijinega vnebovzetja v Bednji.
Tudi v tem primeru slovenska in hrvaška stran pričakujeta, da bosta z dobrim sodelovanjem in skupnimi projekti lažje kandidirali na razpisih za pridobitev evropskih sredstev.
Podpis listine o pobratenju sta pri osrednji praznični maši v župnijski cerkvi v Bednji opravila videmski župnik Tarzicij Kolenko in župnik v fari Bednja Zori-slav Šafran (na posnetku). Pri podpisu sta sodelovala tudi videmski župan Friderik Bračič in župan Bednje Mirko Bristovic, svečanega dogodka pa sta se udeležila še patra Jože Petek in Janez Ferlež iz župnije sv. Vida ter
Foto: arhiv občine
Potem ko sta že lani listino o pobratenju in sodelovanju podpisali občini Videm in Bednja v Hrvaški, sta leto to storili še obe župniji - župnija sv. Vida in župnija Marijinega vnebovzetja.
nekateri videmski občani oz. farani, ki so obisk Bednje in okolice izkoristili še za ogled kulturnozgodovinskih spomenikov; med drugim so si
tako ogledali župnijsko cerkev v Lepoglavi in dvorec Trakoščan.
Kulturni utrinek k slavju v bednjanski cerkvi in zelo do-
bro obiskanemu farnemu že-gnanju so dodali pater Janez Ferlež kot solist in odlični glasbeniki Kavaliri iz Bednje.
SM
Prejeli smo
Se o redarski službi
Primer g. Ariha me je spodbudil, da bralcem zaupam moje izkušnje z redarsko službo, ki se je zgodila pred dobrim letom. Moram reči, da nisem proti redarski službi, ampak proti nečloveškemu reševanju mojega primera.
Nisem med tistimi, ki se mora povsod pripeljati do vrat, a tokrat nisem mogla drugače. Pokvaril se mi je TV-aparat in ko me je poklical mojster, da je popravljen, sem se odpeljala ponj. Avto sem postavila tako, da sta bili desni kolesi na robu pločnika, za-
dnja vrata avta pa vštric vrat lokala. Na pločniku je bilo dovolj prostora tudi za otroški voziček. Tam sem bila največ 5 minut, ves čas (ko mi je preizkusil TV in izstavil račun) sem stala pri vrati, če pride redarka, da ji pojasnim, zakaj stojim z avtom.
A glej, redarka je prišla iz smeri Cankarjeve, dala list na sovoznikovo stran in v tej smeri tudi odšla. Če bi ga dala na voznikovo stran, kot mislim, da bi morala, bi jo videla. Jaz sem to ugotovila komaj drugi dan, ko sem parkirala pred našo hišo v Jadranski ul.,
Ljutomer • 101 leto Marije Drvar
Obiskala jo je županja
Minule dni je Marija Drvar iz Ljutomera praznovala visok in častitljiv življenjski jubilej - dopolnila je 101 leto.
Marija Drvar se je rodila leta 1911 v Stanetincu pri Štrigovi na sosednjem Hrvaškem, v Ljutomer se je preselila pred 42 leti, nekaj let pa je preživela tudi v Združenih državah Amerike. Večji del življenja se je posvetila delu na kmetiji in v gospodinjstvu, kot asistentka je delala tudi v zobni ambulanti svojega soproga. Drvarjeva živi pri svoji edini hčerki Darinki, ima vnuka Anito in Emilijana ter pravnuke Kristjana, Mašo in Majo. Ob praznovanju rojstnega dne jo je Drvar obiskala tudi ljutomerska županja Ob praznovanju rojstnega dne je Marijo Drvar obiskala tudi župa- Olga Karba. nja Olga Karba.	NŠ
kjer so delali delavci za spomeniško varstvo. Listje opazil en delavec, bilo nam je čudno, saj nihče ni videl redarjev.
Pogledali smo list, ki se je glasil na Dravsko ul., na datum dan prej. Takrat se spomnim, da sem ta dan dvignila TV-aparat. Takoj sem poklicala redarsko službo, prosila za tel. štev. redarske, ki je bila takrat na terenu. Dali so mi telefonsko številko, pa sem jo tako poklicala, a glejte, gospa se je razburila, kdo mi je dal njeno št., ker ji tega nisem povedala, je prekinila vezo. Moj problem je ni zanimal.
Drugi dan sem odšla z računom od TV na redarsko službo upajoč, da me bodo razumeli. Povedala sem, da sem ostala sama, da težkega aparata ne morem nesti daleč.
Šla sem tudi do vodje, pa so mi pojasnili, da se lahko pritožim, vendar vsi dobijo še zraven, torej bolje, da plačam polovično 40 €. To sem tudi naredila z grenkim priokusom in mislijo, da bi se z malo človeškega razumevanja lahko rešilo drugače.
Lep pozdrav!
Jožica Černezel
Anemari Kekec, Radio Ptuj
Komentar tedna
Speči pomniki preteklosti
O skrbi za našo stavbno dediščino, najsi gre za ohranitev starega ptujskega mestnega jedra ali gradov v bližini, je bilo prelitega že nič koliko črnila, izdelanih bogve koliko projektov, vendar se do sedaj ni zgodilo prav nič. Tudi potem, ko se je država odločila prodati nekatere pomnike naše preteklosti.
Pred časom sem se potepala po Borlu. Preprosto me je zaneslo v objem nekoč mogočnega gradu, ki vedno manj ponosno kljubuje zobu časa. Od daleč še vedno lesketajoč se sredi zelenja Haloz, od blizu kot nebogljen starček, ki samo še čaka svojo smrtno uro. Proseč pomoči, osamljen in zdi se, kot da pozabljen od vseh. Zadnji plaz mu je načel tudi nedrje in kdo ve, kako dolgo se bo naravi še lahko zoperstavljala zaščitna ograja, nič kaj prijazno nameščena nad cesto Ptuj-Zavrč. Vsekakor utegne slednja odgnati še tako zagretega morebitnega kupca. Sicer pa »princev«, ki bi reševali Borl, Turnišče, Dornavo ... in še katero od spečih kamnitih lepotic, itak ni.
Verjetno nisem edina, ki se tu in tam vpraša, kaj bo v prihodnje z zapuščenimi gradovi in dvorci. Še ne tako daleč nazaj je bilo veliko poskusov oživljanja, običajno so si za to najbolj prizadevali prostovoljci, združeni v posebne odbore in društva. Žrtvovali so svoj čas in sredstva, energijo ... vse dokler niso izgubili upanja. Nato ga je naposled izgubila še država in odločila se je za prodajo. Grad Borl za dober milijon evrov. Zaenkrat neuspešno in vse kaže, da bo tako tudi ostalo. Ključavnice na vratih in zaprti gostinski lokali v bližini so res slaba popotnica na poti oživljanja in iskanja novih možnosti razvoja turizma v teh krajih. Morda pa bi morala država, še preden se je odločila za prodajo, več pristojnosti vendarle dati »lokal-cem«, ki poznajo svoje gradove in dvorce in so imeli v preteklosti dobre ideje. Škoda le, da tudi ne denarja in moči, da bi jih lahko udejanjili.
Mogočni Borl seveda ni osamljen primer v zgodbi izgubljenih grajskih priložnosti. Tudi ptujski grad že dobri dve desetletji izgublja pravo življenjsko energijo. Imel jo je vse do zaprtja restavracije. Nato je izpuhtela in grad se je prelevil zgolj v muzej in občasni prireditveni prostor, čeprav bi lahko ponudil bistveno več. Se še spomnite srečanja Pahor - Kosorjeva -Tadic na Ptuju? Grad je zablestel tudi kot izvrsten protokolarni objekt. Škoda, da le enkrat in da se kljub diplomatskim obljubam, da bi ga utegnili v prihodnje uporabljati tudi v te namene, do danes ni spremenilo nič, razen da je tudi nekdanja konjušnica, kjer je bila restavracija, postala razstavni prostor.
Zdaj je pred vrati nov poskus oživljanja gradu na Ptuju. Tradicionalni ptujski festival narodnozabavne glasbe se prvič v svoji več kot štiridesetletni zgodovini seli prav na grad. Izziv za mnoge, ne le nas, Radio-Tednik Ptuj kot organizatorje, pač pa tudi za vse tiste, ki krojijo usodo grajske dediščine. Morda bodo le spoznali, da gradovi potrebujejo še kaj več, da potrebujejo življenje. In v ptujskem primeru mu lahko to ponudi že restavracija. Že res, da časi niso naklonjeni tovrstnim naložbam in naložbam sploh, vendar dejstvo, da na Ptuju in v okolici to poletje beležimo zadovoljiv obisk turistov, tudi iz tujine, potrjuje, da jo mesto še kako potrebuje. Kot Ptuj in celotna regija potrebujeta nov zagon in predvsem nova delovna mesta.
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
Nogomet
Led prebili z golom Aleša Čeha v zadnji minuti
Stran 12
Tenis
Rola dvakrat do finala, a tokrat brez naslova
Stran 12
Kajak in kanu
Vidoviču na DP štiri zlate medalje
Stran 13
Rokomet
Ormožani uspešni na prijateljskih tekmah
Stran 13
Nogomet
Za začetek presenečenje v Gerečji vasi
Stran 14 Odbojka na mivki
Bedrač sodi med najboljše v Sloveniji
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska liga, 6. krog
Tretja zaporedna zmaga rdečih, tokrat proti Muri
Mura 05 - Aluminij 1:3 (0:2)
STRELCI: 0:1 Bešič (7.), 0:2 Kurež (18.), 1:2 Eterovic (57.), 1:3 Rešek (82.).
MURA 05: Drakovic, Cipot (od 21. Buzeti), Majer (od 46. Kouter), Bohar (od 76. Sreš), Horvat, Kramar, Vaš, Fajic, Janža, Eterovic, Maruško. Trener: Franc Cifer.
ALUMINIJ: Murko, Kožar (od 60. Kmetec), Topolovec, Žagar (od 71. Režonja), Sulej-manovič, Drevenšek, Kašnik, Bingo, Medved, Kurež, Bešic (od 75. Rešek). Trener: Bojan Flis.
Kidričani so po dveh zmagah v prvenstvu lažje zadihali in se optimistično podali v Mursko Soboto, kjer jih je čakala prepričljivo zadnja zasedba lige, ki se je v uvodu prvenstva bolj posvetila evropskim kot prvenstvenim nastopom. Optimizem je v vrste Kidriča-nov vlila tudi zadnja okrepitev David Kašnik, ki je prišel iz Olimpije in s katerim je trener Flis v igri dobil nove možnosti.
V srečanje so bolje vstopili gostje in domače stisnili na njihovo polovico, plod agresivnejše igre rdečih pa je bil zadetek, ki so ga gostujoči nogometaši dosegli po lepem prodoru Bešiča, ki je zadel s kakih 18 metrov. Takoj zatem so črno-beli preko Boharja stresli okvir vrat Aluminija, toda rdeči so se kmalu veselili povišanja vodstva. V 18. minuti smo namreč videli njihov hitri protinapad,
Foto: Črtomir Goznik
Robert Kurež (Aluminij, rdeči dres) je bil v Murski Soboti izjemno aktiven in se je znašel v številnih priložnostih.
sterilna domača obramba ni reagirala in Kurežu ni bilo težko zadeti za 0:2. Pri tem strelu

PRVALIGÄ
IMZ5
Kurež
REZULTATI 6. KROGA:
Mura 05 - Aluminij 1:3 (0:2); strelci: Eterovič (57.); Bešič (7.), (17.), Rešek (82.);
Maribor - Domžale 2:1 (1:0); strelca: Tavares (41., 87.); Knezovič (74.); Gorica - Luka Koper 2:0 (2:0); strelca: Celcer (13. iz 11-m), Žogon (32.); Rudar Velenje - Triglav 1:0 (1:0): strelec: Rošer (20. iz 11-m); Olimpija - Celje 2:2 (2:1); strelci: Delamea - Mlinar (5.), Jovič (15. iz 11-m); Bezjak (26.), Lufti (75.).
1. MARIBOR	6	4	2	0	9:3	14
2. CELJE	6	3	3	0	7:4	12
3. LUKA KOPER	6	3	2	1	5:2	11
4. GORICA	6	3	1	2	11:8	10
5. DOMŽALE	6	3	0	3	5:5	9
6. ALUMINIJ	6	3	0	3	7:8	9
7. OLIMPIJA	6	2	2	2	11:8	8
8. RUDAR VELENJE	6	1	2	3	4:10	5
9. TRIGLAV	6	1	1	4	1:4	4
10. MURA 05	6	0	1	5	5:11	1
NAJ STRELCI: 6 zadetkov: Dejan Žigon (Gorica); 4 zadetki: Robert Kurež (Aluminij) in Roman Bezjak (Celje); 3 zadetki: Tavares (Maribor) in Nusmir Fajič (Mura 05) ...
je slabo reagiral tudi domači vratar. Kakšnih 1500 domačih navijačev je utihnilo, domači nogometaši so bili v šoku in zdelo se je, kot da prvič igrajo nogomet. Vse to je bila voda na mlin gostom, ki so v 21. minuti preko razpoloženega Bešiča ponovno zapretili, toda strel Ljubljančana je končal v zunanjem delu mreže. Zatem se je igra nekoliko umirila, Ki-dričani pa so brez pretiranega naprezanja zadrževali jalove domače nalete. Novo katastrofalno napako si je soboška obramba privoščila v 34. minuti, ko se je sam pred domačim vratarjem ponovno znašel Ku-rež, toda njegov poskus »loba«
POKAL SLOVENIJE
PARI 1. KROGA - TOREK 17.00: Šalovci - Gorica; SREDA 17.00:
Šmarje pri Jelšah - Aluminij, Tehnotim Pesnica - Domžale, Brda - Garmin Šenčur, Koroška Dravograd - Rudar Velenje, Tromejnik -Luka Koper, Odranci - Bela krajina. Srečanje Jesenice - Zavrč je bilo zaradi izstopa Jesenic iz tekmovanja registrirano v korist gostov z rezultatom 3:0.
je domači čuvaj mreže tokrat brez težav ukrotil. Že minuto kasneje je s kakih 30 metrov pravo »bombo« sprožil Dreven-šek, toda domače je rešil okvir vrat. V dinamičnem srečanju, ki ga je delno krojila tudi huda pripeka, so kmalu priložnost dočakali tudi Sobočani, toda strel Buzetija iz bližine je bil prešibak. V končnici prvega dela so domači nogometaši sicer imeli terensko iniciativo, toda Kidričani so bili na zelenici zelo dobro postavljeni, tako da pretirane nevarnosti za vratarja Murka ni bilo.
Uvod drugega polčasa je zaznamovala poškodba Kureža, ki je negibno obležal v svojem
kazenskem prostoru, toda na srečo ni šlo za nič hujšega in odlični nogometaš Aluminija je lahko nadaljeval srečanje. V 50. minuti je od daleč sprožil Fajic, toda njegov strel je zle-tel preko vrat Aluminija. Na nasprotni strani je imel novo izjemno priložnost Kurež, toda domači nogometaši so njegov strel ustavili na golovi črti. V 55. minuti je po podaji Janže z glavo nevarno poskusil Kramar, toda Murko je bil na pravem mestu. Murskosobo-čani so visoko vodstvo gostov znižali v 57. minuti, ko je sicer slaba podaja srečno prišla do Eterovica, temu pa iz bližine s strelom pod prečko ni bilo težko zadeti za 1:2. Naslednje minute so povsem pripadle čr-no-belim in nekajkrat je bilo v kazenskem prostoru Aluminija pošteno vroče. V 67. minuti so si Sobočani tako priigrali kar tri stoodstotne priložnosti v enem napadu, toda vselej je bil na mestu vratar Tomaž Murko, ki je sijajno reagiral (neuspešna sta bila dvakrat Maruško in Bohar). Fazanerija je oživela, domačini so dobili veter v jadra, toda kidričevska obramba je bila vselej na mestu. Bolj ko se je srečanje bližalo koncu, bolj je plahnel domači pritisk, Muri se je namreč poznala utrujenost od nastopanja v kvalifikacijah za Evropsko ligo. To so Kidričani izkoristili in
»Zaslužena zmaga Aluminija«
Feri Cifer, trener Mure 05:
»Vedeli smo, kakšne so dobre in slabe lastnosti Aluminija. Opozarjal sem, da moramo biti agresivni, toda tega nismo storili in zato smo bili kaznovani. V drugem delu je bilo bolje, toda Aluminij je zasluženo zmagal.«
Robert Kurež, napadalec Aluminija: »Zadovoljni smo s tremi točkami. Nam je bil cilj pred tekmo ne izgubiti, skušali smo napadati. Uspelo nam je trikrat zadeti in zmagati. Igrali smo tako, kot smo se dogovorili v slačilnici, tekmecu nismo puščali veliko prostora, nevarni pa smo bili tudi v protinapadih. Tri zaporedne zmage so najboljša možna popotnica pred srečanjem z Olimpijo doma, kjer bomo seveda iskali nove tri točke.«
po hitrem protinapadu v 82. minuti zadeli za 1:3. Najprej je poskusil Kurež, odbito žogo pa je v prazno mrežo poslal rezervist Rešek, ki si je zaradi pretiranega slavja prislužil tudi rumeni karton. Izid se do konca srečanja ni več spremenil in ostalo je pri zasluženi, že tretji zaporedni zmagi Aluminija.
Tadej Podvršek
Nogomet • 1. SNL
Prva zmaga Rudarja, Mura 05 še vedno brez nje
Šesti krog v 1. SNL je prinesel nekaj zanimivih obračunov, ki so nekoliko spremenili vrstni red na lestvici. Pri vrhu še vedno vztrajata Maribor in Celje, ki sta še vedno brez poraza. Mariborčani so po dobri stari navadi tekmo znova odločili v končnici (podobno kot prejšnjo proti Triglavu), tokrat je bil proti Domžalam mož odločitve Marcos Tavares, ki je odločilni zadetek dosegel tri minute pred koncem dvoboja. A tekma se pač igra 90 minut in zbranost je treba ohraniti do konca. Celjani še naprej pozitivno presenečajo, tokrat so remizirali v Ljubljani, kjer se vedno pogosteje pojavljajo informacije o zamenjavi trenerja Ermina Šiljaka.
Prvi letošnji poraz pa je v primorskem derbiju doživela ekipa Kopra. Ta je šele v 6. krogu prejela prvi zadetek (nekaj minut kasneje še drugega), na drugi strani pa ga tudi iz najbolj zrelih priložnosti - 11-metrovka Guberca -ni dosegla. Prvo zmago v prvenstvu so dočakali tudi nogometaši Rudarja, ki so minimalno ugnali Triglav. Po odstopu Milana Buričiča je njegov namestnik Andrej Goršek uspel dovolj motivirati ekipo in vknjižiti prvo zmago, ki je pomembna predvsem iz psihološkega vidika. Oddahnil si je tudi vratar Matjaž Rozman, ki je bil tokrat eden izmed najboljših igralcev Rudarja in je ohranil mrežo nedotaknjeno.
Igralci Aluminija so slavili še tretjo zaporedno zmago, s čimer so trenutno ena izmed najbolj vročih ekip lige. Na drugi strani je Mura 05 doživela peti zaporedni poraz, ki jo je še bolj prikoval na dno lestvice. Sobočani in vijoličasti bodo med tednom igrali tekme v evropskih tekmovanjih (Maribor v sredo v Zagrebu proti Dinamu, Mura v četrtek v Ljudskem vrtu proti italijanskemu Laziu), konec tedna pa je že na sporedu nov krog prvoligaškega prvenstva. Izjemno zanimivo srečanje bo v nedeljo odigrano v Kidričevem, kjer bo gostovala ljubljanska Olimpija.
Jože Mohorič
Nogomet • 2. slovenska liga, 3. krog
Led prebili z golom Aleša Čeha v zadnji minuti
Šmartno 1928 - Zavrč 1:2 (0:0)
STRELCI: 0:1 Letonja (46.), 1:1 Hankic (64.), 1:2 A. Čeh (90.).
ŠMARTNO 1928: Pusov-nik, Ristovski, Vidmajer, Hankic, Koder, Jelen (od 81. Ko-lar), Kolenc, Bolha, Čiric (od 74. Mahmutovič), Podbrežnik, Matič (od 58. Bizjak). Trener: Oscar Drobne.
ZAVRČ: Fink, S. Čeh, Sam-bolec, Murko, Kokol, Golubar, Letonja, A. Čeh, Šnajder (od 68. Matjašič), Kuserbanj, Murat (od 46. Avguštin). Trener: Miran Emeršič.
Nogometaše Zavrča je v Šmartnem čakala težka tekma, na kateri so želeli pokazati, da sta bila uvodna poraza naključna in da ima ekipa dejansko potencial za vrh lestvice. Nekaj dni pred tekmo je Zavrčane okrepil 27-letni Hrvat Josip Golubar, glede na prejšnjo
Foto: Črtomir Goznik
Aleš Ceh (fotografija je iz srečanja z Mariborom) je v zadnji minuti tekme dosegel odločilni zadetek na tekmi v Šmartnem, s čimer je svoji ekipi zagotovil prvo zmago v letošnji sezoni v 2. ligi.
tekmo s Krko pa sta manjkala Doris Kelenc (poškodba) in
Nova moč je Josip Golubar
Nogometaši Zavrča so nekoliko nepričakovano začeli letošnjo sezono v 2. SNL z dvema porazoma, zato se je uprava kluba zatekla k prvim rezom v moštvu. Ne sicer na mestu trenerja, kot so mnogi namigovali, saj je v tem trenutku stolček Mirana Emeršiča še varen, marveč k rošadam v moštvu. Tako se je ekipi priključil hrvaški nogometaš Josip Golubar, Varaždinec, dolgoletni član Varteksa, nazadnje pa je branil barve prvoligaša Splita. Ker pa v 2. slovenski ligi lahko nastopa le en tuj nogometaš, so v Zavrču poskrbeli tudi za sprostitev mesta za tujca. Klub je namreč zapustil Gordan Golik, ki je v Zavrč prišel šele pred kratkim in bil predstavljen kot veliko ime, toda na dosedanjih preizkušnjah ni upravičil velikih pričakovanj uprave kluba. Prav tako je predznak 'bivši nogometaš Zavrča' dobil tudi Ivan Filipovič, ki bo svojo srečo poskusil drugje. Sicer pa poletni prestopni rok traja vse do 31. 8. in ni nemogoče, da se bodo v novopečenem drugoligašu odločili za še kako spremembo v moštvu.
tp
Stjepan Kokot.
