Poštnina plačana v gotovini.
Akademski glas
Leto II.	V	Ljubljani,	12.	decembra	193-1.	Štev.	23	(3).
Izhaja vsak teden. Mesečna naročnina za akademike Din 4.—, za vse druge Din 5.—. Rokopisi se ne vračajo. Uprava in uredništvo: Ljubljana,
Wolfova 3/1. — Čekovni račun Ljubljana 16.465.
Naloga akademske mladine in slovenske javnosti;
Klinika v Ljubljani
Enoletno naporno, nad vse požrtvovalno in nepopustljivo delo slovenskih akademikov za dograditev univerze in rast slovenske kulturne sile je kronano z uspehom. Del kulturnega programa akademikov ljubljanske univerze in slovenske inteligence bo, kakor se zdi, v kratkem reabziran — univerzitetna knjižnica nam je končno zagotovljena. A pri tem uspehu se naše delo in borba za izpopolnitev slovenske univerze ne sme končati. Univerzitetna knjižnica je v njeni dokončni izgradnji le ena od prepotrebnih institucij. Izgraditve čakajo še druge — med njimi v prvi vrsti nepopolna medicinska fakulteta.
Obupne razmere na medicinski fakulteti so prisilile ljubljanske medicince, da so že lansko leto organizirali akcijo za razširitev sedanjega pretesnega medicinskega instituta in za izpopolnitev nepopolne ljubljanske medicinske fakultete v kliniko. Preden akademska akcija za Univerzitetno knjižnico poda svoj obračun in si določi nadaljne smernice bodočega dela, se čutimo dolžne, da iznesemo nekaj misli.
V Jugoslaviji imamo bolnice 111., II. in
I.	reda. Podeželska mesta in trgi imajo bolnice III. reda (občinske bolnice), večja mesta bolnice II. reda, v Beogradu in Zagrebu imajo bolnico I. reda — kliniko. Ljubljana, ki je kulturno in gospodarsko središče slovenskega naroda, ima bolnico II. reda, dasi-ravno bi ji z ozirom na razsežnost pokrajine, kjer mora biti center vsega zdravstva in liigijene, pripadala bolnica I. reda — klinika.
To misel }>odkrepimo z dveh stališč: z gospodarskega in znanstveno-kulturnega.
Ker ne morejo slovenske bolnice, med njimi tudi ljubljanska bolnica II. reda, ustreči vsem zdravstvenim potrebam, je prišlo do tega, da si bolniki v težjih slučajih iščejo pomoči drugod. Ker se na klinikah vzgaja zdravniški naraščaj, so slovenski me-dicinci prisiljeni študirati na drugih univerzah; tako gre naš denar	in	tako
postaja vedno bolj pereče vprašanje: zaposlenost našega, sicer maloštevilnega, zdravniškega kadra. Poleg tega pa je umljivo, da zahtevajo špecijalne slovenske razmere samostojen najvišji znanstveni medic, zavod.
Ko se je ustanovila ljubljanska univerza, je bilo samo ob sebi umljivo, da ji bo pripadala tudi popolna medicinska fakulteta,— klinika. Začasno sei je postavil sedanji medicinski inštitut, ki predstavlja le polovico fakultete. V dobi 15 let, ko so v tem oziru potrebe ogromno narasle, nismo v svojem cilju do klinike prišli niti za las naprej. Nasprotno, grozilo se je neredkokdaj ukiniti še te malenkosti, ki jih imamo.
Dejstvo, da v vprašanju klinike niti malo ne napredujemo in da so razmere vedno obupnejše, tako, da ni mogoče več niti resno študirati, še manj znanstveno delati, je zga-tudi take študente, ki stoje sicer ob vsakem vprašanju, ki zadevajo njihove interese, indiferentno ob strani.
Lanska akcija ljubljanskih medicincev je imela v programu v prvi vrsti adaptacijo že 15 let neopremljenega prostora, namenjenega za anatomsko predavalnico, razširitev kemijskega laboratorija, več secirnih dvoran ali vsaj povečavo istih ter izpopolnitev inštrumentarija. Deputacije, ki so intervenirale na občini in banovini, da bi dosegli potreben kredit — niso dosegle drugega kakor obljube. A ker z obljubami nismo mogli zidati — se je akcija vedno bolj zavirala.
Akcija medicincev je korakala vzporedno z akcijo za univerzitetno knjižnico, ki je vodila končno k cilju. Deprimirani po naših neuspehih smo se okrepljeni po iiispeliu skupne fronte slovenske akademske mladine vrgli znova na delo. Na izrednem občnem zboru Društva medicincev ljubljanske uni-
Skromna, a tembolj prisrčna je bila slovesnost oficielne otvoritve Doma visokošolk v Gradišču v soboto, 1. decembra. K slovesnosti so se zbrali odlični zastopniki naše javnosti in zastopniki malone vseh akademskih društev. Prisotni so bili rektor dr. Ra-movž, svetnik dr. Ratej kot zastopnik bana, častna dvorna dama ga. Tavčarjeva, soproga ministra ga. Vida dr. Novakova, župan mesta Ljubljane dr. Dinko Puc, okrajni načelnik dr. Žnideršič, dekani dr. Ujčič, dr. Krek in prof. dr. Kelemina kot zastopnik dekana filozofske fakultete, dr. Lovro Sušnik za Slov. kat. akad. starešinstvo, dr. Zalokar za Star. org. »Jadrana« in drugi. Zastopana so bila it udi razna akademska društva.
V imenu Akcijo za dom visokošolk je začela slovesnost tajnica tov. Brečko Zofka ter povzdravila vse zbrane. Nato je povzel
verze dne 30. novembra 1934. smo sklenili energično nadaljevati borbo za naše upravičene zahteve — borbo za popolno medicinsko fakulteto — za kliniko. Ker je pa zahteva po kliniki — in s 'tem v zvezi razširitev ljubljanske bolnice, ki deluje v skrajno pomanjkljivih razmerah — v interesu vseh slovenskih akademikov in slovenskega naroda, je nujno potrebno, da se akcija postavi na mnogo širšo bazo. Biti mora to zahteva slehernega slovenskega akademika, inteligenta, delavca in kmeta. Akademska akcija za Univerzitetno knjižnico, ki je svoj cilj po enoletnem boju dosegla — še ni končala s svojim delom. Pretvori naj se v splošno »Akademsko akcijo«, ki ji bodi naloga: dograditev univerze; program za leto 1935 pa razširitev in izpopolnitev ljubljanske medicinske fakultete v kliniko.
besedo rektor dr. Fran Ramovž. V svojem toplem govoru je pozval visokošolke, naj vodijo svoj dom z enako skrbjo in vnemo, kakor so ga začele ustvarjati. Želel je, da bi se v domu naselili dobri Latees in ostali v njem, dokler bo obstojal. Obljubil je, da bo stal delu visokošolk vedno ob strani.
Nato je bila odposlana Nj. Vel kraljici Mariji pozdravna brzojaivka, nakar so bili prečitani še pismeni pozdravi in častitke. Pozdrave je poslal minister za socialno politiko dr. Fran Novak, dalje dekan filozofske fakultete dr. Nahtigal ter univ. doc. dr. Alma Sodnikova.
Sledil je slavnostni govor predsednice akcijskega odbora tov. Erne Leclileitnerje-ve v počastitev narodnega praznika.
Naposled se je tov. Brečko zahvalila vsem, ki so bodisi z nasvetom, bodisi gmotno pomagali do realizacije idealne zamisli
Klic najbednejših med nami
V teh dneh, ko se bliža Božič in ž njim zima, nam prihajajo na misel najbed-nejši med nami, ki nam nalagajo sveto dolžnost zastaviti zanje besedico. Zakaj ni mogoče razumeti, Kuku teržkv je š iudentu iategniiH mlco. Baje hi .so zgrudil od gladu in mraza. Težke razmere stro tega ali onega in vendar tovariš poleg ne klone maloduš-no, čo ima vsaj iskrico upanja še.
Ne akademika iz kavaren in plesov, marveč onega iz vlažnih in mrzlih sobic, če ne tudi kleti in podstrešij, bi hoteli danes predstaviti javnosti. Težke razmere so v živo zadele vse naše stanove. Žalostno je, če umirajo starci, toda tragično, če mladina, ki nosi v sebi še nedosežene ideale in stremi za vzvišenimi cilji, ki še ni plačala narodu svojega tributa.
Dijaška leta pojmujemo kot pot izobrazbe, danes pa se vedno bolj prevračajo v obupen boj za obstanek, iz katerega izhaja mladina demoralizirana, apatična, razočarana, strtega duha in telesa, v katerem tiči že morda kal smrti. Dvojna drama je življenje bednega akademika, drama telesa in vzročno z njo povezana drama duha.