Zastavljena naloga pa je bila vse prej kot lahka, saj so varovanci Oskarja Drobneta v prvih dveh krogih dvakrat slavili. Domačini so pričakovano začeli zelo agresivno, s takšno igro pa so imeli Zavrčani precej težav. Kljub temu so prvi resno zapretili v 13. minuti: aktivni Šnajder je lepo podal do Murata, ki je s strani prišel do zaključnega strela, vendar mu je vratar Pusovnik strel ubranil z nogo. Naslednjo idealno priložnost so si gostje priigrali v 22. minuti, ko je Kuserbanj podal v prazen prostor proti Letonji, strel tega pa je za malenkost zgrešil cilj. Domačini so na drugi strani nevarno napadali predvsem po desni strani, ki sta jo branila Miha Kokol
in Peter Murko. Po eni izmed takšnih akcij je v 28. minuti do strela prišel Jelen, Murko pa se je požrtvovalno postavil v blok. Žoga ga je zadela, domačini so zahtevali najstrožjo kazen, vendar je sodnik le odločno odmahnil in pokazal, naj se igra nadaljuje.
Ob polčasu je trener Miran Emeršič Murata zamenjal z Avguštinom, ki je precej bolj robusten igralec in se lažje kosa z visokimi domačimi branilci pri visokih podajah. Že v prvi minuti nadaljevanja so gostje speljali lepo akcijo po levi strani, do žoge je prišel Rok Letonja, natančno streljal in žoga se je od vratnice odbila v gol - 0:1. Že nekaj minut kasneje bi lahko bila tekma odločena: po podaji s strani je bil Letonja v dobrem
položaju za zaključni strel, pri čemer ga je oviral domači branilec. Gostujoči navijači so zahtevali enajstmetrovko, vendar je sodnik Dejan Balažic iz Šmarja ni dosodil. V tem delu igre sta zelo angažirano igro pokazala predvsem Aleš Čeh in Avguštin, kar smo pogrešali v 1. polčasu. Plod takšne igre je bilo še nekaj polpriložnosti za goste, ki so lahko po vodstvu zaigrali bolj sproščeno. Ta pa je prinesla tudi padec koncentracije v obrambi: tako je v 64. minuti kapetan Kolenc izvajal prosti strel iz velike razdalje, žoga je preletela vse igralce v kazenskem prostoru in prišla do osamljenega Hankiča, ki jo je iz bližine poslal v mrežo - 1:1. Do zaključka srečanja smo nato spremljali obupne poskuse gostov, s katerimi so želeli znova proti do vodstva, na drugi strani pa so se domačini zadovoljili z remijem in so se organizirano branili. Pri tem niso izbirali sredstev in so velikokrat precej grobo zaustavljali napade Zavrča. Eden tistih, ki so se najbolj trudili preobrniti rezultat, je bil novinec Josip Golubar, vendar je prevečkrat zamudil z zadnjo podajo. To mu je vendarle uspelo izvesti v zadnji minuti srečanja, ko je
lepo prodrl po levi strani, od koder je poslal nizek predložek v sredino, Avguštin je močno streljal, na golovi črti pa se je znašel Ristevski in žogo odbil v polje. Do žoge se je spretno dokopal Aleš Čeh in jo s kakšnih petih metrov mimo številnih igralcev poslal v mrežo - 1:2!
Takšen zaključek srečanja je izjemno razveselil vse pristaše Zavrča, ki so se v precejšnjem številu podali v Šmartno (kakšnih 50 jih je prišlo, vseh gledalcev na tekmi je bilo približno 300). Led je vendarle prebit ...
Jože Mohorič
KI g
REZULTATI 3. KROGA: Šmartno 1928 - Zavrč 1:2 (0:0), Krka - Krško 5:0 (2:0), Kalcer Radomlje -Dravinja Kostroj 4:0 (1:0), Šampion Celje - Bela krajina 2:0 (0:0), Gar-min Šenčur - Roltek Dob 2:2 (2:2) 1 KRKA 3 3 0 0 14:2 9
2.	ŠAMPION CELJE 3
3.	ŠMARTNO 1928 3
4.	GAR. ŠENČUR 3
5.	ROLTEK DOB 3
6.	K. RADOMLJE 3
7.	ZAVRČ 3
8.	BELA KRAJINA 3
9.	KRŠKO 3
10.	DRAVINJA K. 3
2 1 2 0 1 2 1 1 1 0 1 0 1 0 0 2 0 0
6:23 6:4 7:5 6:4 5:3 3:7 2:7 5:10 2:14
Gregor Fink, vratar Zavrča: »Zelo pomembna zmaga, ki smo jo po dveh porazih nestrpno pričakovali. Upam, da nam bo sedaj nekoliko lažje. Tekma je bila težka, trda, na srečo se je po zgrešenih priložnostih v zaključku vendarle izšla v našo korist.«
Miran Emeršič, trener Zavrča: »Naša zmaga je zaslužena, čeprav je bila borba na igrišču zelo težka. Vedel sem, da igra Šmartno agresiven in hiter nogomet. Uspeli smo priti do prednosti, morali bi imeti še enajstmetrovko, a je sodnik ni dosodil in tekma se je po napaki v obrambi in prejetem zadetku obrnila v smer lovljenja zmage do zadnjih atomov moči. Na srečo nam je to uspelo, zato sem s tem zadovoljen. Upam, da nam bo to prineslo potrebno mirnost v igro, saj nam ob boljši kontaktni igri manjka predvsem to.«
Tenis • Blaž Rola na turnirju serije Futures v Čakovcu
Dvakrat do finala, a tokrat brez naslova
Pretekli teden je v Čakovcu potekal Futures turnir z nagradnim skladom 10 tisoč dolarjev, na katerem je nastopalo tudi precej Slovencev. Med njimi je bil Ptujčan Blaž Rola, ki po vrnitvi s študija v ZDA pospešeno nastopa na turnirjih. Doslej je zabeležil nekaj zaporednih uspehov, podobna pričakovanja je gojil tudi pred nastopom na Hrvaškem. Ravno v tem času je bil na obisku v Evropi njegov trener na univerzi v Ohiu Ty Tucker, ki se v Sloveniji odlično počuti in rad izmenja informacije s trenerji v ptujskem teniškem klubu (Tucker je bil v Sloveniji tri dni, spremljal je tudi srečanje
1. kroga v Čakovcu, kasneje je odpotoval na Finsko).
Morda je prav njegova prisotnost Blaža dodatno spodbudila k boljši igri, saj je v prvih treh krogih zabeležil zanesljive zmage. Te so bile bolj ali manj pričakovane, saj so bili tekmeci nižje rangirani igralci, ki so si nastop na glavnem turnirju priigrali skozi kvalifikacije ali s posebnim povabilom organizatorjev. Pravi test pripravljenosti pa je bil za Rolo polfinalni obračun z domačim favoritom Tonijem Androičem (2. nosilec), ki je npr. v četrtfinalu s 6:0 in 6:0 ugnal Tomislava Ter-narja, Blaževega klubskega soigralca pri Braniku. Zagotovo je
iWy *
m ¿v* .
{ A* *4 ^
5 4 "TA t X
Futures turnir v Cakovcu, rezultati, posamezno:
1.	krog: Blaž Rola (3.) - Adria Mas Mascolo (Španija) 6:3, 6:2;
2.	krog: B. Rola (3.) - Marko Goles Babič (Hrvaška) 6:1, 6:0; četrtfinale: B. Rola (3.) - Luka Zaninovič (Hrvaška) 6:3, 6:2; polfinale: B. Rola (3.) - Toni Androič (Hrvaška, 2.) 7:5, 6:1; finale: B. Rola (3.) - Peter Heller (Nemčija, 4.) 4:6, 0:6.
Dvojice:
četrtfinale: Rola/Ternar (2.) - Durguti/Jotovski (Makedonija) 6:4, 6:4;
polfinale: Rola/Ternar (2.) - Draganja/Goleš-Babic (Hrvaška) 4:6, 6:4, 13:11;
finale: Rola/Ternar (2.) - Venturino/Žibrat (Francija/Slovenija) 3:6, 4:6.
w

Foto: Črtomir Goznik
Blaž Rola je tudi na turnirju v Cakovcu krojil razplet povsem pri vrhu.
tudi ta zmaga Blaža spodbudila k izjemno zavzeti igri, s katero ga je želel ustaviti na poti do finala. To mu je na koncu uspelo, saj je po izenačenem prvem nizu, ki ga je dobil 7:5, v drugem uspel povsem nadi-grati tekmeca in mu prepustiti le igro.
Zgodba zase je bil finalni dvoboj proti 4. nosilcu, Nemcu
Petru Hellerju, ki je do finala izjemno zanesljivo preskočil vse prepreke: v nobenem dvoboju ni izgubil več kot tri igre. Blaž je sicer ta rezultat izboljšal in je v prvem nizu osvojil 4 igre, v drugem pa je nato povsem prevladoval nemški igralec.
Blaž je tudi med dvojicami skupaj s Tomislavom Ternar-jem na robu zmagoslavja, a je
tudi tam obstal na zadnji stopnički. Rola in Ternar sta imela izjemno težak preizkus v polfi-nalu, kjer sta prišla do zmage šele v mini podaljšani igri odločilnega niza; proti hrvaški dvojici sta slavila s 13:11. Morda sta prav zaradi tega dolgega in izenačenega dvoboja ohranila premalo moči za finalni obračun, v katerem ju je ugnala slo-
Blaž Rola: »Na turnir v Čakovcu gledam z mešanimi občutki: prve dni sem igral zelo soliden tenis, dosegel štiri zaporedne zmage, nato pa se mi je finalni dvoboj povsem ponesrečil. Začel sem sicer dobro, nato pa pri rezultatu 3:3 nisem izkoristil treh break priložnosti; vsi re-turni so končali izven igrišča ali v mreži. Od takrat naprej nikakor nisem več ujel pravega ritma in srečanje se je končalo s prepričljivim porazom. Lahko rečem, da me Nemec ni premagal s kvaliteto, ampak sam nisem igral tako, kot bi moral. Dan prej sem npr. v polfinalu odigral zelo dobro srečanje proti Androiču: prvi set je bil zelo kvaliteten in izenačen, nato pa sem naredil končno razliko v svojo korist.
V finalu parov je bil Ternar še pod vtisom hudega poraza proti Androiču in ni pokazal tega, kar je sposoben, zato je bilo tudi to finale izgubljeno.
Vsekakor je potrebno čim prej pozabiti ta zaključek in se osredotočiti na turnir v Vinkov-cih, na katerem bom nastopil od srede dalje.«
vensko-francoska naveza Janoš Žibrat-Thibault Venturino.
Z dvema finalnima nastopoma v Čakovcu si je Blaž znova zagotovil napredovanje po lestvici ATP, kjer je bil že pred turnirjem uvrščen pod 500. mestom.
Jože Mohorič
0
1
2
2
2
1
3

^j^arodno dobavne ■v lasbe
Ptuj 2012
43. festival narodnozabavne glasbe Slovenije Ptuj 2012
Letos vabljeni na ptujski grad
Letošnji, 43. Festival narodnozabavne glasbe Slovenije Ptuj 2012 se bo z idiličnega dvorišča minoritskega samostana preselil na prav tako idilično dvorišče ptujskega gradu. Tam se bo v petek, 24. avgusta, za kipca Orfeja in denarne nagrade ter priznanja pomerilo 10 ansamblov iz cele Slovenije.
Nastopili bodo ansambli, ki so si vstopnico za ptujski festival priborili na avdiciji, ki je bila 27. maja v Preddvoru pri Kranju. Sicer se je na festival prijavilo 23 ansamblov narodnozabavne glasbe. V revialnem delu festivala bodo nastopili člani ansambla Pajdaši, ki imajo v svojih vitrinah že dva kipca Orfeja, ki je zaščitni znak in najvišje priznanje ptujskega festivala. Festival bosta tudi letos povezovala Natalija Škrlec in Marjan Nahberger. Tekmovalni ansambli se bodo tudi letos pomerili v dveh kategorijah, saj bo strokovna komisija izbrala zmagovalca med kvinteti in zmagovalca med
ostalimi zasedbami. Posebna strokovna komisija pa bo ocenila vsa letošnja besedila in izbrala najboljše. Začetek festivala bo ob 19.30, ob 20 uri pa se bo začel neposredni prenos na 1. programu TV Slovenija, na TV Maribor, na Radiu Maribor in Radiu Ptuj.
Nagrade letošnjega festivala NZG Ptuj 2012
Strokovne komisije izberejo:
• najboljši ansambel med klasičnimi kvinteti - nagrada ORFEJ in 850 €
•	najboljši ansambel med ostalimi zasedbami - nagrada ORFEJ in 850 €
•	najboljše besedilo - nagrada 650 €
•	najboljšo vokalno izvedbo - Korenova plaketa (pevec, pevka ali pevci)
Občinstvo na prireditvi z glasovanjem izbere:
•	najboljši ansambel - nagrada 850 €
TV-gledalci in radijski poslušalci s telefonskim glasovanjem izberejo:
•	najboljšo melodijo - nagrada v znesku 1000 €.
Foto: Črtomir Goznik
Voditeljski par bosta tudi letos Natalija Skrlec in Marjan Nahberger.
Strokovno komisijo sestavljajo:
•	Franc Lačen, predstavnik družbe Radio-Tednik Ptuj
•	Urška Čop - Šmajgert, glasbeni urednica Radia Maribor
•	Štefan Petek, ravnatelj
Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj
Ivo Umek, predstavnik Založbe kaset in plošč RTV Slovenija
Tone Horvat, muzikant, avtor glasbe in upokojeni ravnatelj Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj
Strokovno komisijo za besedila sestavljajo:
•	Jože Šmigoc, odg. urednik Štajerskega tednika
•	Liljana Klemenčič, Ljudska in študijska knjižnica Ptuj
•	Jože Skubic, Društvo pesnikov slovenske glasbe
Glasujte za svojo melodijo
Po tekmovalnem delu festivala, v času nastopa ansambla Pajdaši, bo potekalo 10-minutno glasovanje, v katerem boste gledalci in poslušalci izbrali najboljšo melodijo in ji podelili nagrado v vrednosti 1.000 eur. Tudi vas vabimo k sodelovanju, zato objavljamo številke za posamezne melodije. Glasovanje bo potekalo preko mobilnih telefonov.
KOT METULJ - ans. TAPRAVI FALOTI.................*303*1#
ODLOČI NAJ SRCE - ans. TAPRAVI FALOTI...............*303*2#
LJUBEZEN JE TA - ans. ELA IN ŠARMERJI...............*303*3#
MOŠKI MOJIH SANJ - ans. ELA IN ŠARMERJI.............*303*4#
ČE BI VIDELA MI V SRCE - ans. SLOVENSKIH 6 .............*303*5#
HOTEL POLICIJA - ans. SLOVENSKIH 6.................*303*6#
HVALA SONCU - ans. VRT......................*303*7#
LJUBEZEN NAJU JE ZDRUŽILA - ans. VRT...............*303*8#
SREČA OPOTEČA - ans. NAVEZA...................*303*9#
ČE BI VRNIL ČAS NAZAJ - ans. NAVEZA...............*303*10#
TRI NOČI - ans. ZAKA' PA NE....................*303*11#
NEKEGA JUTRA - ans. ZAKA' PA NE.................*303*12#
PRISLUHNI MI - ans. VIHAR....................*303*13#
LE KAKO - ans. VIHAR.......................*303*14#
MUZIKANT - ans. GADI......................*303*15#
ČE KDO VE - ans. GADI.......................*303*16#
SAMOTAR - ans. NEMIR......................*303*17#
ZAPLEŠITE, ZAPOJTE Z NAMI - ans. NEMIR.............*303*18#
SRČNI MUZIKANT - ans. PETKA...................*303*19#
ČISTA PETKA - ans. PETKA.....................*303*20#
Cena klica je 0,42 €.
SAMPION
KAKOVOSTI
Hö «BiiFtfj«.	ÍLAWW0

Perutnina Ptuj
CHICKEN
FINGERS

Pepe Chicken fingers
Pepe mini hrenovka


Kakovostno, varno in otroško
Na letošnjem, 50. jubilejnem mednarodnem ocenjevanju mesa in mesnih izdelkov AGRA v Gornji Radgoni, je Perutnina Ptuj suvereno prepričala z okusom, svežino in kakovostjo. S svojimi izdelki je prejela naziv ŠAMPION KAKOVOSTI, šest zlatih medalj, dve zlati medalji za tržno ponudbo, tri srebrne medalje in srebrno medaljo za tržno ponudbo.
www.perutnina.com
zlata
wv
Chicken ■ SausaéelS
in
«t
en
pOlr
pfâa/nZj a/ p&ttMrJAj
4
Zlata medalja - Poli piščančja posebna
Zlata medalja - Poli snack
Na letošnjem, 50. jubilejnem mednarodnem ocenjevanju mesa in mesnih izdelkov AGRA v Gornji Radgoni, je Perutnina Ptuj suvereno prepričala z okusom, svežino in kakovostjo. S svojimi izdelki je prejela naziv šampiona kakovosti, šest zlatih medalj, dve zlati medalji za tržno ponudbo, tri srebrne medalje in srebrno medaljo za tržno ponudbo.

Perutnina Ptuj
¡d.d., Potrčeva c. 10,2250
Ptuj, Slovenija, www.perutnina.com
4 ŠtajcrskiTEUHiK
-AS
t
tore& • 2/. avgusta 2012
43. festival narodnozabavne glasbe Slovenije
Tekmovalo bo deset ansamblov, v revialnem delu Pajdaši
Ansambel TAPRAVI FALOTI iz Šoštanja
Ansambel deluje že od leta 1998. Začeli so kot štiričlanska zasedba, od leta 2004 pa delujejo kot glasbeni trio z dvema pevkama. V ansamblu sta dva brata, brat in sestra ter mož in žena. Prihajajo z dveh hribov nad Šoštanjem, sedež ansambla pa je v Skornem. V skoraj petnajstletnem delovanju so dosegli mnoge vidne uspehe: začeli so s polfinalom v oddaji »Domači upi« pri Jo-ževcu z Natalijo, dvakrat so bili zmagovalci Vurberškega festivala, sodelovali so na finalnih večerih v Števerjanu, dobili nagradi za najboljšo vokalno izvedbo in nagrado strokovne komisije na novoletnem festivalu v Dolenjskih Toplicah in še bi lahko našte-
vali. Leta 2009 so imeli »naj vižo leta« na Radiu Slovenija, predlani pa so zastopali slovenske barve na največjem kitajskem festivalu »Nannig International Song Arts Festival«, kjer so nastopili pred 85 tisoč gledalci in 500 milijoni tv gledalci. Ansambel sestavljajo: Bojan Grabner (basist in pevec), Janko Stropnik (vodja, kitarist in pevec), Uroš Stropnik (harmonikar), Alenka Sinigajda (pevka) in Mateja Grabner (pevka). Ansambel je izdal dve zgoščenki: »Za ljubezen gre« in »Za lepši dan«.
Ansambel ELA IN ŠARMERJI iz Ptuja
sambel deluje od leta 2011, nastopajo na številnih prireditvah doma in v tujini. Ubrano štiriglasno fantovsko petje in izvrstno instrumentalno izvedbo dopolnjuje simpatična pevka Ela, ki ima kljub mladosti veliko glasbenih in odrskih izkušenj.
Ansambel je posnel že nekaj lastnih skladb. Uspešno je nastopil na Vurberškem festivalu, sedaj pa so pripravljeni na 43. festival narodnozabavne glasbe Ptuj 2012. Na festivalu se bodo predstavili z valčkom LJUBEZEN JE TA, pod katerega se je podpisala Romana Cafuta, in polko
MOŠKI MOJIH SANJ, ki bo zvenela malo drugače. Glasbo za polko je napisal Aljoša Černelč, tekst pa Vera Šolinc.
Ansambel SLOVENSKIH 6 iz Celja
Ansambel Slovenskih 6 je bil ustanovljen oktobra 2010, intenzivno delovanje pa je začel 1. januarja 2011. Pobudo zanj je podal vodja ansambla Dušan Polšak in skupaj povabil dobre muzikante, predvsem pa dobre ljudi. Tako so našli skupno rešitve
in skupne ideje. Sestavili so program za koncerte, veselice, poroke ... in začeli vaditi. Kmalu so začeli snemati skladbe v studiu, posneli pa so tudi prvi videospot z naslovom Ohcet po starem. Videospot je prejel zelo dobre kritike in ansambel popeljal v razne televizijske in radijske oddaje. Februarja 2011 so izdali svoj prvi CD z naslovom Najin praznik. Člani ansambla so: Dušan Polšak (kontrabas, bariton, pozavna,
vokal), Matej Turinek (kitara, pozavna, harmonika, vokal), Blaž Turinek (trobenta, bobni, vokal), Gregor Dermol (klarinet, saksofon, vokal), Gregor Tovornik (harmonika, klaviature, kontrabas, vokal),Teja Leskovšek (vokal). Ansambel izvaja predvsem glasbo S. in V. Avsenika ter Alpskega kvinteta. Igrajo tudi Koširjeve skladbe, kjer na odru prevladujeta smeh in vriskanje. Grega v roke prime tudi »fraj-tonarco« in z veseljem zai-
Ansambel Naveza
Ansambel Vihar
Ansambel Nemir
Ansambel Petka
grajo in zapojejo tudi kakšno Slakovo, Miheličevo, Mladih Dolenjcev itd. Za mlajše po srcu in predvsem za ljubitelje tudi drugih plesnih ritmov pa igrajo tudi zabavno glasbo.
Ansambel VRT iz Oplotnice
Ansambel Vrt uradno prihaja iz Oplotnice, člani ansambla pa izhajajo iz Vitanja, Zreč, Oplotnice in Slovenske Bistrice. Začetki njihovega delovanja segajo v leto 2000. Ustanovni člani so bili Vinko Hren, Robi Rozman in Tini Lesjak. Po štirih letih delovanja se jim je pridružil harmonikar Davorin Hartman. V letu 2011 je namesto Vinka Hrena prišel v ansambel Mitja Kapun. Ansambel veliko nastopa, pripravljajo in snemajo pa že skladbe za svojo četrto zgoščenko. Največji uspehi: 1. nagrada strokovne komisije za izvedbo in nagrada strokovne komisije za najboljšo melodijo na festivalu v Škofji Loki 2007; prva nagrada strokovne komisije za izvedbo, Šifrarjeva plaketa za večglasno petje in nagrada radijskih postaj za najboljšo
skladbo festivala »Vurberk 2008«; »bronasti slavček« po izboru poslušalcev radia Veseljak v letu 2008 in uvrstitev med pet najpriljubljenejših slovenskih ansamblov. Izdali so tri zgoščenke: Vrt ljubezni in veselja (2008), Klopotec (2008), Dobri stari godec (2011).
Ansambel NAVEZA iz Jarenine
Člani ansambla prihajajo iz Štajerske in Koroške, njihov sedež pa je v Jarenini. Igrajo narodnozabavno glasbo s šti-riglasnim petjem in zabavno glasbo. Ansambel je nastal leta 2007, ko sta kitarist Bojan in harmonikar Mitja spoznala basista Jureta. Začeli so pridno vaditi in nastajale so prve avtorske skladbe. Z njimi so uspešno nastopili na festivalih Vurberk, Graška Gora, Cerkvenjak, Dolenjske Toplice, Ptuj ... Leta 2010 so nastopili na festivalu Slovenska polka in valček in zasedli 7. mesto po izboru občinstva. Istega leta so na Vurberku prejeli 1. nagrado strokovne komisije za izvedbo, plaketo Jožeta Šifrerja in srebrnega
zmaja. Istega leta so imeli na Radiu Slovenija najlepšo vižo meseca julija, na festivalu SPV 2011 pa so zasedli tretje mesto s skladbo Fant številka tri. Ansambel igra na porokah, abrahamih, veselicah, humanitarnih koncertih in drugih prireditvah, kjer program popestrijo z družabnimi igrami in humorjem.
Ansambel ZAKA' PA NE iz Tabora v Savinjski dolini
Skupino sestavlja sedem članov. Oktobra letos bodo slavili 10-letnico igranja. Ansambel sestavljajo: Ljubica Špurej, Gašper Jazbinšek, Blaž Lesjak, Rok Smrke, Aci Gajšek, Drago Jambrek in David Rebernik. Pred dvema letoma so izdali ploščo z naslovom Rekreacija. Z njo so želeli v ljudeh vzbuditi željo po rekreaciji, gibanju, seveda ob svoji glasbi. Sicer so na plošči skladbe, ki so nastajale ves čas njihovega delovanja. Člani ansambla so ponosni na vse svoje dosedanje nastope, še posebej pa na odlične uvrstitve na festivalu Slovenska polka in valček, kjer so se predstavili z valčkoma Kralj ulice in Pridi nazaj ter nazadnje s polko Hišni red. V prejšnjih letih so se udeležili ptujskega festivala, festivala Zlate voščenke, festivala v Mariji Reki, kjer so postali absolutni zmagovalci po oceni strokovne žirije. Uspešno so nastopili tudi na lanskoletnem festivalu nareč-n ih popevk v M ariboru. Lani so na ptujskem festivalu prejeli Korenovo plaketo za najboljšo vokalno izvedbo, kar si štejejo v veliko čast in jim je vzpodbuda za nadaljnje delo.
Ansambel VIHAR iz Slovenj Gradca
Začetni dan delovanja ansambla je 16. junij 2006. So klasični trio z diatonično harmoniko in večglasnim petjem. Člani asnambla so: Tomaž Prevorčič (harmonika,
vokal), Peter Prevorčič (kitara, vokal), Andrej Cmok (kontrabas, bariton, vokal), Klara Lorger (vokal). Kot mentorja ansamblu pomagata Brane Klavžar in Romana Cafuta. Leta 2007 so na festivalu Vurberk prejeli tretjo nagrado strokovne komisije, enako nagrado so prejeli na festivalu v Lučah. Še posebej so bili ponosni na naj vižo meseca julija 2007, ki so jo izbrali poslušalci Radia Slovenija. Tudi leto 2010 je bilo zanje zelo uspešno. Najprej so s skladbo Še čakam te uspešno nastopili na festivalu Slovenska polka in valček. Za skladbo Ne primerjaj me z njo so istega leta prejeli nagrado radijskih postaj na festivalu Vurberk. Tudi lani so uspešno nastopili na Vurberku, saj so za skladbo Dobro mi gre prejeli nagrado radijskih postaj in zlatega zmaja. Člani ansambla Vihar verjamejo v življenje, ki je z glasbo lepše, polnejše in bogatejše.
Skupina GADI iz Dola pri Ljubljani
Člani skupine prihajajo iz širše okolice Ljubljane. Skupina je nastala kot ideja prijateljev po skupnem glasbenem ustvarjanju. David Novak, Robi Kokalj in Anže Zavrl so poprijeli za svoje instrumente in tako pričeli prve skupne nastope. Po dveh letih delovanja so v skupino povabili še Milenka Novaka. Začetki skupine Gadi segajo v leto 2005, vendar člani štejejo svoje delovanje od leta 2008, saj so se takrat začeli udejstvovati tudi na festivalih in raznih televizijskih oddajah. V prvih letih je šlo bolj za raziskovanje in nadgrajevanje znanja, rodile so se pa tudi ideje za prve pesmi. Vse te ideje so bile posnete na razne snemalne medije, prva pesem, ki je bila posneta v pravem snemalnem studiu, pa je bila Iskrica ljubezni. V letu 2010 je prišlo do zamenjave basista in skupini se je pridružil Primož Ilovar. V letu 2011 so izdali svoj prvi glasbeni album, ki nosi naslov
Ansambel Pajdaši
V času glasovanja in izbiranje najboljše melodije festivala bodo kot gostje nastopili člani ansambla Pajdaši. O sebi povedo:
»V začetku leta 2008 smo iz skupine Ptujskih 5 izstopili harmonikar Aleš, klarinetist Grega in kitarist Simon ter iz ansambla Lisjaki pevec Sandi in baritonist Jure. Pridružil se nam je trobentar Matej, ki je sodeloval v zasedbi Mitja kvintet. V začetku leta 2011 se je ansamblu
pridružil Gorazd Topolovec, član avstrijskega ansambla Die Mooskirchner, ki je v ansambel vnesel novi val svežine, znanja in izkušenj. Od takrat si oblikujemo svojo trdno pot k uspehu. Naš cilj je na najvišji ravni kvalitete izvajati tako narodnozabavno, kot zabavno glasbo domačih in svetovnih izvajalcev. PAJDAŠI smo: Gorazd Topolovec (vodja ansambla, klarinet, vokal), Simon Matajič (kitara, vokal), Gregor Farasin (klarinet,
vokal), Jure Skuber (bariton, bas, vokal), Aleš Sovič (harmonika, vokal), Matej Kozel (trobenta, vokal).« Pajdaši so šestčlanska glasbena skupina, ki deluje od začetka leta 2008.
So kvintetovska zasedba z dvema klarinetoma, prav tako pa tudi zasedba z diatonično harmoniko in štiriglasnim petjem. S spoštovanjem do velikih ustvarjalcev slovenske narodnoza-bavne glasbe izvajajo njihova dela, z a cappella prepevanjem pa ohranjajo slovensko ljudsko in umetno pesem. S sproščenim, inovativnim in samozavestnim nastopom želijo poslušalcem in gledalcem čim bolj približati narodno-zabavno glasbo.
Dosedanji uspehi ansambla:
festival »Slovenska polka in valček 2012« - nagrade strokovne komisije za melodijo, priredbo in izvedbo; Festival narodnozabavne glasbe Slovenije Ptuj 2011 - zlati orfej za najboljši kvintet; Festival narečne popevke Maribor 2011 - 2. mesto gledalcev in poslušalcev RTV SLO; festival »Slovenska polka in valček 2010«; Festival narodnozabavne glasbe Slovenije Ptuj 2009 -zlati orfej za najboljši kvintet; Festival narečne popevke Maribor 2008 - 3. mesto gledalcev in poslušalcev RTV SLO; festival Slovenjegoriški klopotec Cerkvenjak 2008 - 2. mesto strokovne žirije.
Poslovni oglas. Od tega leta so nadaljevali svojo pot kot trio v zasedbi David Novak, Anže Zavrl in Primož Ilovar.
Ansambel NEMIR iz Mokronoga
Ansambel deluje od leta 2006. Po začetnih kadrovskih menjavah ga danes sestavljajo: Gregor Možina (harmonika, vodja ansambla), Andrej Zupan (kitara, vokal), Matic Uhan (kontrabas in bariton), Matej Barbo (vokal), Ambrož Hočevar (vokal), Gregor Gramc (vokal). Ansambel je novembra lani izdal svoj prvi CD z naslovom Prva ljubezen, sedaj pa pridno dela in radi bi se udeležili čim več festivalov. Že doslej so bili uspešni na številnih festivalih narodnozabavne glasbe: v Šentjerneju, Dolenjskih Toplicah in na Vurberku. Ponosni so na veliko zmago v finalni oddaji Na zdravje »za pesem poletja«, ki so jim jo namenili gledalke in gledalci za melodijo Na sipinah. Ponosno so tudi na kar tri nagrade, ki so jih prejeli na letošnjem vurberškem festivalu, kjer so postali absolutni zmagovalci, in na 1. nagrado na festivalu Števerjan 2012. Njihovi prihajajoči projekti so snemanja TV-spotov. En spot
so že posneli na TV Golica, kjer so jih na razpisu izbrali s pesmijo Ne bom te pozabil.
Ansambel PETKA iz Dobja
Ansambel deluje od leta 2008, medijsko pa je postal znan leta 2011, ko so z avtorsko skladbo klarinetista Matjaža Vodiška »Nikar ne tarnaj, ljubica« nastopili na festivalu Slovenka polka in valček. Udeležili so se tudi prvega festivala kvintetov »Prepih pod kostanji«, na mednarodnem festivalu »Graška Gora poje in igra« pa so postali absolutni zmagovalci s skladbo Ljubezen sem iskal. Zelo pomemben nastop so imeli na Noči Modrijanov, nastopili so tudi na prireditvi Klic dobrote, ki jo je prenašala nacionalna televizija, leto pa so kronali z izdajo prvega CD-ja in s koncertom »Petkina nedelja« v športni dvorani Hruševec v Šentjurju. Koncert je bil razprodan in je pomenil pravo piko na i leta 2011. Ansambel se uveljavlja na nastopih doma in v tujini. Njihova glavna želja je dosledno in kakovostno izvajanje že uveljavljene glasbe, hkrati pa ljudem predstaviti novo avtorsko glasbo in se z le-to čim bolj uveljaviti.
UGODNI POLETNI NAKUPI V TRGOVINI M LABOD
na Špindlerjevi 3, kjer vas čaka kvalitetna zaloga domačih in tujih priznanih proizvajalcev kot so Labod, Okmal, Olymp, Jupiter, Luna ter drugi.
V prodaji so tudi večje velikosti tudi do 62.
Vsem poletnim artiklom smo znižali cene do 60 %, katere veljajo do odprodaje zalog.
Prispela tudi nova zaloga moških srajc 100% bombaž, katerih ni potrebno likati.
Vljudno vabljeni v M Labod, kjer vas bomo postregli s kvaliteto, svetovanjem, prijazno besedo ter ugodno ceno.
Marjana Moravec s.p., Špindlerjeva 3, Ptuj
ruKiiuna m MdruLiis;
(((•080 35 38)
www.teleing.si | info@teleing.si
E www.facebook.com/teleing
TELEKS
KUVäidVd V ir
POPUST NA IZVEDBO INTERNE INŠTALACIJE
Ob priklopu storitev predajte kuponček
našim tehnikom.
Popust velja do 15.9.2012.
'to
niiniiipnninm
ii
TELEf£}G

Ptuj
zakladnica tisočletij
Zaklenite vrata svojega doma in se odpravite na izlet v zakladnico tisočletij - mesto stoterih dobrot. Poskusite rezino domačega kruha, iz poliča si natočite chardoneya, renskega rizlinga ali souvignona.
Odpravite se skupaj z nami na potep po ptujskih ulicah. Odpiramo vam vrata samostanov, knjižnic, arhivov in muzejev. Pa seveda tudi vinskih kleti, gostiln, viničarij in kmečkih pristav.
Pridite, povabite prijatelje in navijače vašega najljubšega ansambla. Izkoristite enkratno priložnost, da ob spremljanju osrednjega tovrstnega festivala v Sloveniji spoznate, začutite in zaživite Ptuj in ptujskost.
Obilo glasbenih užitkov in prijetno počutje na XXXXIII. FESTIVALU NARODNO ZABAVNE GLASBE.
MESTNA OBČINA PTUJ
NOVOST NA SLOVENSKEM ZAVAROVALNEM TRGU
Z osebnim zavarovanjem ZM PRIZMA Hibrid ste pripravljeni na vse izzive. Inovativna rešitev ZM PRIZMA Hibrid zavarovanje - varčevanje - donos - varnost.
www.ZavarovalnicaMaribor.si • 080 19 20
SKUPINA KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ
2250 PTUJ, Miklošičeva 12
zadružna oskrba
Obilo glasbenih užitkov na 43. festivalu NZ6 Ptuj 2012
T
Občina Cirkulane pozdravlja vse obiskovalce in nastopajoče 43. festivala in ¡¡m želi veliko glasbenih radosti ob poslušanju domače zabavne glasbe.
www.trgovinejager.com
r 1AGER
9 W TRGOVINE
tekstil jAGER Center Jager Ptuj - etaža
MUSTANG*
J E A N S

NA KOLEKCIJO kratek rokav!
•POPUST SE OBRAČUNA NA BLAGAJNI V centrih Jager; Velenje, Ptuj, Melje Maribor, Tržišče Rogaška Slatina, Podčetrtek, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Duplek, Radenci
s.QQhm

NA KOLEKCIJO kratek rokav!
•POPUST SE OBRAČUNA NA BLAGAJNI
V centrih Jager; Ptuj Tržišče Rogaška Slatina, Velenje, Radenci
Kenny S.
tehnika 'JAGER Center Jager Ptuj
TAKOJ CENEJE
Sistemska plošča,
iz stiropora, dim. 81 x 120 cm, deb. 5 cm (3+2), cena za 1m2
Cev PE - XB za talno gretje, fi 16
x 2,0 mm, EN 15875 /60°C, cena za 1m
Peč STR 25,
moč 25 kW, količina vode 48 L, 205 kg, mere 55 x 70 x 110 cm
67900
■5%
Peč STR 35,
moč 35 kW, količina vode 35 L, 226 kg, mere 55 x 80 x 110 cm
69900
-5%
Peč KY-04,
moč 21 kW, voda 17 L, dimnik 150 mm, 265 kg
64900
-5%
Peč KY-05,
moč 26,5 kW, voda 20 L, dimnik 150 mm, 308 kg
69900
-5*
V centrih Jager; Velenje, Ptuj, Melje Maribor Tržišče Rogaška Slatina, Radenci
TAKOJ CENEJE
■5%
Peč KY-06,
moč 32,5 kW, voda 24 L, dimnik 150 mm, 345 kg
Centralna peč BIOMATIC
VHU 26 z gorilnikom, zalogov-nikom za pelete, polž za dovajanje peletov dolžine 1,5 m, 6 členov, moč 24 kW
Možna subvencija eko sklada, zagotovljeni rezervni deli in servis.
VJUNKERS
Junkers kotel na trdo gorivo K 26-1, 20-26 kW (drva-koks)
1.14990
Junkers kotel na trdo gorivo K 32-1, 25-32 kW (drva-koks)
1.269,90
VIADRUS
79900
5%
U5 23 kW.. U6 28 kW. VHU 26-5. VHU 26-6.
Kotli Viadrus
iz litoželeznih členov, toplotna moč kotla se določa s številom členov, 3 litoželezna TAKOJ konstrukcija CENEJE zagotavlja dolgo življensko dobo
.......899,00 EUR - 7% = 836,07 eur
.......989,00 EUR - 7% = 919,77 eur
....1.040,00 EUR - 7% = 967,20 eur ,.1.140,00 EUR - 7% = 1.060,20 eur
Jagros d.o.o., Laše 1b, 3241 Podplat, tel.: 03/812-10-65. Ponudba živil velja do 21.08.2012, ponudba tehnike velja do 30.08.2012. Poslovna enota Jager Ptuj, tel.: 02/798-03-10, ptuj@trgownegajer.com. Za možne napake v tisku se opravičujemo.
Občina Gorišnica Gorišnica 83 a, 2272 Gorišnica Tel.: 02 743 II 11, www.gorisnica.eu
OBČINA GORIŠNICA POZDRAVUA VSE UUBITEUE SLOVENSKE DOMAČE ZABAVNE GLASBE.
ŽELIJO VAM PRIJETNO DRUŽENJE IN POČUTJE TER VELIKO GLASBENIH UŽITKOV NA 43. SLOVENSKEM FESTIVALU NZG - PTUJ 2012
OBČINA GORIŠNICA!
REZERVNI DELI ZA TRAKTORJE IN KMETIJSKO MEHANIZACIJO
agr(Sleimter rezervni deli,
trgovina, d.o.o. Ptuj
Ormoška cesta 21 , 2250 Ptuj Tel.: 02/748 02 10, fax: 02/748 02 1 1
AASfSE ^^ Bana javfuuu*
SIP ^
IS Perkins
MASSEY FERGUSON
AUtas
EFCO - ŠTRUC GORENJE MUTA - OREGON - M TECH - ALKO STIHL - HUSQVARNA - BRIGGS & STRATTON - KAWASAKI
E-mail: agrocenter.ptui@siol.net www.agrocenter-krajnc.si
komunala
Komunalno podjetje Ptuj d.d.
Puhova ulica 10, SI 2250 PTUJ Telefon: (02) 787-51-11 Telefax: (02) 771-36-01 e-pošta: tajnistvo@komunala-ptuj.si http://www.komunala-ptuj.si
Dejavnosti družbe:
*	proizvodnja in distribucija vode,
*	komunalne storitve
*	odvajanje in čiščenje odpadnih voda,
*	proizvodnja, distribucija pare in tople vode,
*	kemijski laboratorij, akreditiran po standardu SISTENISO/IEC
*	čiščenje javnih površin,
*	vzdrževanje prometnih površin,
*	urejanje in vzdrževanje parkov, vrtov in zelenih površin,
*	vzdrževanje javne razsvetljave,
*	upravljanje s parkirišči in odvoz nepravilno parkiranih vozil,
*	upravljanje tržnice,
*	organiziranje tradicionalnih in ostalih sejmov,
*	plakatiranje
*	izvajanje pogrebnih storitev,
*	izvajanje nizkogradenj
*	Na zalogi široka paleta novih in rabljenih vozil, za katere nudimo ugodne možnosti financiranja 02/ 749 35 50
*	Servis Renault 02/ 749 35 40
*	Nadomestni deli Renault 02/ 749 35 05
*	Avtokleparske in ličarske storitve 02/ 749 35 38
TEHNIČNI PREGLEDI
02/ 749 35 35
IN REGISTRACIJA VOZIL
Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj
t
RADIOTELEVIZIJA/L SLOVENIJA
Regionalni center Maribor
Rokomet • Prijateljske tekme
Ormožani dvakrat uspešni
Velika Nedelja Carrera Optyl - Jeruzalem 23:37 (10:20)
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: K. Preac, T. Preac; Zorec 1, Majcen 2, Kaučič, Hanželič, Bezjak 3, Veselko 7 (4), Bračič, Ivančič 8 (2), Tušak 1, Lorenčič, Meško, M. Špindler, Hojžar, Marin 1, Pfeifer, Bombek. Trener: Bojan Munda.
JERUZALEM: Belec, Žuran; Ma-vrič 2, Deržič 1, Ogorelc 2, Rajšp 1, Bogadi 5, Žmavc 1, Radujkovic 3, Čudič 3 (1), Špiljak 6, Mesaric 3, Hrupič, Gregorc 7 (2), Topolovec 1, Šišmanovič 2. Trener: Saša Prapo-tnik.
SEDEMMETROVKE: V. Nedelja CO 7/6; Jeruzalem 4/3.
IZKLJUČITVE: V. Nedelja CO 6; Jeruzalem 10 minut.
Pripravljalno tekmo sosedov si je v športni dvorani pri Veliki Nedelji ogledalo okrog 200 gledalcev, ki so videli zanesljivo zmago 1. A-li-gaša iz Ormoža. Vinarji so odlično odigrali 1. polčas in si priigrali kar deset zadetkov naskoka (20:10). V drugem delu smo lahko videli precej boljšo igro varovancev Bojana Munde, ki se jim je poznalo, da so odigrali šele prvo pripravljalno tekmo. Ob tem so domačini zaigrali v okrnjeni zasedbi. Pri gostiteljih sta bila strelsko razpoložena Ivančič z 8 in Veselko s 7 zadetki. Pri Ormo-
žanih je Gregorc dosegel 7, Špiljak 6 in Bogadi 5 zadetkov. Tekmo sta sodila Rudi Kokol in Samo Vajda.
Jeruzalem - Gorica 36:28 (16:14)
JERUZALEM: Belec (9 obramb), Žuran (8 obramb); Mavrič 1, Deržič, Ogorelc 2, Rajšp 3, Bogadi 8, Žmavc 2, Radujkovic 1, Čudič 2 (1), Špiljak 4, Mesaric 5, Gregorc 4, Topolovec, Šišmanovič 4, R. Cvetko 1 (1). Trener: Saša Prapotnik.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 3/2; Gorica 7/6.
IZKLJUČITVE: Jeruzalem 6; Gorica 4 minute.
Jeruzalem je proti hrvaškemu 1. A-ligašu odigral svojo četrto pripravljalno tekmo in še četrtič slavil. Dobrih 25 minut je bil rezultat izenačen (12:12), v zaključku prvega dela pa je Ormožanom uspel pobeg na + 3, 15:12. Četa trenerja Saše Prapotnika prednosti ni več izpustila iz svojih rok, z dobro igro v obrambi je celo povišala prednost na + 9, 30:21. V zadnjih desetih minutah so priložnost za igro dobili mladinci in kadeti in se podobno kot njihovi starejši klubski kolegi predstavili v solidni luči. Zaradi poškodb pri Ormožanih nista nastopila Anže Kljajič in Matej Hebar, ki se ubada s poškodbo ramena.
Uroš Krstič
Foto: Črtomir Goznik
David Bogadi (Jeruzalem Ormož)
Rokomet • Prijateljske tekme
Ivančica Ivanec - Velika Nedelja Carrera Optyl 32:29 (15:12)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: K. Preac, Zorec 1, Kaučič 1, Hanželič, Horvat 5, Bezjak, Veselko 3, Bombek, T. Preac, Ivančič 10, Lorenčič, Meško 3, Špindler 6, Hojžar, Marin. Trener: Robert Mesarec.
Rokometaši Velike Nedelje Ca-rrere Optyla so v hrvaškem Ivan-cu odigrali še drugo pripravljalno srečanje. Tudi tokrat so Nedeljani doživeli poraz, vendar manjši kot proti Ormožanom. Rokometaši iz Ivanca so ves čas srečanja imeli majhno prednost in na koncu slavili. Kljub porazu gostje niso razočarali, saj so pokazali veliko borbenost. Mladim igralcem, ki na tekmah dobivajo veliko priložnosti, manjka še nekoliko samozavesti, s katero bi postali pravi ligaški igralci. Ker je do začetka prvenstva še kar nekaj časa, dogovorjenih pa je lepo število prijateljskih tekem, je
možnosti za odpravo pomanjkljivosti še dovolj.
Ivanec - Moškanjci Gorišnica 30:30 (14:18)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: E.
Bratuša. Petek, Zorli, Balas, Kovač, Lozinšek, Anderluh, Bedrač, Dimec, Valenko, Arnuš, Vincek, Gerlar, B. Bratuša, M. Vedrač, T. Bedrač. Trener: Sebastijan Oblak.
Rokometaši iz hrvaškega Ivan-ca so v kratkem času odigrali še drugo pripravljalno tekmo proti slovenskim klubom. Tokrat so gostili rokometaše iz Gorišnice, katerim je bilo to prvo srečanje v pripravah na novo prvenstvo. Gostje so bili v prvem polčasu boljši tekmec in so ta del tudi dobili s štirimi zadetki prednosti. V drugem delu igre so rokometaši Moškajncev-Gorišnice naredili nekaj več napak, domačini so se jim počasi približevali, v zadnjih trenutkih srečanja pa jim je uspelo tudi izenačiti.