Naši javnosti naslavljamo v imenu najpotrebnejših izmed nas resno besedo in prošnjo: Žrtvujte košček kruha, kos obleke, tedensko po eno kosilo in večerjo, kak redni mesečni prispevek, ki ga morete — četudi s težavo — utrpeti. Zavedajte se, da bo vaše delo mnogo večje vrednosti, kot zgolj pomoč bednim, da bo posojilo, ki ga bo svoj čas mladina tisočero obrestovala. Ne odstavljajte naših tovarišev, ki bodo v imenu ubožnih potrkali na vaša vrata. Bodite prepričani, da ne bomo vaše dobrote pozabili.
Dom visokošolk — odprt
Stran 2.
AKADEMSKI GLAS«
Sporazum o Posaarju
Kar čez noč je prišlo! Sporazum v Rimu je bil zaključen takoi preprosto, da se je naenkrat vse prevrnilo. Dočim je še malo popreje bilo Posaarje simbol sreče in nesreče za ves nemški narod, se sedaj vsa ta simbolika razčleni v dolgi vrsti številk z milijardnimi zaključki. Toda še te milijarde sedaj naenkrat niso nič. Nikdo namreč niti ne mara pomisliti na to, da so Nemci že dobivali račune z milijardnimi zaključki in jih navadno niso plačali. Kaj denar! Saj gre slednjič vendarle za it o, da se odpravi grozeča n,e'varnost morije med dvema najbolj civiliziranima narodoma Evrope. Sicer je sedaj ista civilizacija že zelo olajšala zakone smrti, toda v človeški naravi je vendarle, da se človek smrti boji tembolj, čim hitrejši in nenadnejši je njen konec. Zato je silno hvalevredno, da se je najmlajšim predstavnikom ženevske diplomacije posrečilo prihraniti naši generaciji to najstarejšo dedščino pozemeljske smrtnosti in prepustiti iljudem ono kapljico konservativnosti, ki ti pravi, da se boj nagle in neprevi-dene...
Toda paradoksalnost ob stran, ker se paradoks sploh ne da popisati tistemu, ki ga ne doživi. Zato je bolje, da premotrimo resno vso sosledičnost tega boja za Posaarje, ki odpira nova obzorja evropski politiki. Pred vsem moramo ugotoviti dvoje: med Brian-dom in Stresemannom so se že 1. 1930 začela pogajanja za povratek Posaarja k Nemčiji. V Parizu je že bila nemška komisija in takratni Briandovi poigoji so bili za Nemčijo ugodnejši nego so današnji. Briinning tistih pogojev zaradi močne narodnosocialistične opozicije ni /upal sprejeti in pogajanja so se razbila. Rimski sporazum pa sprejema sedaj bivša opozicija s takim zadovoljstvom, da pošilja v Pariz svoje odposlance, ki se pogajajo z glavnimi junaki bojevniškega upora z dne 6. februarja 1934, ko so ti na Plače Concorde zažigali kresove in tolkli plat zvona zato, ker se narod ni dovolj močno zbal paradoksov nemške revolucije. Tako se zbližujeta dva, v bistvu si čisto nasprotna pokreta in hočeta zmagovati z oljčnimi vejicami miru, dočim sta še včeraj vihtela z bojiiiimi znamenji na vse strani.
Na širši evropski ravnini se očividno veselita tega sporazuma najbolj Italija in Anglija. Obe državi gresta celo tako daleč, da se na Renu s sodelovanjem Nemčije ustvari nov mirovni pakt, ki bi še ojačil Lokarnski sporazum. Tokrat bi se Anglija zopet spustila v evropske zmešnjave in ustvarila na Renu to, kar ji zato ne bi bilo treba ustvarjati kod drugod v Evropi. Močna fromta na zapadu bi postavila v ozadje vse homatije na vzhodu1 in jugu Evrope. Če se ustvari nov Lokarnski pakt, se s tem samo ojači pozicija Anglije v svetovju, ki ji je bila Rusija in Amerika v tem oziru največja nasprotnica, Politika Lokarna je predstavljala za Anglijo politiko bojkota Rusije in zmago Deterdingove Shell-kompanije proti ameriški Standard Oil-kompaniji. Tik pred zaključkom rimskega sporazuma se je mudil v Berlinu sir Henry Deterding, lastnik
Doma visokošolk. Posebej se je zahvalila ge. Vidi dr. Novakovi, ki je nudila visoko-šol.kam že od prvega početka svojo pomoč, ter ji v znak hvaležnosti izročila šopek cvetja. Obenem je prosila vse dobrotnike, naj ostanejo še nadalje naklonjeni.