Danilo Klajnšek
Kajak in kanu na mirnih vodah • Državno prvenstvo na Ptuju
Vidoviču kar štiri zlate medalje
Kajakaška zveza Slovenije in Brodarsko društvo Ranca Ptuj sta sedmič zapored na umetnem jezeru reke Drave organizirala državno prvenstvo v kajaku in kanuju v sprintu na mirnih vodah. Tekmovanje se je zadnja leta razvijalo in letos preseglo vsa pričakovanja, saj se je v vseh starostnih kategorijah - od cicibanov do veteranov - za državne naslove merilo kar 145 veslačev in veslačic. Zbrana je bila absolutno vsa slovenska elita na čelu z olim-pijko Špelo Ponomarenko Janic. Ta po dobri stari navadi rada tekmuje na »ptujskem morju« in si je tudi letos pričakovano priveslala tri naslove članske državne prvakinje.
Prvi dan je bolj za trening kot zares zmagala na 1000 metrov dolgi progi, medtem ko v nedeljo, drugi dan tekmovanja, prav tako ni imela prave tekmice na 500 in 200 metrov dolgi progi. O svojem nastopu na državnem prvenstvu je Špela Ponomarenko Janic dejala: »Vesela sem vseh treh zmag na državnem prvenstvu. Zaenkrat še ni težko zmagovati in vsako leto se rada vračam na Ptuj, saj je tukaj zares lepo tekmovati in so tekme zares dobro organizirane.«
V rahli senci naše najboljše kajakašice so v izredno sončnem vremenu nastopali ostali tekmovalci. Pri članih je Jošt Zakrajšek, ki je prišel na Ptuj s ciljem osvojiti tri naslove, suvereno zmagal na 1000 metrov, k temu naslovu je v izena-
Foto: Črtomir Goznik
Tilen Vidovič (BD Ranca Ptuj) je osvojil štiri naslove državnega prvaka.
čeni tekmi dodal še naslov na 500 metrov. A član BD Ranca iz Ptuja Tilen Vidovič je na 200 metrov dolgem sprintu že tretje leto zapored dokazal, da je najboljši v Sloveniji. 19-letni kajakaš je na najkrajši razdalji kontroliral tekmece in je v zadnjih zavesljajih celo nekoliko spustil ritem. Kljub temu je z zelo solidnim časom prišel do naslova državnega prvaka. To je bila pika na i njegovim odličnim nastopom, saj je osvojil tudi vse tri naslove državnega prvaka pri mlajših članih do 23. leta starosti; veliko hitrejši od konkurentov je
Foto: Črtomir Goznik
Na Ptujskem jezeru je nastopala tudi olimpijka Spela Ponomarenko Janic.
Karting m Dirka v Hajdošah
bil na 1000, 500 in 200 metrov dolgi razdalji. Svoje nastope na državnem prvenstvu je Tilen Vidovič ocenil takole: »Zelo sem zadovoljen s svojimi nastopi. Ti štirje naslovi državnega prvaka mi zares ogromno pomenijo. Kljub temu da mi je forma v zadnjem obdobju kar padla, moram reči, da sem dobro tekmoval in upam, da bom tudi v prihodnosti nizal tako dobre rezultate.«
Tilen Vidovič je nedvomno prvo tekmovalno ime BD Ran-ca. Za njim je uspešna sezona, v kateri je na eni strani vlagal ogromno energije v šport, preostanek pa v šolo, kjer zaključuje maturo. Vidovičevi uspehi so zares fantastični, saj je štirim zlatim medaljam dodal še bronasto medaljo pri članih na 500 metrov, medtem ko je bil na tisoč metrov dolgi razdalji četrti. Glede na težo uspeha sledi 2. mesto Aleša Vršiča na 500 metrov v kanuju, medtem ko sta se s svojimi konstantnimi nastopi in napredkom še bolj izkazala še dva ptujska predstavnika, Blaž Šegula in Tina Kobale. Slednja se z veslanjem ukvarja šele dobro leto, vendar se je v tem času zares precej približalo našim najboljšim članicam, medtem ko je svoj talent pokazal tudi Blaž Šegula, ki je zares velik potencial ptujske-
Vid za naslov - ali tudi Luka in Maks?
V soboto bo na kartodromu v Hajdošah potekala osma dirka za državno in pokalno prvenstvo v kartingu, ki ga bo organiziralo AMD Ptuj. To bo velika priložnost za njihove voznike in za voznike AMD Haj-dina Ptuj; oboji namreč veliko trenirajo na tem domačem kartodromu.
Pred zadnjo dirko, ki bo 8. septembra v Čedadu, bi se lahko v Hajdošah že marsikaj odločilo. V
zelo dobrem položaju je Vid Pšajd (AMD Hajdlna), ki tekmuje v razredu Rotax Max Junior. V tekmovanju za državno prvenstvo ima 12 točk prednosti pred Klemnom Praznikom (AMD Šlander) in je - če bo šlo vse po načrtih - zelo blizu naslovu. V Rotax Max Senior Anja Vodušek (AMD Ptuj) zaostaja za vodečim tekmovalcem samo tri točke. V boj za visoka mesta se lahko vmeša
tudi Kaja Šeruga (AMD Ptuj), ki za Anjo zaostaja šest točk, za vodečim Domnom Horvatom pa devet. To je vsekakor ulovljiva razlika, vendar le v primeru, če bo nastopilo dovolj voznikov in bo dirka štela za državno prvenstvo. V kategoriji KZ 2 sta Luka Ploj in Matjaž Dominko (oba AMD Ptuj) druga in tretja in bi teoretično še lahko zapretila vodilnemu Martinu Mihiču (AMD Šlander). Val-
ga veslanja in je za las zgrešil medaljo pri mlajših dečkih na 500 metrov, saj je osvojil nehvaležno četrto mesto.
Na umetnem jezeru reke Drave smo dva dni spremljali zanimive boje najboljših slovenskih kajakašev in kanuistov na mirnih vodah. Iz organizacijskega vidika so se domači organizatorji iz BD Ranca zares potrudili ter pripravili tekmovanje na visokem nivoju. Predsednik Emil Mesarič je ocenil dvodnevno tekmovanje z besedami: »Vsa organizacijska zgodba na letošnjem državnem prvenstvu je bila zelo uspešna, najbolj veseli smo dejstva, da se je tekmovanja udeležilo rekordno število tekmovalcev in tekmovalk. Verjamem, da so bili vsi nastopajoči zelo zadovoljni z izpeljavo tekmovanja v dveh dneh, prav tako pa smo zadovoljni tudi mi v domačem društvu, saj je predvsem Tilen Vidovič pokazal svojo kvaliteto in nam je priveslal tudi štiri naslove državnega prvaka, kar je zares lep uspeh!«
Podobno lep uspeh je bilo za društvo tudi dejstvo, da so v dveh dneh izpeljali več kot 80 tekem in da so skupno osvojili šest medalj. Obe dejstvi sta dobra spodbuda za nadaljevanje dela v BD Ranca Ptuj.
David Breznik
ter Smrdelj (AMD Šlander) je vodilni v KZ 2 - Masters, zbral je 59 točk Na 2. mestu mu »diha za ovratnik« Maks Mlakar (AMD Hajdina), ki zaostaja samo šest točk. Blizu je tudi stari lisjak Zlatko Oman (AMD Ptuj), ki je dejal, da bo nastopil samo na domačih dirkah. Ko pa nastopi, je vedno pri vrhu - na zadnji dirki v Hajdošah je tako zmagal.
Na zadnji domači dirki se je zbralo malo gledalcev in so pustili na cedilu voznike AMD Ptuj in AMD Hajdina, pa je to šport, ki je imel vedno veliko privržencev. Zakaj jih tokrat ne bi bilo več?
Danilo Klajnšek
Nogomet • Super liga MNZ Ptuj
Za začetek presenečenje v Gerečji vasi
Super liga
REZULTATI 1. KROGA: 1A avto Gerečja vas - Stojnci 4:2, Hajdina - Oplotnica 2:0, Ormož - NŠ Drava Ptuj 0:3, Podvinci Betonarna Kuhar - Boč Poljčane 3:0, Bukovci - Središče 2:1.
Odigran je bil prvi krog v ptujski Super ligi. Gledalcev se je po ocenah delegatov zbralo 670, kar je v povprečju približno 130 na tekmo. To verjetno še ni tista številka, ki so si jo organizatorji želeli, zato jih v prihodnosti pričakujejo še nekoliko več. Zagotovo pa so bila srečanja prvega kroga odlična reklama za napadalni nogomet, saj je bilo na petih tekmah doseženih 17 zadetkov, kar daje povprečje 3,4 na tekmo. Derbi kroga je bil odigran v Gerečji vasi, kjer so domači nogometaši slavili proti favorizirani ekipi Stojncev, ki je še lani igrala v 3. SNL vzhod in si tudi priigrala obstanek v njej. Podvinci po pričakovanjih niso imeli težav z Bočem, Ptujčani pa so slavili v Ormožu. Nekoliko presenetljivo so Bukovci ugnali Središče ob Dravi, za katere pa ni nastopil Boštjan Zemljič, ampak je »zgolj« sedel na trenerski klopi. Ali je to slovo odličnega nogometaša od aktivnega igranja, bo pokazal
1A AVTO GERECJA VAS -STOJNCI 4:2 (1:2)
STRELCI: 0:1 Kokot (14.), 1:1 Rozman (23. iz 11-m), 1:2 Kokot (32.), 2:2 Tominc (68.), 3:2 Kai-sersberger (72.), 4:2 Šešo (91.).
1A AVTO GEREČJA VAS: Ga-vrič, Kokot, Gavez (od 66. Kai-sersberger), Horvat (od 89. Saga-din), Kancler, Lešnik, Šešo, Vrabl, Leben, Rozman, Tominc. Trener: Ivan Ornik.
STOJNCI: Zupanič, Ratek (od 26. Pernek), Janžekovič, Golob, Vinkovič, Pečnik, Horvat (od 80. Štiberc), Korez (od 65. Meznarič), Pernek, Kokol, Kokot. Trener: Boris Klinger.
Najzanimivejše srečanje prvega kroga v ptujski Super ligi je bilo odigrano v Gerečji vasi, kjer so domači organizatorji postorili vse, kar je bilo v njihovi moči, da je bila tekma na visokem nivoju. Oba kluba imata namreč v letošnji sezoni visoke ambicije, ki segajo v sam vrh. Igralci obeh ekip niso razočarali, saj so pred lepim številom gledalcev pokazali učinkovito igro. Da so Stojnci dobra in izkušena ekipa, je pokazal prvi del igre, ki so ga gostje z dvema zadetkoma Milana Kokota obrnili v svojo prid. V drugem delu so gostje dolgo časa držali pozitiven
Streljanje
Foto: Črtomir Goznik
V Gerečji vasi je bilo odigrano najbolj zanimivo srečanje prvega kroga v novoustanovljeni ptujski Super ligi: nekoliko presenetljivo, a zasluženo, je slavila okrepljena domača ekipa.
rezultat, vendar so sledile minute, v katerih jim je zbranost močno popustila. Ob tem je treba dodati, da so k temu bistveno pripomogli domačini, ki so v tem delu zaigrali veliko bolje. Odpor nogometašev iz Stojncev so zlomili v zadnjih 22 minutah, ko so dosegli kar tri zadetke. To je bilo dovolj za prvo, a izjemno pomembno zmago, predvsem pa za dobršno mero povečane samozavesti pred naslednjimi krogi.
Boris Klinger - trener Stojncev: »Čestital bi domačim igralcem za zmago. Prikazali so več, naša igra pa je šepala na številnih področjih. Tako pač ne smemo igrati, spustiti se moramo na realna tla. Še dobro, da je bil to opomin na samem začetku prvenstva.«
CARRERA OPTYL ORMOŽ - NŠ POLI DRAVA 0:3 (0:1)
STRELCA: 0:1 Fridl (24.), 0:2 Ljubec (54.), 0:3 Fridl (80.).
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Fi-
javž, Kardum (od 85. Žinko), Hri-beršek, Plečko, Mlinarič, Kuhar, K. Lah, Cimerman, Perger, R. Lah (od 85. Petovar), Žganec. Trener: Aleš Jurčec.
NŠ POLI DRAVA: Ajlec, Hojnik, Frangež, Horvat, Nikolaj (od 85. Klajderič), Ljubec, Krajnc, Fridl (od 88. Topolnik), Wagner (od 85. Letonja), Antolič (od 67. Nežmah), Arsič (od 88. Pukšič). Trener: Franc Fridl.
Članska ekipa Nogometne šole Drava je veljala v dvoboju proti Ormožu za absolutne favorite, vendar svojih igralskih kvalitet
ni mogla izraziti na zelo slabem igrišču. Tako so se Ptujčani mučili s kombinatorno igro in bili veliko boljši tekmec, hkrati pa so si v obeh polčasih priigrali kar nekaj lepih priložnosti za zadetek. V prvem polčasu je po predložku Hojnika zadel Fridl, po kotu je drugi zadetek za Dravo z glavo dosegel Ljubec, medtem ko je Fridl s polvolejem postavil končni izid tekme 0:3.
BUKOVCI - SREDIŠČE 2:1
(0:1)
STRELCI: 0:1 Lesjak (10.), 1:1 Strelec (61.), 2:1 Habrun (81.).
BUKOVCI: Ferčec, M. Vajda, T. Meznarič, Kokot, Roškar, Herga (od 58. Strelec), Habrun, Mar (od 92. T. Vajda), R. Meznarič (od 74. Žganjar), Kosec (od 64. Roškar), Kodrič. Trener: Janko Majerič.
SREDIŠČE: Šnajder, Krajnčec (od 8. Nemec, od 53. Rotar), Novak (od 84. Sakelšek), Dokša, Osterc (od 64. Panič), Rakovec, Borko, Ivanuša, Zadravec, Lesjak, Vočanec (od 60. Klanjčar). Trener: Boštjan Zemljič.
PODVINCI BETONARNA KUHAR - BOČ POLJČANE
3:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Zagoršek (1.), 2:0 Hauptman (69.), 3:0 D. Petrovič (78.).
PODVINCI BETONARNA KUHAR: Vesenjak, K. Brumen, Toplak, Lah, Topolovec, Zagoršek, R. Petrovič, Požegar, Osterc (od 65. D. Brumen), Hauptman (od
Dvakrat prvi Bojan Petrovič
Utrinek s strelskega tekmovanja na Tisovcu
Lovska družina Žetale je pri lovski koči na Tisovcu organizirala tradicionalno tekmovanje v streljanju na glinaste golobe - 3. pokal Tisovec. Tudi tokrat je bilo tekmovanje zanimivo in napeto do zadnjega strela. Prvo mesto med ekipami je pripadlo ekipi LD Majšperk, druga je bila LD Kidričevo, tretja pa LD Cirkulane. Med posamezniki je bilo dvoje tekmovanj -v pokalnem in nagradnem streljanju. V obeh je bil najboljši Bojan Petrovič, ki je v pokalnem tekmovanju prehitel Stanka Zupaniča in Ivana Majeriča, v nagradnem pa je bil drugi Damjan Artič, tretji pa Franc Vogrinec.
Danilo Klajnšek
75. D. Petrovič), Svržnjak (od 58. Juršek). Trener: Miran Ljubec.
BOČ POLJČANE: Mlinar, Curk, Žnidar, Kralj, Grobin (od 58. Žišt), Žgajner (od 46. Rojs), Babulč (od 64. Čoh), Hajšek (od 73. Volav-šek), Graf, Jelovšek, Črnoša. Trener: Bojan Brodnjak.
HAJDINA - OPLOTNICA 2:0
(0:0)
STRELCA: 1:0 Žalar (54.), 2:0 Jazbec (75.).
HAJDINA: Lubej, Boštjan Ku-rež, Krajnc (od 80.Kozel), Črnko, Jazbec (od 70. Babšek), Pal (od 59. Flajsinger), Ficko, Robar, Ža-lar (od 78. Benjamin Kurež), Ce-bek (od 46. Horvat), Gaiser. Trener: Sandi Verlak.
OPLOTNICA: Veber, Višnar, Pe-telinek, Marinšek, Potočnik (od 63. Kos), Grifič, Vodopivec, Založnik, Trdin, Kavc (od 86. Mlakar), Kunštek. Trener: Anton Krajnc. Danilo Klajnšek, DB
Pripravljalne tekme članov 3. SNL
Nogometaši Farmtecha Veržeja in Ljutomera so odigrali zadnji pripravljalni tekmi pred pričetkom prvenstva v 3. SNL (25. avgusta). Članska vrsta Veržeja je premagala mladinsko 5:1 (Lukač 2, Trstenjak, Kocuvan, Ropoša 1), Ljuto-merčani pa so na gostovanju izgubili z Odranci 1:2 (Majerič).
NŠ
Športni napovednik
Nogomet
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
3. KROG: Aluminij - Koper (sreda 17.30)
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
3. KROG: Aluminij - Koper (sreda 15.30)
VETERANI 35
1. KROG: Hajdina - Dornava (četrtek 18.00)
Rokomet • Prijateljske tekme
TOREK (DANES): Radeče - Moškanjci Gorišnica, Velika Nedelja Carrera Optyl - Medimurje ČETRTEK: Velika Nedelja Carrera Optyl - Arcont Radgona PETEK: Moškanjci Gorišnica - Ivanec, Moškanjci Gorišnica -Drava
Športni vikend v Šikolah
Člani ŠD Šikole vabijo na 5. tradicionalni Športni vikend, ki se bo v Šikolah odvijal od petka, 24., do nedelje, 26. avgusta. V treh dneh se bodo zvrstila prijateljska tekmovanja v odbojki, košarkarskih trojkah, malem nogometu, rekreativnem kolesarjenju in polžjih dirkah. Vsako društvo ali skupina posameznikov lahko na posameznem tekmovanju sodeluje z več mešanimi ekipami. Dodatne informacije lahko dobite na tel. št. 040 315 315 (Bogdan). Urnik dogajanja: petek, 24. 8.:
-	19.00: turnir v odbojki na umetni travi (4 igralci); inf: 041 384 678 (Jože)
-	21.00: turni trojk v košarki (3 igralci + 2 menjavi); inf: 041 221 970 (Matej)
sobota, 25. 8.:
-	19.00: turnir v malem nogometu (igra 3 + 1); inf: 041 965 965 (Sebastijan)
nedelja, 26. 8.:
-	9.00: rekreativno kolesarjenje (cca 20 km); inf: 041 221 970 (Matej)
-	12.00: polžje dirke s starodobnimi kolesi; ing: 041 314 111 (Bojan)
Državno prvenstvo gluhih v odbojki na mivki
Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor organizira državno prvenstvo gluhih v odbojki na mivki za moške in ženske. To bo v soboto, 25. avgusta, na igrišču ob Ranci na Ptuju in v Športnem parku Spuhlja. Program tekmovanja: 9.00: otvoritev (na Ranci)
9.30: začetek tekmovanja - Ranca Ptuj in Športni park Spuhlja
15.30: predviden zaključek tekmovanja 16.00: kosilo (gostišče Amfora Ptuj) in slavnostna razglasitev rezultatov
Na Vidmu zabavna šola nogometa
Osnovna šola Videm in Osnovna šola Bednja iz Hrvaške že pet let zapored ob koncu počitnic organizirata skupni projekt Zabavna šola nogometa. Vanj je vključenih po sto učencev iz obeh osnovnih šol. Projekt poteka med 21. in 25. avgustom in je v zadnjih letih tako iz športnega kot tudi povezovalnega pogleda dobro uspel. Na letošnjem bodo prva dva dni igre potekale v Bednji oz. Lepoglavi, medtem ko bodo v četrtek, petek in soboto igre med 9. do 12.30 potekale na Vidmu.
JM, DK, DB
18.
PTUJSKI ^ ŠPORTNI VIKEND
MESTNl^mDION PTUJ - 7. DO 9.SEPTEMBER 2012
O^rZuÍAB A R^ORDl
Informacije: ZAVOD ZA ŠPORT PTUJ Čučkova ulica 7,2250 Ptuj T:02 787 7630
fci
1
m
Odbojka na mivki • Jure Peter Bedrač
Bedrač sodi med najboljše v Sloveniji
Ptujski igralec odbojke na mivki Jure Peter Bedrač v zadnjih letih sodi med najboljše slovenske igralce. S soigralcem Leom Mohoričem je pred kratkim osvojil zadnji letošnji turnir Beach Toura v Mozirju. V finalu sta z 2:1 premagala hrvaško dvojico Krešimir Peric - Yahor Zhukovski. Tako sta se na najboljši možni način otresla naziva večno četrta, saj sta na veliko letošnjih tekmovanjih osvojila to mesto. Četrto mesto jima je letos pripadlo tudi na državnem prvenstvu.
O igrah v tej sezoni in splošni situaciji v odbojki na mivki v Sloveniji smo se pogovarjali z Juretom Petrom Bedračem.
Kje vse ste letos nastopali?
Jure Peter Bedrač: »S soigralcem Leom Mohoričem sva sezono pričela na turnirju v Zagrebu, kjer sva se preizkusila, da sva videla, v kakšni formi sva. Nadaljevala sva na turnirjih v Mokronogu, Linzu v Avstriji, na državnem prvenstvu in v Mozirju. Do konca te sezone bom najverjetneje igral še na turnirju na Krku, kjer bo moj soigralec Daniel Pokeršnik.«
Kako bi ocenili sodelovanje in igre z Leom Mohori-čem?
Jure Peter Bedrač: »Menim, da imava za boljše rezultate nekoliko premalo stika in predvsem premalo skupnih treningov. Ne glede na slabši status odbojke na mivki v Sloveniji moraš za odmevnejše rezultate na turnirjih in državnih prvenstvih veliko trenirati skupaj. Midva sva se doslej dobila enkrat za teden dni, kar pa je absolutno premalo, da bi se lahko dobro uigrala in na vseh tekmovanjih parirala najboljšim slovenskim dvojicam.«
Na državnem prvenstvu ste osvojili četrto mesto. Je to uspeh ali neuspeh?
Fotozapis
ZVEK
dravske
¡¿m
Foto: Črtomir Goznik
Ptujčan Jure Peter Bedrač sodi med najboljše slovenske igralce odbojke na mivki.
Jure Peter Bedrač: »Glede na dejstvo, da je bilo pred tremi, štirimi leti v Sloveniji bistveno več kvalitetnih igralcev - bilo je približno deset vrhunskih igralcev -, bi bilo takrat 4. mesto zame velik uspeh. V tem trenutku tega ne štejem za velik uspeh, saj izstopata le brata Pokeršnik, medtem ko smo vsi drugi zelo izenačeni in stopničko pod njima.«
Kako velik uspeh je za vas zmaga na turnirju v Mozirju?
Jure Peter Bedrač: »Glede na to, da sva z Leom zaporedno osvajala četrta mesta, je ta zmaga za naju zares lep uspeh. Če pogledam na turnir, lahko rečem, da se je tokrat vse uskladilo. Resda sva imela v četrtfinalu manjše težave, a nato sva gladko dobila polfinale. V finalu sva
bila boljša od hrvaške dvojice Peric in Zhukovski.«
Ali lahko pozitivno ocenite tekmovalno sezono 2012?
Jure Peter Bedrač: »Po zmagi v Mozirju lahko rečem, da sem vesel, a na nekaterih turnirjih bi lahko iztržila več. Glede na lansko sezono so najini rezultati v tej sezoni solidni in sezono lahko sedaj ocenim kot dobro.«
Kakšno je trenutno stanje v Sloveniji na področju odbojke na mivki?
Jure Peter Bedrač: »Mislim, da je situacija zelo slaba, saj se v ta šport zelo malo vlaga. Denarni skladi za prva tri mesta na turnirjih so tako minimalni, da si z njimi igralci ne moremo niti pokrit stroškov bivanja na turnirju in prevoza nanj. Zaradi tega se je po mojem mnenju kar
V slovenskem obračunu Borussia uspešnejša od Bayerna
Pred časom se je na turistični kmetiji Marte Druzovič v Drbetincih odvijala zanimiva ekshibicijska tekma, v kateri so se pomerili navijači dveh nemških nogometnih velikanov Borussie iz Dortmunda in munchenskega Ba-yerna. Ekipi sta zbrala Matija Brodnjak in Boštjan Pa-cher, obe pa sta imeli rokometni pridih, saj je za prve nastopal Marko Bezjak, za druge pa Matej Gaber.
Tekma je bila vse prej kot revialne narave, saj so
se strasti razplamtele skoraj do vrelišča (tekma se je končala z rezultatom 7:6 v korist navijačev aktualnih nemških prvakov iz Dortmunda), na srečo pa so jih na koncu umirile kulinarične dobrote z roštilja ... Oboji so se strinjali, da bo srečanje postalo tradicionalno, zatorej so priprave na naslednji dvoboj, predvsem kondicij-ske, že stekle.
JM
veliko naših odličnih igralcev odločilo, da več ne bo nastopalo na tekmovanjih v odbojki na mivki v Sloveniji.«
David Breznik
Kolesarstvo
Padalstvo
Pod streho tudi peta letošnja tekma svetovnega pokala
V svetu padalstva si tekme sledijo z neverjetno hitrostjo. Minuli konec tedna so slovenski padalci kraljevali na nebu italijanskega Belluna, ta vikend pa se bodo ptujski padalci že borili na domačih tleh.
Po uspešno izpeljanih vseh osmih serijah v Bellunu je ekipa Elana iz Lesc (Roman Karun, Senad Salkič, Uroš Ban, Domen Vodišek in Borut Erjavec) po-metla s konkurenco in kot že tolikokrat poprej osvojila zlato. Z več kot desetimi centimetri prednosti pred drugouvrščeni-mi Čehi so pokazali resnično vrhunsko pripravljenost. Prav takšno vrhunskost pa smo lahko občudovali tudi pri ptujski ekipi padalcev, ki je kot edina ekipa amaterjev zasedla odlično 7. mesto - mesto, dostojno profesionalcev. Izjemna konkurenca v bitki za vrh tekme svetovnega pokala je kot že tolikokrat poprej ostro ločila ekipe, pa čeprav le za centimeter ali dva.
Matej Marin odličen 3. v Romuniji
Fantje iz ptujskega aeroklu-ba so tekmovali v dveh ekipah. Prvo postavo so sestavljali uigrani Peter Balta, Boris Janžeko-vič, Gorazd Vindiš, Matej Ko-stanjevec in Aleksander Čuš. Tokrat sta se kot posameznika med njimi najbolje odrezala Janžekovič in Vindiš, ki sta si s samo sedmimi kazenskimi centimetri prislužila 12. mesto. Vse tri dni tekmovanja sta dosegala konstantno dobre rezultate in s tem potrdila svojo prekaljenost.
Mladinci Matevž Cestnik, Marko Veselič in Igor Vido-vič so dobili priložnost v drugi postavi, a je tokrat niso izkoristili v najboljši možni meri, saj so zasedli 43. mesto.
Padalci AK Ptuj so se lahko kratek čas veselili doseženega rezultata, obenem pa so se že s polno paro pripravljali vse potrebno za tekmovanje v skokih na pomol na Podlehniško jezero, ki se je odvijalo ta konec tedna.
Vesna Osterc
Od 9. do 12. 8. je v Romuniji potekala močna mednarodna etapna dirka Tour of Sze-klerland (UCI 2.2 kategorije). Na startu je bilo 135 tekmovalcev iz 22 ekip, med njimi tudi Ptujčan Matej Marin, ki v tej sezoni brani barve avstrijskega kluba Arboe Wels Gourmetfein. Prva etapa je bil ekipna vožnja na čas v dolžini 21 km, ki se je končala s 6 km dolgim ciljnim vzponom. Druga etapa je bila dolga 170 km, trasa pa je bila precej razgibana. Za kraljevsko je veljala 3. etapa v dolžini 180 km, ki se je končala s 15-km ciljnim vzponom. Zadnji dan sta bili na sporedu kar dve etapi, dopoldan posamezni gorski kronometer v dolžini 7 km in popoldan krožna etapa po mestu v dolžini 124 km (17 krogov).
32-letni Marin je že začel odlično, saj mu je prvi dan uspelo z ekipo zmagati v ekipni vožnji na čas, v kateri so s klubskimi tovariši premagali nem-
ški LKT, na 3. mestu pa je bila ukrajinska ISD - Lampre continental team, podružnica slovitega italijanskega Lampreja. Drugi dan so v cilj najprej prišli trije tekmovalci v solo vožnji dobre štiri minute pred glavnino. Med temi je bil tudi Marin, ki pa je moral priznati premoč Ukrajincema, saj sta bila iz iste ekipe ISD - Lampre continental team. Kljub vsemu je ta dan še enkrat stopil na zmagovalni oder na najvišjo stopničko, saj je oblekel majico vodilnega v skupnem seštevku zaradi 40 sekund prednosti iz ekipne vožnje na čas. Tretji dan - v kraljevski etapi - je Marin ponovno blestel, saj je s pomočjo klubskih kolegov ubranil majico vodilnega. S ciljnim vzponom je opravil odlično, čeprav mu proga ni bila pisana na kožo, velja namreč za odličnega sprinterja. Zadnji dan je bil najprej na sporedu gorski kronometer, kjer je nekdanji član Perutnine Ptuj izgubil majico vodilnega, a je bil
kljub vsemu trdno zasidran na 3. mestu. Popoldan istega dne mu je z ekipo uspelo rutinsko ubranili 3. mesto v generalni razvrstitvi.
Slovenec v avstrijski ekipi je tako dosegel nov, zelo lep mednarodni uspeh. Letos ima Marin malo možnosti voziti UCI rangirane dirke in mora izkoristiti vsako priložnost, tako kot tokrat v Romuniji. Glede na profile etap lahko rečemo, da je presenetil samega sebe, saj je odlično opravil z vsemi vzponi, čeprav v osnovi velja za drugačen profil kolesarja. Zmaga z ekipo v ekipni vožnji na čas, 3. mesto v etapi, dva dni v rumeni majici in na koncu 3. mesto v generalni razvrstitvi je veliko več, kot si je izkušeni kolesar želel pred startom, in več, kot je njegovo moštvo pričakovalo. Marin je namreč računal na dobro uvrstitev v eni izmed etap, toda na koncu se je izšlo domala sanjsko.
tp
Matej Marin (drugi z leve) uspešno nastopa v dresu avstrijske ekipe Arboe Wels Gourmetfein.
Piše: Hilda Slekovec • Povzetek spominov na ravnateljevanje
Kdor hoče videti, mora gledati s srcem
Znanci so me vzpodbudili, da napišem povzetek spominov na svoje ravnateljevanje v Osnovni šoli dr. Ljudevita Pivka. Nastopila je dilema: ali naj bodo utrinki spominov napisani sentimentalno ali s humorjem? Objokovanja je vredno le obdobje po moji upokojitvi, ko se je v strokovnih in nestrokovnih krogih zasidrala in začela udejanjati inkluzija otrok s posebnimi potrebami pod vsako ceno. Občinam in ministrstvu bo ostal kakšen evro v proračunu, država bo blagohotno financirala »asistenta« v šoli, pohvalili se bodo z uspešno integracijo, usoda otroka pa bo ostala izključno njegova usoda za vse življenje.
Moji spomini se polagoma spreminjajo v pozabljanje, zato bo težko »obdelati« pretekla leta službovanja in rav-nateljevanja. Prav gotovo pa ni res, da je bilo nekoč lepše in bolje, kot je sedaj. Vendar bi bila primerjalna analiza predolga.
Kot začetnica defektolo-ginja, polna teoretičnega znanja, sem pogumno začela kariero na Ptuju. Kmalu sem ugotovila, da teorija ni vedno v sozvočju s prakso oz. konkretnim delom z otroki. Prevzela so me čustva in nemoč, vendar nikoli jokavo sočutje. Sleherni učenec je s svojo zgodbo in pomanjkljivostjo v razvoju vtkal nevidno vez z menoj. Skratka, začeli smo se imeti radi. Mnoge še danes srečujem, odrasle, srečne, nesrečne, z družinami ali samske, in neverjetno, stkane vezi se niso pretrgale.
Usoda nekaterih je bila pretresljiva, bila bi lahko prijaznejša, če bi okolje, v katero smo postavljeni, bilo malenkost prijaznejše in občutljivejše za sočloveka.
»Ora et labora«
V 70. letih prejšnjega stoletja sem postala ravnateljica takratne Posebne osnovne šole na Ptuju. Učilnice smo imeli v prostorih minoritske-ga samostana. V prvem nadstropju nas je pozdravil napis ORA ET LABORA (moli in delaj). V tistih časih se je molilo na skrivaj, delalo pa javno. Učilnice so bile ogrevane s premogom, imeli smo dve vodovodni popi (v kuhinjici
in stranišču), dolg hodnik je služil za telovadnico. Vendar nam je uspelo organizirati odmevne 9. športne igre takratnih posebnih šol v Sloveniji.
Občasno nas je obiskal tovariš miličnik in me povprašal, ali je kaj novega. Razen, da spet teče voda skozi streho ali se kadi iz peči, ni bilo nič novega. Korektno sožitje s patri minoriti bi lahko slabo vplivalo na učence in učitelje!
Kot ravnateljica sem se takrat znašla na gladkem parketu samoupravljanja. Tisti, ki se spominjajo teh časov, vedo, kaj to pomeni. Današnja sindikalna gibanja so milni mehurčki proti preteklosti. Na srečo sem imela odlične sodelavce, ki jih je zanimalo le delo in učenec.
Moj osnovni projekt je bil zagotoviti in izboljšati primerne šolske prostore za delo ter razširiti dejavnost za vključitev otrok v oddelke za usposabljanje ter otroke s kombiniranimi motnjami.
Naše delo sem pričela predstavljati v lokalnem časopisu. Šola je IZSTOPILA IZ ANONIMNOSTI.
Problematiko sem večkrat predstavila na takratni občinski skupščini, temeljni izobraževalni skupnosti in vseh organih takratnega družbe-no-političnega vplivanja na Ptuju. Delegati so razumevajoče prikimavali, bili polni podpore, jaz sem hodila po rdeči preprogi do PRVE STOPNICE. In glej ga zlomka! Nekdo je izza mojega hrbta stopil pred mene in
Foto: Črtomir Goznik
Šola dr. Ljudevita Pivka je že od leta 1978 na »začasni« lokaciji ...
razglasil, da se bo gradila nekje neka druga šola, ki ni bila najbolj potrebna niti nujne adaptacije!
Začasna lokacija, dolga tri in pol desetletja
Z veliko težavo in dokazovanjem je dejavnost leta 1978 dobila izpraznjeno ekonomsko šolo. Zapisano je bilo, da je lokacija le začasna! Z velikim entuziazmom se je šola obnavljala in skušala prostore glede na skope finančne možnosti usposobiti za delo z otroki s posebnimi potrebami. V tistih časih nam ni bila pomembna topla voda v učilnici, ampak strokovno ustrezno usposobljen učitelj, ki mu zaupani učenec ni bil neznanka X v nerešeni enačbi. Šola je tako s svojo vsebino in paleto široke izo-
braževalne in psihosocialne pomoči usposobila generacije mladih, ki so ne glede na gospodarske in družbene razmere našli svojo življenjsko pot, potrditev in samo-podobo. S tem je šola upravičila svojo preteklo, sedanjo in bodočo vlogo pri šolanju in usposabljanju otrok s posebnimi potrebami.
Žal je dnevna politika od začetka mojega ravnateljeva-nja pa do danes odtujena od realnosti in potreb posameznika in vedno bolj pavšalno in statistično presoja upravičenost otrok s posebnimi potrebami. V veliki meri veljajo moja opažanja tudi za ostale šoloobvezne otroke.
Danes, ko prebiram članke oz. dvoboje med starši in odgovornimi za delovanje šole, ko gledam zanemarjeno, nekoč atraktivno podobo šolske zgradbe, pa se vprašam: ZAKAJ GOVORIMO DRUG
MIMO DRUGEGA na ravni DEKLERATIVNE HUMANOSTI in ne na osnovi enakovrednega partnerstva?
Ne glede na načrtovano novogradnjo se bo morala zgradba, ki bo verjetno ostala
šola z drugačno namembnostjo, funkcionalno prilagoditi bodočemu delu. Vsem, ki so trenutno vpeti v to nedokončano zgodbo, naj bo to v razmislek. Torej večni izzivi!
Žal sem zgodovina šole v penziji. Beseda upokojenec me spominja na pokoj in žarno pokopališče.
Verjetno bi bila tudi danes Don Kihot, ki se bori z mlini na veter, vendar bi se borila. Za vse.
Vse, ki so potrebni posebne pomoči in bi skupaj oblikovali prihodnost in pripravljenost za spremembe.
To je le drobec mojih spominov in prepričanja. V njih nisem popisala vseh prisrčnih anekdot, vezanih na moje nekdanje delo. So del moje intime, ki mi pomaga z optimizmom živeti naprej.
Hilda Slekovec, spremljevalka usod oseb s posebnimi potrebami
Opomba: Vmesne naslove in fotografijo je dodalo uredništvo.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST, KULTURO IN ŠPORT	m	■ ■H \ii/o3xi r
Ponujamo vam izobraževanje za pridobitev poklicev:		
-	pomočnik v biotehniki in oskrbi,
-	pek,
-	slaščičar,
-	mesar,
-	živilsko prehranski tehnik (PTI)^
-	inženir živilstva in prehrane,
-	organizator socialne mreže (izredni študij).
PRI NAS IMAMO ŠE PROSTA MESTA! VPISUJEMO TUDI V ODDELEK IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH!		
IZOBRAŽEVALNI CENTER PIRAMIDA MARIBOR Srednja šola za prehrano in živilslvo Višja strokovna šola PARK MLADIH 3 2000 MARIBOR Tel.št.: (02) 33 1 3 432 Spletni naslov: www.icp-mb.si Elektronska pošta: ic-piramida.maribor@guest.a	MÍHMUH CENIBIPNMMHM MU rnes.si	
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
Mestni trg 2 2250 Ptuj
S 02 749 21 50	www.lu-ptuj.si
E Iuptuj@siol.net	www,cvzu-podravje,si
Na podlagi 44. člena Zakona o izobraževanju odraslih (UL RS št. 110/06 - uradno prečiščeno besedilo) ter v skladu s Pravilnikom o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v izobraževanje odraslih (UL RS št. 82/98) objavljamo
RAZPIS ZA VPIS ODRASLIH V JAVNOVEUAVNE SREDNJEŠOLSKE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME V ŠOLSKEM LETU 2012/2013
Ljudska univerza Ptuj razpisuje naslednje izobraževalne programe:
V šolo z ! avtobusoml
©
Pridobitev izobrazbe:
•	OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE
.	TRGOVEC (SPI)
•	ADMINISTRATOR (SPI)
•	EKONOMSKI TEHNIK (SSI)
•	EKONOMSKI TEHNIK (PTI)
•	EKONOMSKI TEHNIK (poklicni tečaj)
•	PREDŠOLSKA VZGOJA (SSI)
.	PREDŠOLSKA VZGOJA (poklicni tečaj)
HEpuaLnrA SLOVENJ H INISTIÍSI YO í A JÍ0S WEVANJE. 2NMJ0SÍ, KULTURO IN SHJftT
Posebni programi za odrasle:
•	USPOSABLJANJA ZA ŽIVLJENJSKO USPEŠNOST:
-	Most do izobrazbe
-	Beremo in pišemo skupaj
-	Jaz in moje delovno mesto
-	Izzivi podeželja
-	Moj korak
•	RAČUNALNIŠKA PISMENOST ZA ODRASLE

Naložba p primfrwsf
IVLTJP
Jeseni se v srednjo šolo ali na fakulteto lahko zanesljivo in varno zapelješ z avtobusi družbe Veolia Transport Štajerska, ki povezuje podravske občine s srednješolskimi centri in fakultetami v Mariboru, na Ptuju, v Slovenski Bistrici, Ljutomeru in Ormožu.
Za VSE dijake in študente znašajo cene mesečnih vozovnic: . 20,00 EUR za razdalje do 60 km, • 30,00 EUR za razdalje od 60 do 90 km in
. 50,00 EUR za razdalje nad 90 km. Dodatne informacije o voznih redih in pogojih za nakup dijaške ali študentske mesečne vozovnice so na voljo na telefonski številki 090 74 11, lahko pa nam tudi pišeš na info@veolia-transport.si ali obiščeš enega od naših prodajnih mest.
Veselimo se tvojega obiska!	TRANSPORT
Veolia Transport Štajerska
Piše: Dani Zorko • S poti po Makedoniji in Albaniji (3. del)
Tetovo - srce albanske manjšine
V Skopju je bila rojena tudi Agnes Gonxha Bojoaxhiu, bolj znana pod imenom Mati Tere-za. Njena rojstna hiša stoji sredi Skopja, v novem delu ima pa tudi svoj muzej. „Lastijo" si jo tako Vlahi, Albanci in Makedonci (čeprav je kasneje delovala predvsem v Indiji), ko pa sem omenil, da bi po tej tradiciji glede na skupno bivšo državo lahko potemtakem bila tudi Slovenka, so me samo divje gledali.
Glede na informacije o prometnih povezavah sem se odločil, da grem tudi v Albanijo, vendar je do tja obstajala neposredna povezava zgolj s Tetova, ki se nahaja kakšnih 40 kilometrov zahodno od Skopja in je največje naselje z albansko večino v državi. Receptorja sem nahecal, da mi je v sobo potegnil še kabel za internet in postavil hladilnik, tako da sem se zvečer lahko brezskrbno podal ven.
Bil je čas evropskega nogometnega prvenstva in poprej sem opazil mnogo gostilnic s televizijami. Super. V bližini mojega
bivališča se lepo usedem v eni takšnih oštarij in naročim veliko pivo. Skopsko. Povsod po Makedoniji in tudi po Albaniji vedno strežejo moški, zato se ljudje hodijo tja predvsem družit, ne pa pogledovat mičnih natakaric. Poba, ki je stregel tukaj, me je samo v zadregi gledal, nato pa je končno izdavil, da v tej gostilni ne strežejo alkohola in da se moram za to sprehoditi čez pol mesta. Ufff ... Res sem slišal za to, a mi je nekako ušlo iz spomina - reka Vardar ne deli zgolj starega in novega dela, preteklosti in sedanjosti, temveč tudi muslimanski del od pravoslavnega. In v muslimanskem delu ne dobiš alkohola v gostilni, ampak se tu lokalci družijo ob kavici in vodi. Kaj sem hotel, odpravil sem se v bližino mosta in oprezal po mizah, če bom kje ugledal pivo. In res, po dobrih desetih minutah so se že svetili rosnati kozarci na mizah, razveselil pa sem se tudi znanih mi dežnikov slovenske zelene znamke.
Naj omenim tudi to, da se je
Servisni obrat priznane slovenske firme v Tetovem
Muzej matere Tereze v novem delu Skopja
na ploščadi Makedonija, ki je osrednji skopski trg, trlo ljudi, ki so tekme spremljali na res ogromnem zaslonu. V splošnem sem imel občutek, da so ljudje spremljali tekme bolj kot mi, ko smo igrali na katerem prvenstvu . Zanimiv pa je tudi podatek, ki je sicer subjektivne narave, a sem opazil, da so ženske pile daleč več alkoholnih pijač od moških.
Naslednji dan sem se odpravil v Tetovo, da tam preživim dan, zvečer pa bi se napotil proti Tirani. Z avtobusi ni težav, ker so povezave odlične, vozila znosna, ustavljajo pa, kjer jim rečeš.
Tetovo name ni naredilo nekega pozitivnega vtisa. Tam živi pretežno albansko prebivalstvo, večina je striktnih muslimanov, življenje na sploh pa se mi ni zdelo sproščeno. Vse to so še vedno posledice državljanske vojne iz leta 2001, ko je albanska manjšina zahtevala večje pravice. Tistih vidnih posledic vojne, kot so porušene stavbe in infrastruktura, ni več videti, saj se na veliko gradi.
Všeč mi je bilo, da imaš na vsakih nekaj metrov možnost čiste pitne vode v „napajalnikih", med sprehodom pa sem opazil tudi pisarne in servise nekaterih slovenskih podjetij, ki so našla prostor pod soncem tudi na južnih tržiščih. Obiskal sem trgovino s kaftani (ženska ogrinjala) in sem bil kar presenečen nad ceno teh svečanih oblačil, saj so drugače cene dokaj nižje od naših. Ena
večjih znamenitosti je šarena (pisana) mošeja, zraven nje pa teče reka Pena, kjer sem se malce usedel in bingljal z nogami, da sem se hladil. Ne mine nekaj minut, ko me opazi možakar na drugi strani reke in zažene vik in krik, da se je kadilo in da so še drugi pogledali sem. Drl se je v albanščini, ki je nisem razumel, zato je pripujsal kar okrog do mene in me nadrl še v srbščini, češ da se ne obnašam dostojno, ko tako bingljam z nogami, in da se moram obrniti stran. Lepa reč, dva dni na potovanju, pa sem že skoraj povzročil verski incident. Nasploh sem opazil, da skoraj vsi nosijo dolge hlače, v oči pa mi je padlo tudi to, da res nihče ni nosil očal. Posebna rasa, ti Šiptarji...
Tetovo ima ogromno revnejših četrti, kjer prav vsi hladijo svoje pločnike z vodo. In če sem se čez nekaj ur vračal po isti poti, so isti ljudje še vedno sedeli v istih pozicijah kot prej. Kot da se je čas ustavil. Veliko je starejših možakarjev, ki se kratkočasijo z igranjem kart, predvsem pa z dominami. In to kako tekmovalno. Okoli ene mize je stalo včasih petdeset ljudi in navijalo, kot da bi imeli lokalno prvenstvo. Tudi ko sem jaz pririnil svoj radovedni nos zraven, je koncentracija ostala na višku. A ne glede na rezultat so vedno vsi ostali takšni kot so: Makedonci - direktni, a kulturni.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: D. Zorko
Minaret znamenite 'šarene' mošeje
Foto: d. zorko Reka Pena v Tetovem, muzej zgodovine in prizorišče manjšega konflikta med štajerskim popotnikom in zagretim muslimanom
Na valovih časa
Torek, 21. avgust
Danes goduje Filip.
1866 se je končala s Praškim mirom nemška vojna. Zmaga Prusije nad Avstrijo pomeni konec večdesetletnega prusko-avstrijskega tekmovanja za vodilno vlogo pripelje do izključitve Avstrije iz Nemčije. 1944 je v Romuniji padla vlada generala Antonescuja. Nova vlada je takoj prosila Sovjetsko zvezo za premirje. 1758 se je rodil v Škofji Loki zdravnik Blaž Hafner. Bil je vodja zdravstvene službe in bolnišnice v Idriji in zagovornik takrat novega cepljenja proti črnim kozam.
1913	so odprli v Mariboru nov most čez Dravo, dolg 20,5 m, širok 12 m, z dvema dva metra širokima pločnikoma. Most je stal 2.200.000 kron in ga je v celoti financiralo mesto.
1914	so orožniki brez zaslišanja prijeli in zaprli v ljubljanskem gradu Ivana Cankarja - ker naj bi dobro govoril o Srbih.
Sreda, 22. avgust Danes goduje Timotej.
1241 je umrl papež Gregor IX, ki je skupaj z nemškim cesarjem
Friderikom II. uveljavil inkvizicijo.
1862 se je rodil francoski skladatelj Claude Debussy.
1884 se je rodil ameriški filmski producent in distributer poljskega
rodu Samuel Goldwyn. Bil je soustanovitelj družbe Metro-Goldwyn-
Mayer.
192o so ustanovili salzburški festival, ki je posvečen slavnemu mestnemu sinu Wolfgangu Amadeusu Mozartu. Četrtek, 23. avgust Danes goduje Filip.
1866 se je končala s Praškim mirom nemška vojna. Zmaga Prusije nad Avstrijo pomeni konec večdesetletnega prusko-avstrijskega tekmovanja za vodilno vlogo pripelje do izključitve Avstrije iz Nemčije. 1944 je v Romuniji padla vlada generala Antonescuja. Nova vlada je takoj prosila Sovjetsko zvezo za premirje. 1758 se je rodil v Škofji Loki zdravnik Blaž Hafner. Bil je vodja zdravstvene službe in bolnišnice v Idriji in zagovornik takrat novega cepljenja proti črnim kozam.
1913	so odprli v Mariboru nov most čez Dravo, dolg 20,5 m, širok 12 m, z dvema dva metra širokima pločnikoma. Most je stal 2.200.000 kron in ga je v celoti financiralo mesto.
1914	so orožniki brez zaslišanja prijeli in zaprli v ljubljanskem gradu Ivana Cankarja - ker naj bi dobro govoril o Srbih.
Petek, 24. avgust Danes goduje Jernej.
79 je začel bruhati Vezuv. Pet do osem metrov debela odeja lave in pepela je prekrila cvetoči antični mesti Pompeje in Herculaneum. 1929 je prišlo do hudih spopadov med Judi in Arabci v Jeruzalemu. Britanske čete so vzpostavile red šele po enem tednu. 1936 sta na pobudo francoske vlade Francija in Velika Britanija sprejeli sklep o prepovedi prodaje orožja španski republiki, ki se tako ni mogla upirati državnemu udaru generala Franka. 1968 je Francija opravila prvi poskus z vodikovo bombo in tako postala peta velesila s tem nevarnim orožjem. 1970 je iz britanske jedrske centrale Winscale ušlo radiaktivno sevanje.
1989je prisegel kot novi ministrski predsednik Poljske član Solidarnosti Tadeusz Mazowiecki, tesen sodelavec voditelja Solidarnosti Lecha Walese. S tem se je Poljska vpisala v zgodovino kot prva država v vzhodnem bloku, ki ji je uspelo na mesto prvega moža vlade pripeljati predstavnika dotedanje opozicije. 1597 je umrl v Gradcu slovenski škof Janez Tavčar. Leta 1577 je postal reformacijski komisar za Goriško ter leta 1578 tudi za Kranjsko.
Sobota, 25. avgust
Danes goduje Ludvik.
1270 se je po smrti francoskega kralja Ludvika IX. med obleganjem Tunisa končala zadnja, sedma križarska vojna, ki je bila usmerjena proti Egiptu.
1530 se je rodil ruski car Ivan IV. Vasiljevič, imenovan Ivan Grozni. 1825 je bila razglašena republika Urugvaj, ki je bila mednarodno priznana s pogodbo med Argentino in Brazilijo leta 1928. 1830 je izbruhnila v Belgiji vstaja proti Holandiji, ki je pripeljala do mednarodnega priznanja samostojne države Belgije. 1949 so v ZDA opravili prvo poskusno oddajo barvne TV. 1278 se je začela bitka med nemškim kraljem Rudolfom Habsburškim in češkim kraljem Otokarjem Premislom, ki je bila pomembna za slovenske dežele. Po zmagi v tej bitki je Rudolf začel utrjevati oblast v naših krajih.
1923 se je po velikem uspehu SLS na volitvah v Narodno skupščino, ko je dobila 21 od 26 slovenskih poslancev, začel v Ljubljani V. katoliški shod. Nedelja, 26. avgust Danes goduje Viktor.
1346 so verjetno prvič uporabili topove v prvi bitki med stoletno vojno, ki se je začela na današnji dan pri Crecyju. 1676 se je rodil Robert Walpole, ki je bil dvakrat na čelu britanske vlade, prvič dve, drugič pa 21 let. Utrdil je pomen ministrskega predsedstva in odgovornost kabineta do spodnjega doma ter z mirovno politiko spodbujal trgovanje s čezmorskimi državami. 1740 se je rodil Jospeh-Michel Montgolfier, ki je skupaj z bratom Ja-cques-Etiennom izumil balon na vroči zrak. To je bilo prvo uspešno zračno plovilo, ki je letelo na podlagi vzgona zraka, s katerim je bil napolnjen balon. Ponedeljek, 27. avgust Danes goduje Joža.
1576je umrl slikar Tizian - Tiziano Vecellio, umetnik, ki je dal pečat beneški renesansi. Rodil se je okoli leta 1490. 1770 se je rodil veliki nemški filozof Wilhelm Friedrich Hegel. 1813 je francoski cesar Napoleon I. Bonaparte s 130.000 vojaki pri Dresdenu premagal združene avstrijske, ruske in pruske sile, ki jih je sestavljalo okrog 200.000 mož.
1828 so v Rio de Janeiru podpisali pogodbo, s katero so priznali neodvisno republiko Urugvaj, ki je bila sicer razglašena že leta 1825.
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Še en vročinski val
Zelo težko je pisati kaj početi na vrtu, če pa nam vreme iz dneva v dan bolj nagaja in tokrat v obratnem, suhem smislu. Druga polovica avgusta navadno prinaša prve ohladitve in padavine, tokrat pa je pred nami še en zelo vroč teden. Ker obstaja tudi prepoved zalivanja vrtov, boste namakali lahko samo tisti, ki imate svoje vodnjake, v katerih je še voda seveda, ali ste v bližini kakšnega drugega vodnega vira, ki je še ostal moker. Poleg namakanja je verjetno najpomembnejše opravilo spravilo posevkov.
Čeprav veliko v takem vremenu res ne moremo pomagati, naj vseeno še enkrat napišem, kaj lahko naredimo. Če je pri hiši le še kaj vode, vrt dobro namočimo, potem pa vso zemljo okoli rastlin zastremo s pokošeno travo, listjem, rogo-znico, karkoli že lahko najdemo. Pomagamo si z vrtno kosilnico in maso zdrobimo. Seveda pa je zastiranje suhih tal nesmiselno. Ker je skrb pred polži nepotrebna, lahko to naredite vsi. Pred zastiranjem pa je nujno, da zemljo zrahljamo in seveda globoko zalijemo.
Zastiranje tal ima več pomenov: poleg manjšega izhlapevanja vode hladi in senči tudi korenine rastlin. Kasneje pa bo ta masa tudi rahljala zemljo in jo bogatila s humusom. Letošnje poletje je lepo pokazalo, kako dobrodošlo je zastiranje tal. Vendar morajo biti v ta namen rastline posajene ali posejane v vrstice.
V takih razmerah ne dognojujemo z dušikom, to velja tudi za večje površine. Ne dodajamo dušika, saj imajo rastline zaradi večje količine dušika še večje potrebe po vodi, obenem pa zaradi visokih temperatur ne morejo rasti tako, da bi ves nakopičeni dušik tudi porabile. Potrebujejo pa kalij, zato tam, kjer veste, da je v tleh kalija le malo, občasno uporabite listna kalijeva gnojila, a ne prepogosto, zadošča 14-dnevno razmak. Še enkrat pa opozarjam, da kapusnice, ki že prehajajo v tehnološko zrelost (zelje, kitajski kapus zvijata glave, cvetača, brokoli delata rože, kole-rabica oblikuje gomolje ...), potrebujejo redno dodajanje kalcija - vsaj vsakih 10 dni, vmes pa še dodajanje bora. Kalcij, pa tudi bor potrebujejo
Vzgoja sadik - tudi tako gre.
Foto: Miša Pušenjak
tudi plodovke in solatnice. Pa še nekaj: v takih vremenskih razmerah potrebna hranila dodajamo samo preko listov, ne preko tal oziroma z zalivanjem preko korenin, saj hranila preprosto ne pridejo v tiste dele rastlin , kjer jih primanjkuje. Saj jih ne primanjkuje v tleh, rastlina jih v takih vremenskih razmerah preprosto ne more dostaviti do vseh svojih »okončin«.
Sadike presajamo tako, da najprej zalijemo jamico, nato presadimo rastline , nato pa ponovno zalijemo vse okoli njih. Če imamo svojo vodo, potem zalijemo celo gredo, s potmi vred. Ne pozabite namreč, da voda gre vedno od tam, kjer je je več, tja, kjer je ni. Če zalijemo samo vrste, v kateri so presajene sadike, potem bo suha zemlja med vrsticami »ukradla« vodo sadikam.
Zdravstveni nasveti
Tudi hrana je lahko zdravilo - 6.
Nadaljevanje
Brokoli (lat. Brassica oleracea) je sredozemska zelenjava, spada v družino križnic, v kateri so tudi zelje, cvetača, ohrovt, koleraba. Njene zdravilne lastnosti so cenili že v rimskih časih. Kljub zdravilnosti kot zelenjava ni nikoli veljala za priljubljeno. Še danes jo le redko najdemo na naših jedilnikih. Morda je čas, da navade nekoliko spremenimo in zaradi zdravja in dobrega počutja brokoli večkrat zaužijemo.
V kuhinji uporabljamo cvetove rastline. Izbiramo čvrste cvetove temno zelene barve, saj takšni vsebujejo več hranljivih in zdravilnih učinkovin. Brokoli kuhamo v vodi ali na sopari. Čas kuhanja naj bo kratek, le nekaj minut, tako ohranimo lepo svežo barvo
in večino aktivnih učinkovin. Za ohranitev barve lahko pri kuhanju v vodo dodamo malo sladkorja. Kuhanega uporabimo kot prilogo, samega ali zabeljenega (maslo, olivno olje ali ocvirki), v solati ali pa pripravimo kremno juho.
Brokoli velja za zelo bogato živilo. Ima nizko kalorično vrednost in visoke vsebnosti različnih koristnih in zdravilnih učinkovin. Vsebuje številne minerale, železo, fosfor, magnezij, vitamina C in E, karo-tenide (lutein in zeaksantin), koencim Q10, vlaknine in še posebej pomembne sulforafa-ne in indole. Sulforafan je močan antioksidant, ki za razliko od klasičnih antioksidantov, kot so vitamina C in E ter beta-karoten (lovilci prostih radikalov), deluje drugače. Aktivira namreč encime, ki pomagajo uničevati nenormalne celice, kot tudi helicobacter pylori, bakterijo, ki je odgovorna za ulkus na želodcu. Te lastnosti sulforafanov so brokoliju prinesle sloves hrane, ki telo ščiti pred rakavimi boleznimi.
Vsebnost koencima Q10 v brokoliju mu omogoča dober učinek na naše srce in ožilje. Vsebnost luteina in zeaksanti-na pa varuje oko pred nastankom očesne mrene.
Ugodni učinki delovanja brokolija so potrjeni že v ne-
Foto: Črtomir Goznik
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm.
katerih raziskavah. Zaradi nepriljubljenosti brokolija kot zelenjave so se na trgu pojavila prehranska dopolnila, ki vsebujejo izvlečke svežega brokolija. So v obliki kapsul ali tablet. Uporabimo jih lahko kot dopolnilo k običajni prehrani z namenom zaščititi telo pred omenjenimi boleznimi. Toda opozorilo: o redni uporabi izdelkov iz brokolija se je treba posvetovati z zdravnikom! Še posebej to velja za bolnike z rakom.
Zaščitno vlogo za naše telo naj ima brokoli raje kot zelenjava na naših krožnikih. Kar pa ne pomeni, da ga moramo jesti vsak dan.
Misel: »Zmeraj se moramo ravnati po stari modrosti: ničesar preveč in vsega po malem!«
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm., Lekarne Ptuj
Sadike večer pred presajanjem zalijte s pripravki iz izvlečkov morskih alg ali s tistimi bolj profesionalni s pripravki, ki vsebujejo aminokisline in vitaminske komplekse. Tisti, ki hočejo vse narediti doma, pa jih kar večkrat, vsekakor pa pred presajanjem, zalijte s čajem iz cvetov regrata ali ognjiča.
Za setev je prevroče, lahko pa vzgojite sadike
V takih razmerah so direktne setve posevkov na stalno mesto zelo neuspešne. Prehuda vročina uničuje komaj vznikle rastline. Mogoče pa je zdaj najprimernejši čas, da se navadite na pogostejšo uporabo sadik. Sadike so lahko puljene, kot smo to počeli v starih časih, ali take s koreninsko grudo. Direktna setev solatnic na stalno mesto je priljubljena tudi zato, ker potem lahko ob redčenju posamezne rastline presadite na drugo mesto, jih podelite tudi s sosedi in podobno. Vendar so puljene sadike močno šokirane ob presajanju tudi v običajnih poletjih, redčenje posevka šele takrat, ko so rastline primerne za presajanje, pa je tudi problematično. Rastline namreč iščejo svetlobo, zato se potegnejo v višino še zelo mlade. V deževnem ali samo bolj vlažnem vremenu pričnejo gniti, v suhem in vročem, kakor je letos, pa veliko hitreje pobegnejo v cvet.
Saj ni težjo vzgojiti sadik s koreninsko grudo. Če imate vrt, imate tudi za njihovo vzgojo nekje primeren prostor. Tudi tisti, ki imate vrt v najemu in ne ob hiši, si lahko na njem ustvarite primeren prostor. Naredite višji nadstrešek, da bo v taki vročini prostor zasenčen. Prednosti vzgoje sadik s koreninsko grudo so številne. Naj vas samo spomnim, da je tudi zalivanje veliko enostavnejše, porabite veliko manj vode, seveda pa tudi časa. Še enkrat pa opozarjam: v takih vremenskih razmerah je treba sadike vzgajati v senci, ne na soncu. Šele ko so rastline dovolj velike, da prekrijejo zemljo, jih postopoma prestavimo tudi na polno sonce.
Še vedno je čas za setev in vzgojo sadik letnih
solat, a samo še ta teden, predlagam pa samo sorto gentillina ali ameriška rjavka. Ti dve sorti lahko porežete tudi pred polno zrelostjo. Prav gotovo ne bodo več povsem dorasle sorte endi-vije in letnega radiča, za setev je že prepozno. Če pa lahko še kje nabavite sadike, je ta teden še zadnji, ko endivijo in letni radič lahko presajate. Še vedno lahko tudi posejete majski srebrnjak za pomladansko mlado čebulo. Trgovci so vas raz-vadili s čebulčkom, zato ste povečini pozabili, da se bela čebula lahko tudi seje. Sejemo jo direktno na stalno mesto, kar je letos zelo težavno. Lahko posejemo na gosto nekam v senco višjih vrtnih rastlin, v oktobru pa jih boste presadili na stalno mesto. Najbolj uporabno pa je ravno tako vzgoja sadik s koreninsko grudo - v multiploščah. Za čebulo seveda izberemo take, ki imajo veliko lukenj oziroma zelo majhne lončke. V vsak lonček lahko brez skrbi posejete tudi dve ali celo tri se-menke, kasneje boste rastline razsadili.
Še vedno lahko posejete tudi nizek grah in nizek stročji fižol. Celo sadike jedilnih bučk in solatnih kumar je še smiselno vzgojiti, če so vam pršice uničile posevek. Seme pred setvijo čez noč namočimo. Svetujem namakanje v kamilični ali čaj iz ognjičevih cvetov. Tako bodo majhne rastlinice še nekoliko bolj odporne. Sama bi hitro posejala še blitvo ali mangold, saj bo prvo rezanje lahko še v jeseni, prav gotovo pa veliko listov še spomladi. Če imate rastlinjak, potem nekaj sadik posadite tudi v rastlinjak.
Prihaja čas setve zimskih posevkov: motovilca, špinače, za setev zimske solate pa je vsaj mesec dni prezgodaj. Čeprav vem, da ne bom zelo uspešna, pa vendarle ponavljam še enkrat. Če želite imeti veliko manj dela kasneje, si vzemite ob setvi 10 minut več časa in motovilec in špinačo posejte v vrstice. Po taki suši bodo namreč ob prvih padavinah pleveli vzkalili vsi naenkrat. Kako boste takrat pleli, če bo posejano vsepovprek? Če pa imate vrstice, ki naj bodo med seboj oddaljene vsaj 20 cm, lahko prostor med vrsticami zelo hitro obdelate z majhno motičico ali tisti, ki imate nekaj več orodja, kar s posebnim strgalom, ki se dobi v vseh vrtnih centrih. Tako vam bo prihranjeno veliko dela. Obenem lahko tla okoli rastlin uspešno rahljate ves čas, lahko jih zastrete, če je treba, poleg tega je tudi pobiranje pridelka veliko lažje in hitreje, saj pobirate kar po vrsticah. Ker imajo rastline levo in desno dovolj prostora, se razvijajo enakomerneje in ni potrebno podpiranje - iskanje večjih rastlin. To velja kasneje tudi za zimsko solato.
Seme motovilca dajte vsaj teden dni pred setvijo v zamrzovalnik, tudi špinači pa to ne bo škodilo. Poletne setve motovilca in špinače naj bodo obvezno zasenčene. Sama predlagam, da posejete motovilec pod rastline paradižnika, špi-načo pa ob robu gredice paradižnika in paprike. Tako bodo imele potrebno senco, ki pa ne bo pregosta.
Vsaj še nekaj dni moramo prestati v takih vremenskih razmerah. Sama rada poudarjam, da je za vrtnine bolje tako suho vreme, saj imate letos bolj ali manj vsi ogromno paradižnika. Letos se ga do sitega najejte, poskusite ga čim več tudi shraniti za naslednje leto, paradižnik lahko tudi sušite, ne samo kuhate in zmrzujete, saj ne vemo, kaj nas čaka naslednje leto.
Miša Pušenjak
Foto: Miša Pušenjak
Sadike čebule v multiploščah vzgojimo brez težav.
Foto: Miša Pušenjak
Še vedno sejemo letne solate; na sliki sorta gentillina.
S svetovne
glasbene
scene
Na svečanem zaključku letošnjih Olimpijskih iger v Londonu smo lahko videli in slišali številne popularne britanske izvajalce različnih generacij. Kljub temu pa so se številni svetovni mediji spraševali, katere britanske glasbene legende so manjkale na omenjeni svečanosti. Med tistimi, ki jih ni bilo, najdemo takšna zveneča imena, kot so David Bowie, Sex Pistols in The Rolling Stones. Po pisanju britanskega časnika The Guardian so vsi omenjeni prejeli ponudbo za nastop, a so jo tudi zavrnili. V omenjenem članku pišejo tudi o tem, da je zasedba The Who kar dvakrat zavrnila nastop, a so si na koncu vendarle premislili. Prav tako je nastop zavrnil Noel Gallagher, zatem so organizatorji povabili njegovega brata Liama in njegovo zasedbo Beady Eye. Takoj po končanih Olimpijskih igrah je izšel digitalni album A Symphony of British Music: Music For The Clo-
Foto: wordpress.com
The Who
sing Ceremony of the London 2012 Olympic Games,
na katerem so predstavljene skladbe izvajalcev, ki so sodelovali na zaključni slovesnosti. Med mnogimi bomo na albumu lahko slišali tudi Emeli Sande s skladbo Read All About It, Spice Girls s skladbama Wannabe in Spice Up Your Life, zasedbi Pet Shop Boys in West End Girls, Jessie J. s priredbo skladbe You Should Be Dancing skupine Bee Gees, pa tudi skupino Take That in skladbo Rule
The World.
®@®
Po petih letih se v okviru velike evropske turneje v Slovenijo znova vrača legendarna angleška zasedba Motorhead. Koncert bo v ponedeljek, 10. decembra, v veliki dvorani hale Tivoli. Motorhead so nazadnje nastopili v Sloveniji na
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	WHISTLE - FLO RIDA
2.	LIGHTS - ELLIE GOULDING
3.	CALL ME MAYBE - CARLY RAE JEPSEN
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	HEATWAVE - WILEY FT MS D
2.	WE'LL BE COMING BACK - CALVIN HARRIS FT EXAMPLE
3.	TAKING OVER ME - LAWSO
NEMČIJA
1.	I FOLLOW RIVERS - LYKKE LI
2.	ONE DAY/RECKONING SONG - (WANKELMUT REMIX)
3.	BALADA - GUSTAVO LIMA
Metalcampu v Tolminu poleti leta 2007. Člani zasedbe Lem-my Kilmister (vokal, bas kitara), Philip Campbell (kitara) in Mikey Dee (bobni) veljajo za predstavnike najsurovejše različice rock'n'rolla, na čelu s svojim »železnim kanclerjem« Lemmyjem Kilmistrom pa sodijo med utemeljitelje rock kulture. Ljubitelji njihove glasbe ne boste prikrajšani za njihov železni repertoar, prav tako pa bodo na koncertu še naprej predstavljali skladbe s svojega zadnjega studijskega albumi The World Is Yours iz leta 2010.
Znana založba RCA Records naj bi letošnjo jesen izdala album z največjimi uspešnicami Whitney Houston. Billboard je že objavil prve detajle o projektu, ki je bil vse do danes prava neznanka. Album bo ponudil presek celotne kariere te odlične na žalost že pokojne ameriške pevke, na njem pa bodo originalne verzije nekaterih njenih največjih uspešnic. Whitney Houston je v svoji bogati karieri leta 2000 sicer že izdala album največjih uspešnic Whitney: The Greatest Hits. Na omenjenem albumu sta bili tudi baladi The Greatest Love of All in I Will Always Love You, s pomočjo katerih je dosegla svetovno slavo. Po podatkih agencije Nielsen SoundScan se je album Whitney: The Greatest Hits samo v letošnjem letu prodal v 836.000 izvodih in s tem postal četrti najbolje prodajani album le-
tošnjega leta. Pred dnevi pa je slavni Muzej grammyjev v Los Angelesu odprl razstavo, ki je posvečena Whitney Houston. Organizirali so jo s pomočjo njene družine. Obiskovalci si bodo lahko ogledali njene svečane obleke, filmske scenarije, modne fotografije in nekatere njene osebne predmete, med njimi bo tudi skodelica za čaj, iz katere je Whitney pila pred
vsakim svojim nastopom.
® ® ®
Legendarna ameriška pevka in igralka Cher bo za božične praznike na trgovske police poslala svoj novi studijski album. Od izdaje njenega zadnjega studijskega izdelka je minilo že dolgih 11 let. Producent novega albuma bo slavni ameriški producent Timbaland, vse glasnejše pa so govorice, da je Cher k sodelovanju povabila tudi tri velike zvezdnice, ki zadnja leta dominirajo na svetovni pop sceni. Tako naj bi se na albumu pojavile Pink, Christina Aquilera in Lady Gaga. Cher je v svoji izjemno dolgi in bogati karieri osvojila vse pomembnejše glasbene nagrade, med njimi academy award, grammy, emmy, tri nagrade golden globes in celo nagrado na ca-nnskem filmskem festivalu za dosežke v filmski, glasbeni in
televizijski industriji.
®@®
Popularna ameriška country in pop pevka, 22-letna Taylor Swift, bo 22. oktobra izdala svoj novi studijski album. Album bo nosil ime Red in bo kljub njeni mladosti že njen četrti studijski album. Predhodnica novega album je prvi singel z naslovom We Are Never Ever Getting Back Together.Tudi pri novem albumu je pevka ustvarjalni navdih črpala iz svojega osebnega življenja, producent albuma Max Martin pa je dejal, da bo na novem albumu moč opaziti izrazitejši premik od country zvoka v pop vode.
Janko Bezjak
To je to
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj i.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Wiki
Tam nekje sem prebral, daje Ekvador Julianu Assangeu, ustanovitelju Wi ki lea-ksa, ponudil azil na svojem veleposlaništvu v Londonu. Velika Britanija to odločitev, kako so že zapisali ... obžaluje. Jasno, ko pa ne plešejo, kot oni igrajo. Verjetno gre za "delovno hibo", ko pa vlogo vladarjev igrajo že stoletja. "Ne-ja" pač ne razumejo.
Vendar kakorkoli že, bolj kot to (čeprav sta takšen pogum in suverenost Ekvadorja hvale vredna) me zanima gonja, ki jo zahodni imperiji vzganjajo proti Assangeu. Kot vsi vemo, so on in njegova skupina pred časom na internetu, vsem na očem, objavili precej zajeten dosje tajnih vladnih ter vojaških depeš. Mački so stopili na rep in ta ni mijavknila, pač pa kar zarenčala. Kakor strela z jasnega so se proti njemu pojavile takšne in drugačne obtožbe. Z daljne Švedske je celo privršala obtožba posilstva!
Kronane glave je očitno precej zmotilo, da je nekdo odprl ventil in da je na površje priplavala vsa nesnaga političnega kurvanja in kriminala na državni ravni. Kloaka je namreč povsem prekrila gladino. Vendar terorist je Assange. In to najhujše sorte! Potrebno ga je nemudoma strpati v dosmrtno ječo v kakšnem Guantanamu. No, takole nas vsaj kot lačne gosi pitajo po raznih "uradnih" medijih. Teroristi namreč niso tisti, ki splet-karijo in kujejo dobičke s krvjo vzhodnjakov, teroristi so tisti, ki to povedo. Baje je Assange "ogrozil nacionalno varnost", karkoli naj bi že to v tem kontekstu pomenilo.
In ne glede na to, kako težko je meni osebno to razumeti, še zmeraj se najde precej ljudi, ki se jim nekako zdi, da imajo ameriški in britanski politikanti vendarle prav, ko opletajo z varnostjo in terorizmom. Vendar pri meni ostaja odprto samo eno preprosto vprašanje, in sicer kaj neki kogarkoli to tako skrbi, če oni tega ne počno in je vse skupaj, recimo, le navadna, kosmata laž. Nam, tako imenovanim navadnim smrtnikom so namreč že neštetokrat lepo razložili, da nas tako ali tako nima kaj skrbeti glede nadzornih kamer na ulicah, če nimamo ničesar skrivati. Pa je to samo en primer .
Skratka, ZDA zahtevajo njegovo glavo, Veliki Britaniji, vzorni in poslušni učenki, pa je na pot stopil Ekvador. In že razmišljajo, kako bi lahko veleposlaništvu odvzeli status ter vanj vdrli s pomočjo vojske . Prav zares me zanima, kakšna neki bi bila situacija, ko bi bila situacija obrnjena in bi se neka oseba takole zatekla na britansko ali ameriško veleposlaništvo v Ekvadorju. Pa še to je ... Zakaj neki se vsakega domnevnega "posiljevalca" takole vneto ne preganja? Da o pedofilih sploh ne izgubljam črnila. Hm ...
Matic Hriberšek
www. ra d i o-p t u ¡. si
1.	BALADA - GUSTAVO LIMA
2.	GUARDIAN - ALANIS MORRISETTE
3.	SPECTRUM - FLORENCE & THE MACHINE
4.	MOVE IN THE RIGHT DIRECTION - GOSSIP
5.	LIGHTS - ELLIE GOULDING
6.	WIDE AWAKE - KATY PERRY
7.	GLITTER & GOLD - REBECCA FERGUSON
8.	PRINCESS OF CHINA - COLDPLAY ; RIHANNA
9.	BLOW ME - PINK
10.	PAYPHONE - MAROON 5 FT. WIZ KHALIFA
11.	CALL ME MAYBE - CARLY RAE JEPSEN
vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8« 98,2° 104^3 bo Janko Bezjak
20 Štajerski1TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 21. avgust 2012
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
Foto: ASV
TOREK
omaka iz stročjega fižola, hrenovke SREDA
pečen piščanec, mlinci, mešana solata, nektarine ČETRTEK
zelenjavno-mesna enolončnica, švedski cimetovi
kolački*
PETEK
girice, ocvrt krompirček, zelenjava (paradižnik, paprika SOBOTA
pica s polento, pohorska omleta NEDELJA
kremna juha, piščančje ruladice na žaru**, mešana solata
PONEDELJEK
krompirjev golaž, jogurtovo pecivo
*Švedski cimetovi kolački (kanelbullar)
Sestavine: kvašeno testo: 1 kvas, 100 g sladkorja, 300 ml mleka, 1 jajce, 1 žlička soli, 1 žlica mletega kardamoma, 750 g moke; nadev: 100 g masla, 50 g sladkorja, 2 žlici cimeta; premaz: 1 jajce, 2 žlici vode, grobo mlet sladkor.
Iz vseh naštetih sestavin naredimo običajno kvašeno testo (enostavneje je, če uporabite kruhomat, ki ima poseben program za testo). Potem ko je testo zraslo, ga razvaljajte 3 mm debelo in 30 cm široko (dolžina, kolikor pač pride). Nanj na-mažite staljeno maslo (sobne temperature). Zmešajte cimet in sladkor in potresite po testu. Zvijte v rulado. Narežite jo na 1,5 do 2 cm debele rezine in jih položite z odrezano stranjo navzgor na pekač, prekrit s peki papirjem. Pustite vzhajati eno uro oziroma dokler ni testo enkrat debelejše. Zmešajte jajce z vodo, previdno premažite ruladice in jih potresite z grobim sladkorjem (lahko uporabite tudi drobne sladkorne perlice, ki se uporabljajo za okras kakšnih tort). Pecite pri 200 stopinjah približno 10 minut.
**Piščančje ruladice na žaru
Sestavine: piščančji (ali puranji) file, strok česna, paradižnikova mezga, rezine pršuta, svež peteršilj, sol, poper, po želji še katera začimba.
Meso sploščite v večji zrezek.Dobro ga nasolite, popoprajte in vtrite vanj drobno sesekljan česen (lahko uporabite česen v prahu). Premažite površino mesa s paradižnikovo mezgo, nanj položite rezine pršuta in po njem potresite svež peteršilj. Zvijte v rulado in jo dajte za kako uro v zamrzovalnik. Ohlajeno narežite na 2 cm debele rezine, jih nabodite na nabodala in specite na žaru po obeh straneh. (Če se vam zdijo presuhe, namesto pršuta prihodnjič uporabite prekajeno slanino.)
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Foto: AŠV
POPRAVILO
Dva norca sta na cesti našla avtomobilski volan. Eden ga je prijel v roke in že sta se 'peljala' po cesti in zavila na bencinsko črpalko.
»Natočite polno!« je rekel 'voznik'.
»Vama pa manjka kolešček!« je ugotovil črpalkar.
»No, vidiš!«je rekel,'sopotnik', »komaj si prišel do avta, že so
na vrsti popravila!«
©©©
CENEJŠE PRENOČIŠČE
Gorenjec pride v hotel in vpraša za ceno prenočišča. Receptor mu pojasni:
»Prenočišče stane 20 evrov, če si sami naredite posteljo, pa deset evrov.«
»Krasno,« se razveseli Gorenjec, »vzamem cenejše prenočišče.«
»V redu,« reče receptor. »Tu imate žago, kladivo in žeblje, gozd pa je takoj levo za hotelom.«
©©©
ZABAVA
»Pojdiva danes zvečer ven in se zabavajva!« je ženi predlagal mož.
»Prav!« je dejala žena. »Ampak, če boš doma pred menoj, pusti vrata odklenjena!«
©©©
MOŠKI
Po seksu se je on obrnil k njej in jo vprašal:
»Draga, si si kdaj zaželela, da bi bila moški?«
»Ne. Pa ti?«
©©©
ROJSTNI DAN
Razvezani očka vpraša malo Katjo: »Koga imaš raje: mene ali mamico?«
»Počakaj malo, da bom imela rojstni dan, potem ti bom pa
povedala.«
©©©
KONČANA ZADEVA
»Kako se je končala tista zadeva s tvojim šefom, ko si ga tako nadrl?«
»Veš, moj šef je sedaj popolnoma drug človek!«
»Kaj res? Sta se pogovorila in ti ni zameril?«
»Ne, zamenjal sem službo.« ©©©
PREVEČ STOJEČIH
Debela Berta, ki si domišlja, da je najlepša daleč naokoli, se hvali prijateljici:
»Veš, da so mi včeraj v avtobusu vstali trije mladeniči, da bi se usedla!«
»Kar trije? Ali ne bi bila dva dovolj?«
NEMŠKI SKLADATELJ (ROBERT)
BELA LAHKO TALJIVA KOVINA
OTMAR SKALE
PEVKA JUVAN
SKUPEN POUK
KONJSKI TEK
ANDREJ CAPUDER
OČESNA NAPAKA
DRAGO TRŠAR
OČKA
BOG GOZDOV
KRAJ PRI BREŽICAH
PRIPADNIK KOMOV
OBŽALOVANJE, KESANJE
MESTO V FRANCIJI
IZSEKAN DEL
ČE
KONTAKT
GOZDNE ŽIVALI
PRITOK DONAVE V ROMUNIJI
OČRT, OPIS
JELEN ČITAL
MESTO V OHIU
CENE VIPOTNIK
SPIKER MOHORKO
SMUČAR SOERLI
SANJE
SLABA SVETLOBA
SPORE
KOŠARKAR (JAN)
LASTNI PEČAT
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ANTON TROST
VERGILOVA PESNITEV
MESTO V POMURJU
GOJENJE ŽIVALI, GOJITEV
NAŠA PEVKA (MAJDA)
IZ BESEDE ~ KOREN
SRAMNI PAS, OPASNIK
GANSKI POLITIK (KOFI)
UGANKARSKI SLOVARČEK: AKSIS = jelen, ki živi v Šrilanki, tudi čital, ARRAS = mesto v Franciji, glavno mesto francoskega departmaja Pas-de-Calais, CICERONE = turistični vodič, ERENG = kenijski tekač (Paul, 1967-), KOM = pripadnik Komov, ODD = norveški alpski smučar Soerli, PACKARD = znamka ameriških avtomobilov, TRENK = avstrijski polkovnik (Franjo, 1711-1749).
ueuv 'ydpaid 'o^uay 'efai 'eAepua~|
'ep|au3 'ojsaiAi '¡soji 'eiuanod >3 'uoj^v 'sjs^e 'suo 'o^e '^aszj 'souy 'sa>i '^e 'xq 'iso^ooua 'qv 'efpe^npao^ Hupu 'gad eAe[y 'uueiunips '|e§uejed '^uajx 'oapos 'ejado 'dapd :ouAoiopoA DINVZIdM 31 A3US3d
Govori se ...
... da smo pred letošnjimi predsedniškimi volitvami že lahko spoznali, da gre (vsaj pri nekaterih) za en velik cirkus. Na predsedniški stolček bi tako radi tisti, kijihpozna-mo samo po tem, da so nam na televiziji pokazali r.. , pa tudi takšni, ki ji niti po tem ne poznamo.
... da so holermoški upokojenci v zadnjem času prav zaskrbljeni. Potem ko je (malo na silo) pristal med upokojenci eden njihovih večnih politikov, se bojijo, da bodo sedaj oni postali predmet najrazličnejših tiskovnih konferenc.
... da v nekaterih občinah za žetev trave skrbijo v glavnem delavci občinskih podjetij ali komunalnih služb, v obmejni haloški občini z najrevnejšim proračunom in najbogatejšim županom pa je za izredno bogato žetev trave poskrbela kar policija,
... da je nov tnalo poslovni center v neki prav tako
obrobni in ne preveč bogati haloški občini lepši kot v eni najbogatejših ob kanalskih občin. Da o županih ne govorimo.
. da se po tem, ko so organizatorji nedeljskega lukar-skega praznika poskrbeli za pekočo radost od semena do sadilnega lukca, lahko še bolj resno bojijo za obstoj semenarne v prestolnici.
... da so si fuzbalerji iz ene najmanjših slovenskih občin
dali duška po zmagi v gosteh: iz slačilnice je dolgo odmeval značilni cige-cage. Če bi ohranil kaj glasu, bi se jim zagotovo pridružil tudi trener.
Vidi se ...
... da so v neki zelo slovenje-vaški gasilski enoti svoje vrste obogatili z novo prsato enoto za gašenje žeje. Tiste ta prave žeje po pijači seveda, da ne bo kakih nagajivih pomislekov.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Sliki se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 27. avgusta, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Knjižno nagrado podarja založba Modrijan.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme Luka Drevenšek, Podvinci 45, Ptuj.
Foto: Mateja Potrč
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je pisla Marija Potrč iz Jiršovcev: »Pri spravilu krompirja smo našli en majhen čudež narave. Ob tem smo spoznali, da nas narava na svoj način opozarja. Med ljudmi namreč manjka ljubezni in spoštovanja, ki sta nujno potrebna v medčloveških odnosih. Naj nas krompir v obliki srca v rokah Žanet spodbuja k ljubezni do sočloveka.«
Iskrice
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
(Vir: www.pregovor.com)
»Edina človeška lastnost, ki nam vliva upanje in daje tolažbo, je vztrajnost, saj po prizadevnem delu vztrajnost vedno rodi svoje sadove.« Charles Dickens
»Skozi življenje me je pripeljala pasja vztrajnost.« Dean
Karnazes
»Vztrajati pri svoji dolžnosti in molčati - to je najboljši odgovor na vsa obrekovanja.« George Washington
»Vztrajno delo premaga vse.« Publij v. Maron
		6	7				1	
4			9			6		5
	2	3						9
		5			8			
	8						6	
			1			7		
3						4	2	
5		7			1			3
	9				3	1		
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VV	©©©	€€€	0
Bk	V	©©	€	000
Dvojčka	¥»¥	©	€€	00
Rak	VV	©©©	€	000
Lev	V	©©	€€€	0
Devica	VV	©©©	€€	0
Tehtnica	VVV	©©	€	000
Škopijon	V	©©©	€€	00
Strelec	VVV	©©	€	000
Kozorog	VV	©©©	€€	0
Vodnar	VVV	©©	€	000
Ribi	V	©©©	€€	0
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 20. do 27. avgusta 2012. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Po lanski uspešno zaključeni akciji, v pripraviti akcijo poletja, le da bomo t
NAJ MEDICI MEDICINS
Naj medicinska sestra / medicinski tehnik po vašemizboru bo prejel/a:
Paket OLIMSKI ODDIH vključuje:
2-krat polpenzion z olimskim samopostrežnim bifejem, kopalni plašč, termalno vodo v sobi,
kopanje v bazenih Wellness centra Termalija, kopanje bazenih v Termah Tuhelj,
kopanje v Termalnem parku Aqualuna (od maja do septembra), vodno aerobiko po programu, telovadbo za dobro jutro, uporabo fitnes studia,
nočna kopanjavWellness centru Termalija-ob petkih in sobotah, živa glasba za ples v Gostišču Lipa. Turistična taksa se plača v recepciji.
aj natakarjal-ico, smo se letos ponovno odločili
Dodatno pa smo pripravili tudi se tolažilne nagrade za srečne izžrebance, ki boste glasovali.
SWHOiaS 4 RESORTS
\ WORLD

A-DERMA
JiOMl^l H I » L ■ A "

Gostilna
T^ibie
octenisept®
4H
IK 2012
Nekdoizmed vas, ki boste glasovali pa boste prejeli: DRUŽINSKI PAKET - STARI, GREVA NA SAFARI - za kopanje v Termalnem parku Aqualuna vključuje:
•	kopanje, 4-krat hrana - plščančji zrezki s pomfrltom, 4-krat pijača -voda 0,5 I z okusom ali brez okusa, majica za otroke
•	2 odrasla + 2 otroka (5-14 let)
www.terme-olimia.com Trenutni vrstni red (prvih 25):
j.an
RESTAVRACIJA
ZDENKA VERSIC - AMBULANTA DR. SASKO
MARIJA KOZEL - ORDINACIJA DR. BERIČ
IVANKA POTRČ - INTENZIVNA NEGA SPLOŠNE BOLNIŠNICE PTUJ
VALERIJA BOŽIČKO - SPLOŠNA AMBULANTA VIDEM
ANDREJA BRAČIČ - AMBULANTA DR. PRIBOŽIČ
KARMEN KODERMAN VTIČ - AMBULANTA ZG. HAJDINA
NATALIJA KIDRIČ - ZD KIDRIČEVO
STANKA ZUPANC -AMBULANTA DR. JOVANOVIČ
DARJA HORVAT - ZASEBNA PATRONAŽA ORMOŽ
STOPAJNIK IRENA-ZDRAVSTVENI DOM PTUJ
DANICAAMBROŽ-DOM UPOKOJENCEV MURETINCI
JADRANKA GERDAK - GINEKOLOŠKI ODDELEK SPLOŠNE BOLNIŠNICE PTUJ
ANDREJA OBRAN - ZD ORMOŽ
IGNAC BALAŽIČ - PSIHIATRIČNA BOLNICA ORMOŽ
ALENKA RATEK - INTERNI ODDELEK SPLOŠNE BOLNIŠNICE PTUJ
DARINKA SVENSEK-AMB. DR. LETONJA JAUŠEVEC
METKA DOLENC - INTERNI ODDELEK SPLOŠNE BOLNIŠNICE PTUJ
HELENA POPOSEK-DIALIZNIODDELEKSPLOŠNE BOLNIŠNICE PTUJ
BLANKA KRIVEC - ZD VITOMARCI
JANJA OŽINGER - INTERNI ODDELEK SPLOŠNE BOLNIŠNICE PTUJ
BREDA ZAVEC - INTERNI ODDELEK SPLOŠNE BOLNIŠNICE PTUJ
MAJA KOLEDNIK - AMBULANTADR. ŠAŠKOIN DR. JERKOVIČ
ZLATKA KNEZ - KLINKON ZDRAVSTENI ZAVOD
MARTA HANŽEKOVIČ - AMBULANTA SPLOŠNE MED. DELA
MARIJA PETEK-PORODNI ODDELEK SPLOŠNE BOLNIŠNICE PTUJ
TermeOlimia
GLASOVALNI KUPON
NAJ MEDICINSKA S
MEDICINSKI TEHNIK 2012
Glasujem za: Naziv in naslov ordinacije:
Ime in priimek glasovalca:_
Naslov: _
Telefonska številka: Davčna številka:.
:rme
i m i a
Glasovalni kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik, d.o.o., Raičeva 6, 2250 Ptuj
Zaposleni v družbi Radio Tednik Ptuj in z družbo povezane osebe ne morejo glasovati z svojo naj medicinsko sestro I medicinskega tehnika.
Akcija poteka od 10.7.do30.8. 2012. -prikončnem seštevkubomoupo-števali dopisnice, ki bodo prispele v tajništvo družbe najkasneje 30. 8. do 10. ure. Zmagovalecl-ka akcije bo objavljena v petek31. 8. 2012, prav tako bomo takrat objavili izžrebane nagrajence. Obvestila o prevzemu nagrad boste prejeli po pošti.
Prireditvenik
Torek, 21. avgusta
G9:GG
2G:GG
Velika Nedelja, v Elizabetini hiši: delavnice za otroke Kolpingove družine župnije Velika Nedelja (do 12:00)
Ormož, ormoški grad, Dnevi poezije in vina: Pesniško branje in degustacija vina: Ilma Rakusa (Švica), José F. A. Oliver (Nemčija), Mile Stojic (BiH); moderatorka: Janina Kos
Sreda, 22. avgusta
09:00 Velika Nedelja, v Elizabetini hiši: delavnice za otroke Kolpingove družine župnije
Velika Nedelja (do 12:00) 09:00 Sestrže, dom krajanov: 16. obč. praznik Majšperk - likovna kolonija UD Ustvarjalec 15:00 Ptuj, Terme: Festival Dnevi poezije in vina; okrogla miza o poeziji Toona Tellegena 15:30 Ptuj, Vrazov trg: laboratorij doktorja Možgančka, ustvarjanje in delanje poskusov za otroke
17:00 Ptuj, Dnevi poezije in vina: pogovor z udeleženci japonsko -slovenske prevajalske
delavnice v hotelu Mitra 17:00 Ptujska Gora: 16. občinski praznik Majšperk; predstavitev zeliščnega vrta Društva žena Tisa
18:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča: festival Dnevi poezije in vina; odprtje razstave knjig
Milana Jesiha in pogovor s pesnico Ilmo Rakuša 19:00 Ptuj, Dnevi poezije in vina: Pesnik na trgu in degustacija, Vrazov trg 20:00 Ptuj, Dnevi poezije in vina: odprtje prostorskih instalacij, Vrazov trg 20:30 Ptuj, Dnevi poezije in vina: Veliko pesniško branje in Zoran Predin na Vrazovem trgu
Četrtek, 23. avgusta
09:00 Velika Nedelja, v Elizabetini hiši: delavnice za otroke Kolpingove družine župnije
Velika Nedelja (do 12:00) 10:00 Ormož, park: 6. MCO ustvarjalnica za otroke 12:00 Ptuj: Dnevi poezije in vina; Zajtrk s pesniki v MuziKafeju 17:00 Ptuj: Dnevi poezije in vina okrogla miza - Prakse in inovacije rezidenčnih programov, v hotelu Mitra
18:00 Ptuj, Slovenski trg: TerasaFest 2012, KPŠ, Marko Soršak-Soki: Bobnarska klinika 18:00 Ptuj: Dnevi poezije in vina: impro predstava Gospod natakar, še en konjak, prosim, Vrazov trg
18:30 Ptuj: Dnevi poezije in vina: zasebno branje Andrzej Sosnowski in Primož Čučnik, Vrazov trg
19:00 Ptuj: Dnevi poezije in vina: impro prestava Pesnik na trgu, Vrazov trg 20:30 Veliko pesniško branje na Vrazovem trgu in Mia Žnidarič z bendom
Petek, 24. avgusta
12:GG
19:3G 2G:GG
2G:3G 21:GG
Ptuj: Dnevi poezije in vina; Zajtrk s pesniki v MuziKafeju; 16:00 zasebno branje Dan Coman in Tina Kozin; 17:30 Zasebno branje Jose F.A. Oliver in Urška P. Černe; 18:00 odprtje razstave Metke Krašovec v Tovarni umetnosti v Majšperku; 18:00 Impro predstava Pesnik na trgu; 19:00 Duo Šardone na Vrazovem trgu; DomKulture - Ob svetlobi noči, kabaret; 20:30 Veliko pesniško branje in koncert Damar; 23:00 dražba- predpasniki za verze z Boštjanom Gorencem - Pižamo Ptuj, grad: 43. Festival domače zabavne glasbe
Vurberk, grad: predstava Gledališkega društva Vurberk, veseloigra Frana Milčinske-ga Gospodična Mici
Slovenska Bistrica, grad: predstava KUD Gaj Zgornja Polskava - Razvalina življenja Ptuj, Slovenski trg: TerasaFest 2012, KPŠ, koncert skupine Elemental, rap, funk, soul, jazz in rock
S^ai J AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIC Industrijska 9, MARIBOR 02 2283020, 031 658 679
NOVA VOZILA FORD POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
CNERVROICT CRUZE 1,616V, UMUZINA, SLO FORD MIAX 1,0 TREND, ODUČEN, SLO FIAT STILO 1,616V, DYNAMIC VWTOURAN 2,0 TKI, AVT0MAT1C MAZDAS2,0ITI SPORT,COMBI FORD FOCUS 1,6 TUEND, 5 VRAT FORD TRANSIT, 3MS 2.0 D. 6 SEDEŽEV+TOVO RENAULT CLI01.2 IGV. 3 VRATA. ODUČEN 0PELA5TRABTC 1.4C0UPE
NISSAN NOIE 1.416V, 5 VRAT KIACEED 1,4 FRESH B.VRAT FIAT SCHOO 1,9 TD COMBI FURGON
NIK CENA« OPR.			BARVA
2010	0.090,00	KOV. SREBRNA	KOT NOV-34500 In
2000	0.090,00	KOV. TEMNO SIVA	1 LASTNIK
2004	2.090,00	KOV. TEMNO MODRA	1. LASTNIK
2007	11X80,00	KOV. TEMNO SIVA	SERVISNA KNJIGA
2000	13.090,00	KOV. PARIŠKO MODRA	SAMO 51.700 km
2007	7.290,00	KOV. SREBRNA	1. LASTNIK
2004	5.490,00	BELA	1. LASTNIK
2000	4090,00	KOV. TEMNO SIVA	SAMO 47.000 km
2000	7450,00	KOV. SREBRNA	1. LASTNIK
2010	7.090,00	KOV. SVETLO MODRA	1. LASTNIK
2007	7490,00	MODRA	NIZKA PORABA
2007	5.090,00	KOV. RDEČA	SAMO 20.700 km
2000	6.090,00	KOV. SVETLO MODRA	1. LASTNIK
2007	0.090,00	KOV. ČRNA	VEUK0OPREME
2000	2.390,00	BELA	2. LASTNIK
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
Dragi starši! Obveščamo vas, da bo z mesecem septembrom
prosto mesto v registriranem varstvu otrok Ježki na Ptuju. Prisrčno dobrodošli. Smiljana Čeh Kokot, s. p., tel. 040 802 038.
Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umrejo, le v nas se preselijo in naprej živijo.
SPOMIN
Elizabeta Jelen
Alojz Jelen
20. S. 2002 - 20. S. 2012
20. 8. 2011 - 20. 8. 2012
S POBREZJA 13
20. avgusta mineva eno leto, odkar nas je zapustila naša ljubeča mati, babica in teta, ter deset let od izgube dragega očeta, dedka, brata in strica.
Hvala vsem, ki se ju spominjate in jima prižigate sveče.	Vsi njuni
IZVAJAMO vse vrste strojnih ometov, zunanjih in notranjih, z materialom Roefix. Strojni ometi Kokot: 040 460 691, 041 726 398.
KMETIJSTVO
NESNICE, MLADE, cepljene, v začetku nesnosti, rjave, črne in sive, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._
PRODAM 35 arov koruze na rasti za silažo ali zrnje. Koruza je lepa in se nahaja med Lovrencem in Apačami. KUPIM svinjo v teži 120 kg. Telefon
793 50 61, 030 638 181._
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170._
PRODAM 8 tednov staro teličko za pleme. Tel. 031 558 596._
PO UGODNI ceni prodam 400 l belega vina, »zvrstno« (lahko tudi manjšo količino), primerno za vse dogodke. Tel. 041 529 225.
PRODAMO telico simentalko, brejo, v osem mesecu, in kupim kravo ali telico za zakol. Tel. 041 263 537.
PRODAM odojke. Tel. 051 342 491.
PRODAM pet odojkov. Tel. 041 547 948._
PRODAM odojke. Tel. 070 304 933.
PRODAM prašiče od 25 do 70 kg, mesni tip. Možnost dostave. Tel. 041 670 766, Ptuj.
NEPREMIČNINE
Vrstne hiše Skorba. Aleksander Lončarič s.p. G41 646 662
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avta.nat/avtamobilipr
Razpis za delovno mesto direktorja in odgovornega urednika v Zavodu za informiranje Ormož
Skladno z 12. in 13. členom Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda za informiranje Ormož(Uradni vestnik občine Ormož št. 10 z dne 30. 05. 2008) Svet Zavoda za informiranje Ormož razpisuje delovno mesto
direktorja in odgovornega urednika radia PRLEK,
VSAKEGA ZA POLOVIČNI DELOVNI ČAS
(4 ure direktor, 4 ure odgovorni urednik).
Za direktorja in odgovornega urednika je lahko imenovan/-a kandidat/-ka, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
•	ima najmanj visokošolsko ali višješolsko izobrazbo novinarske, pravne, ekonomske ali družboslovne smeri
•	najmanj pet let delovnih izkušenj
•	poznavanje dejavnosti s področja dela zavoda
•	vodstvene in organizacijske sposobnosti ter znanja s področja upravljanja.
Kandidat/-ka mora predložiti program dela in razvoja zavoda. Direktor in odgovorni urednik se imenuje za dobo štirih let. Prijave kandidatov/-k se sprejemajo do vključno 28. avgusta 2012. Prijavljeni kandidati/-ke bodo o odločitvi Sveta zavoda seznanjeni najpozneje v tridesetih dneh od objave razpisa.
Prijave s priporočeno pošto pošljite na Zavod za informiranje Ormož, Kolodvorska cesta 9, 2270 Ormož,s pripisom ZA RAZPIS.
Predsednik Sveta ZZI Ormož dr. Simon Kolmanič
DOM STANOVNJE
STANOVANJE, 1,5-sobno, 42 m2, popolnoma obnovljeno 2009, 1,5 km iz Ptuja, v I. nadstropju, prodam. Telefon 041 409 361._
ODDAM delno opremljeno dvosobno stanovanje s centralnim ogrevanjem, plin, z uporabo interneta in kabelska v centru Ptuja. Tel. 041 428 673.
RAZNO
PRODAM malo rabljen 50-litrski boj-ler. Telefon 041 915 368.
Ko žarek upanja tone v noč, še žarek upanja si išče pot. Ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega očeta in dedka
Janeza Vertiča
IZ BUKOVCEV 74 A
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam na kakršenkoli način pomagali ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: sin Jani, hčeri Anita z Boštjanom in Lavra z družino
PTUJSKA TELEVIZIJA
Torek 21.8. 8:30 Prodajno okno 1:00 Onevr k IV Maribor ■ pori, 9:25 Kuhinj ca - pori. 9:50 Info kanal 0:33 Pujska kronika-pon. 0:20 Info kanal 1:00 Modro-pon. 35 [nfo kanal 1:45 Prodajno okno 00 Ptujska kronika 20EPK napovednik-pon. _ 50 Prodajno okno 3:05 Pomurski tednik -pon. 3:30 Info kanal 5:35 Kuhinjica 6:00 Ptujska kronika-pon. 0:23 Inn pa 30 Prodajno okno 00 Info kanal
_ 00 Ptujska kronika - pon. 8:20 Kultura na dlani -7. oddaja - pon. 3:10 Info kanal
j25 Zemlja in mi-9. oddaja-pon. 20:00 ptujska kronika-pon.
ipeaa PROGRAMSKA SHEMA PeTV
17:00 Cista umetnost -10. oddaja - pon. 17:30 Info kanal 18:99 Povabilo na kavo-pon. 18:35 Kultura na dlani - 6. oddaja - pon. 19:30 Info kanal 20:90 Ptujska kronika-pon. 20:20 Linea Snella-pon. 23 33 ZsuiHa in mi-S. oddaja-pon. 21:00 Povabi Id na kavo-pon. 21:35 Reee TY Gorišn ica 22:35 Info kanal Četrtek 23,8. 9:39 Prodajno okno
k TV Maribor - pon. ca - pon.
20:20 Šnnrt(nn) - pon. 20:50 Ptujske odrsko deske - 8. oddaja - pon. 21:2011, regata Ptujčanka - pon. 21:35 Epk napovednik - 8. oddaja - pon. 22:05 Ptujska kronika-pon. 22=25 Moto scena -12. oddaja-pon. 22:45 Info kanal Sreda 22.8. 8:30 Prodajno okno 33 Drevnik IV Maribor- pon. 25 Kuhinjica - pon, 50 Info kanal 00 Ptirjska kronika -pon. 20 Info kanal 10 Modro - pon. 35 Info kanal . 45 Prodajno okno 2.33 Info kanal 2:50 Prodajno okno 3:35 Info kanal 5:35 Kuhi nji ca 6:00 Ptujska kronika-pon. 6:20 Info kanal 16:30 Prodajno okno
J:00 Onevr 9:25 Kuhinji 9:50 Info kanal {¿O Modro-pon. 9:55 Info kanal 1:45 Proda no okno 2:00 PtujsKa kronika 2:20 EPK napovednik - pon. 2:55 Info kana! 3:99 Prodajno okno 3:15 Info kanal 5:1511. PtujCanka - pon. 5:30 Kuhinjrca 6:33 rajata Kronika -pon. 19:20 info kanal 16:39 Prodajno okno 7:99 Cista umetnost-10. oddaja -7:35 Info kanal J:99 Ptujska kronika - pon. 8:29 Linea Snel (a - pon. 830 Info kanal
:35 Moto scena -9. oddaja, pon.
20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Epk napovednik-S. odr... 20:50 Predstavitvena oddaja o kartinp - pon.
ya -,pon.
21:00 Ptujske odrske deske - 8. oddaja - pon. 21:30Zem[jainmi-9. oddaja-pon. 22:90 Ptujska kronika - pon. 22:20 Športnik leta 2011 - pon. 22:40 Info kanal
www.petv.tv
BUt hi talki vnrtjmut u T2 ta 5M.I)

JSIS. OTVORITEV 22. avgust 2012
Izkoristite
22% popust
ob otvoritvi RotoLanda Ptuj
Več informacij na telefon 080 22 52. www.roto.si
Slovenja vas • Pomembna pridobitev za gasiice in vaščane
Bogatejši za novo kombinirano vozilo GVM-1
V prostovoljnem gasilskem društvu Slovenja vas, kjer so lani slavili 40 let humanega dela, so predali namenu novo gasilsko vozilo GVM-1 Renault trafic za prevoz moštva, ki je z vso opremo veljalo dobrih 28.800 evrov.
Ob svečani predaji in blagoslovu novega vozila so se člani Prostovoljnega gasilskega društva Slovenja vas zbrali v soboto, 18. avgusta, pred gasilskim domom sredi vasi skupaj s številnimi domačini, gosti in predstavniki sosednjih gasilskih društev. Po slavnostnem mimohodu vseh uniformiranih gasilcev s prapori na čelu je o pomenu pridobitve, ki je pomembna za celotno vas, govoril predsednik domačega gasilskega društva Janez Markovič. Poudaril je, da je novo vozilo plod nekajletnih prizadevanj, saj so želeli omogočiti še uspešnejše delovanje članov in mladine na operativnem in tekmovalnem področju. In s skupnimi močmi jim je uspelo, zato je novo vozilo ponos vse vasi in tudi operativnega poveljstva Hajdina ter Območne gasilske zveze Ptuj.
Vozilo GVM-1 znamke Renault trafic je opremljeno po tipizaciji Gasilske zveze Slovenije, obenem pa omogoča varno vožnjo devetim gasilcem ali v primeru potrebe tudi drugim vaščanom. Seveda pa pot do nabave ni bila lahka, zato so kljub izdatni finančni pomoči občine Hajdina morali potrkati še na vrata skoraj vsake domačije v vasi, obiskali pa so tudi prijatelje in simpa-tizerje v celotni občini in tudi zunaj nje. Šele tako so lahko zagotovili finančno konstrukcijo za celotno investicijo, od nakupa samega vozila do potrebne nadgradnje in pripadajoče opreme.
S slovesno predajo novega vozila svojemu namenu pa v PGD Slovenja vas zaključujejo štiriletno obdobje investicij in vlaganja v obnovo prostorov zunaj in znotraj gasilskega doma ter izgradnjo nove garaže. Z vsemi temi pridobitvami so zagotovili odlične pogoje za nadaljnje uspešno delo gasilcev v Slovenje vasi, zato se bodo, kot je zatrdil predsednik Markovič, tudi v bodoče trudili, da bodo pridobili čim več novih članov ter jih usposobili za uspešno delo v gasilstvu. Vsi se namreč dobro zavedajo, da brez dobro izobraženega kadra tudi najboljša tehnika ne koristi.
V imenu vseh članov PGD Slovenja vas so se za razumevanje in finančno pomoč zahvalili svetnikom občine Hajdina, županu Stanislavu Glažarju ter seveda vsem botram in botrom in drugim darovalcem sredstev. Za moralno in strokovno pomoč pa so besede zahvale namenili tudi občinskemu gasilskemu poveljstvu Hajdina ter OGZ Ptuj.
Kot je v krajšem nagovoru poudaril poveljnik občinskega gasilskega poveljstva Ivan Glažar, je bila dokončna odločitev o nabavi novega vozila podana ob lanskem praznova-
Foto: M. Ozmec
Številni botri in darovalci sredstev skupaj z županom in župnikom pred novim gasilskim vozilom GVM-1 Renault trafic.
nju 40-letnice društva, zato je čestital vsem odgovornim v društvu, ki so akcijo uspešno speljali v razmeroma kratkem času. Predsednik Območne gasilske zveze Ptuj Marjan Meglič pa je ob čestitki zbrane opozoril na to, da se bo v četrtek v Slovenje vasi pričel še en pomembni gasilski dogodek - tabor gasilske mladine OGZ Ptuj, na katerem pričakujejo okoli 180 mladih udeležencev. Dogodka je bil
vesel tudi župan občine Haj-dina Stanislav Glažar, ki je poudaril, da se zavedajo, da je gasilstvo dejavnost posebnega družbenega pomena, zato skrbijo za pravično sofinanciranje dejavnosti vseh petih gasilskih društev v občini. Ključe novega gasilskega vozila GVM-1, ki je bilo postavljeno in okraše-
no pred gasilskim domom, je nato župan slovesno predal poveljniku društva Francu Klemnu, ta pa jih je nato izročil šoferju Primožu Skazi, ki je obljubil, da bo zanj dobro skrbel. Pomembno pridobitev za Slovenje vas je blagoslovil naddekan in župnik Marjan Fesel, nato pa so priložnostne
spominske zahvale izročili vsem darovalcem sredstev in botrom novega vozila. S kulturnim utrinkom so dogodek popestrili pevci noneta PGD Zlatoličje pod vodstvom profesorja Oliverja Bučka, slavje pa so zaokrožili z gasilsko veselico in bogatim srečelovom.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Predsednik PGD Slovenja vas Janez Markovič je poudaril, da je novo kombinirano vozilo plod nekajletnih prizadevanj gasilcev in celotne vasi.
Foto: M. Ozmec
Ključe novega vozila je hajdinski župan Stanislav Glažar predal poveljniku društva Francu Klemnu, ta pa jih je nato izročil šoferju Primožu Skazi (levo).
Napoved vremena za Slovenijo
Po vremenu Jerneja (24.) se vsa jesen nareja.
Danes bo pretežno jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 19, najvišje dnevne od 30 do 36 stopinj C.
Vremenska slika
Nad južno Evropo in našimi kraji je območje visokega zračnega tlaka. Od vzhoda doteka k nam zelo topel in suh zrak.
Obeti
V sredo in četrtek bo povečini jasno. V četrtek popoldne bodo posamezne vročinske nevihte.
Opozorilo
Povsod po Sloveniji je velika nevarnost požarov v naravi.
Osebna kronika
Rodile so: Andreja Krajnc, Skor-ba 1 b, Hajdina - deklica Neja; Mateja Turnšek, Janežovski Vrh 38 a, Destrnik - deklica Špela; Janja Kramberger, Cankarjeva ul. 23, Rogaška Slatina - deček Maj; Nataša Paušner, Pušenci 4, Ormož - deklica Kaja; Aleksandra Perko, Zg. Ložnica 21, Zg. Ložnica - deklica Gabriela; Mateja Karneža, Focheva ulica 60, Maribor - deklica Pija; Martina Cigula; Župetinci16, Cerkvenjak
-	deček Domen; Sergeja Stiplo-šek, Tlake 49, Rogatec - deklica Mija; Renata Dirnbek, Selnica ob Muri 44 a, Ceršak - deček Lukas; Janja Kitak, Stoperce 12 a, Stoperce - deklica Rahela; Monika Kelenc, Stojnici 99, Mar-kovci - deklica Nelly Mei; Eva Grabrovec, Žabjak 49 d, Ptuj -deklica; Klavdija Rožmarin, Nova vas pri Markovcih 34, Markovci
-	deček Emanuel; Maja Tement, Moškanjci 98, Gorišnica - deklica Žana; Jasna Vigec, Polanska c. 99, Orehova vas - deček Vid; Simona Hauzer, Cogetinci 75 D, Cerkvenjak - deklica Nina; Meli-ta Majcenovič, Hrastovec 7, Za-vrč - deklica Urša; Petra Horvat, Borovci 43, Markovci - deklica; Barbara Časar, Pot v Dobravo
11.	Sv. Trojica v Slov. goricah -deklica Lara; Mateja Gavez, Slovenska c. 17, Središče ob Dravi
-	deklica Zoya; Gordana Zebec, Turški Vrh 40 c, Zavrč - deček Kristjan.
Umrli so: Ana PETEK, Mestni Vrh 84, Ptuj, roj. 1935 - umrla 2. avgusta 2012; Jožica MERC, Vareja 48, roj. 1932 - umrla 4. avgusta 2012; Avgust VOGRIN-ČIČ, Blš 56, roj. 1923 - umrl 6. avgusta 2012; Marija FARIČ roj. Voda, Rabelčja vas 23/a, Ptuj, roj. 1955 - umrla 6. avgusta 2012; Janez VERTIČ, Bukovci 74, roj. 1948 - umrl 3. avgusta 2012; Marija POTRČ, roj. Mesa-rec, Bišečki Vrh 6, roj. 1921 -umrla 8. avgusta 2012; Anton CEBEK, Lovrenc na Dr. polju 84, roj. 1921 - umrl 7. avgusta 2012; Anton SKLEDAR, Podlože 47, roj. 1936 - umrl 7. avgusta 2012; Neža JURŠEK, roj. Koto-lenko, Belski Vrh 60, roj.1920
-	umrla 7. avgusta 2012; Marija FLAJŠMAN, roj. Požegar, Dolič 34, roj. 1925 - umrla 9. avgusta 2012; Anton MESARIČ, Sestrže 52, roj. 1936 - umrl 8. avgusta 2012; Angela KUJAVEC, roj. Hoj-nik, Kukava 51, roj. 1927 - umrla 9. avgusta 2012; Drago PŠAJD, Minoritski trg 3, Ptuj, roj.1958
-	umrl 10. avgusta 2012; Ana PAL, Barislovci 19/a, roj. 1931 -umrla 11. avgusta 2012; Simon BELŠAK, Kvedrova ul.3, Ptuj, roj. 1949 - umrl 11. avgusta 2012; Janez KORPAR, Žabjak 24, Ptuj, roj. 1932 - umrl 8. avgusta 2012; Vinko KUKOVEC, Senčak pri Juršincih 14, roj. 1973 - umrl
12.	avgusta 2012; Ana BEZJAK, roj. Kodrič, Ormoška c. 1, Ptuj, roj. 1932 - umrla 11. avgusta 2012; Franc FIDERŠEK, Rimska ploščad 6, Ptuj, roj. 1924 - umrl
13.	avgusta 2012; Jožef ŽUNKO-VIČ, Grdina 2/a. roj. 1940 - umrl 13.avgusta 2012; Alojzij MEŠKO, Hajndl 11, roj. 1935 - umrl 13. avgusta 2012.
Poroke - Ptuj: Davorin ŠTUM-BERGER, Trnovska vas 54/a, in Andreja DIVJAK, Grlinci 2; Renato KARBA, Krištanci 4, Ljutomer, in Barbara TOLIČ, Medribnik 3; Aleks MILOŠIČ, Dolane 3, in Melani KOVAČEC, Prepolje 43; Marjan PERGER, Zvonarska ul.9, Ljubljana, in Manuela MOLNAR, Zvonarska ul. 9, Ljubljana; Marjan POTOČAN, Kraigherjeva ulica 31, Slovenska Bistrica in Simona PAVLIJA, Zgornja Korena 76, Du-plek.
Poroke - Ormož: Robert Horvat, Trgovišče 35, Velika Nedelja, in Mojca Rajh, Vičanci 45A, Velika Nedelja; Samo Prelog, Vrtna ulica 3, Ljutomer in Silvia Kanič, Breg 33, Središče ob Dravi.