Gostje so si nato ogledali vse prostore Doma ter se vpisali v spominsko knjigo, ki jo je darovala visokošolkam v spomin na skupno delo ga. Vida dr. Novakova.
Shell-kompanije in vsemu svetu oznanil, da je sklenil, da bo sam finančno dvignil Nemčijo, če bi se ostala Evropa ne hotela zavedati dolžnosti svoje civilizacije.
Sedaj je najvažnejše torej, kaj bo v tem trenotku storila Francija. Iz vse notranjepolitične krize od Staviskyja do Doumer-guea se jasno opaža, da v Franciji fašizem nima več svojih tal. Kriza republikanskega režima je bila sicer huda, toda če razvoju ni dopustila proste poti naprej, je vendarle pripomogla do tega, da se je francoska politika naslonila na zakone svoje tradicije. Tako je danes Francija v tistem srečnem položaju, ko lahko ustvarja na kontinentu ravnotežja v istem obsegu, kot jih je
»Naše zrcalo" in
,.Dvoboj ljubljanskih arhitektov"*
ustvarjala že za časa kardinala Richelieuja. V debati o vojnem proračunu je to najlepše odkril vojni invalid Archimbaud, ko je vzkliknil: »Katoliški kardinal Richelieu se je vezal s protestanti in Turki proti habsburškemu apostolstvu v Evropi. Naša politika zavezništva z Rusijo danes najbrž nima drugega smisla.« Sporazum med Litvi-novom in Lavalom v Ženevi in to takoj po rimskem sporazumu dokazuje, da je stališče I* rancije tako močno, da si ne bo dala vezati rok.
Kdo pa vrsi danes nasledstvo habsburškega apostolata v Srednji Evropi, pa po debatah zadnjega časa ne bo težko ugotoviti. I roti temu apostolstvu s t Francija in Nemčija v enaki meri. In to je med njima edini združevalni moment v posaarskem sporazumu.	Ruda	jurčec.
V zadnjem času je izšlo pod gornjima naslovoma dvoje člankov in sicer oni bivšega Ognjiščarja g. B. K. v »Slovencu« z dne 22. nov. in članek g. A. S. v »Akademskem glasu« št. 21 (1) z dne 24. nov.
Oba člankarja se bistveno razlikujeta v tem, kako gledata ves problem. Med tem ko je eden nad vse objektiven ter vidi v osebah g. prof. Plečnika oz. g. prof. Vurnika ile dva enakovredna projektanta iste določene stavbe, je za drugega g. Plečnik senior slovenske arhitekture, ki se bori, če se že namreč mora boriti, le z viteškim rapir-jem. Medtem ko g. B. K., ki je očividno arhitekt, toraj član in zastopnik stanu, kateri edini ima pri nas kvalifikacijo pa tudi vso pravico, da o tako važni stvari, kakor je to baš zgradba univerzitetne knjižnice, stvarno razpravlja ter svojo sodbo tudi javno razglasi, v e voj cm članku v »Slovencu« odločno zahteva objavljenje načrtov in tlorisov obeh projektov, — pa je g. A. S. v »Akad. glasu« mnenja, da je »uveljavljanje« načrtov g. Vurnika in pobijanje Plečnikove zamisli slovenske osrednje knjižnice sedaj kaj malo na mestu«. Skoraj se nam zdi, da je za g. A. S. Plečnikova zamisel slovenske osrednje knjižnice isto, kot sploh zamisel slovenske osrednje knjižnice že sama na sebi, medtem ko mu je Vurnikova zamisel pač le »načrt«. Če je temu tako, tedaj g. A. S. ni zelo objektiven, saj vendar zamisli slovenske osrednje knjižnice kot take sploh nihče ne pobija, temveč se kritizira le Plečnikov načrt zanjo.
Pa zakaj uveljavljanje Vurnikovih načrtov prav sedaj ne bi bilo na mestu? Že maja t. 1. se je nekaterim (gl. »Odgovor na ,Nov načrt* za vseučiliško knjižnico« v Jutru 6. maja t. 1.) zdelo kritiziranje Plečnikovega načrta nepotrebno ter so to kritiko občutili celo kot napad (!), kar priča o čudni občutljivosti. Ali pa morda pri nas sploh ni dovoljeno kritizirati Plečnikovih del?
G. A. S., zakaj Plečnikov načrt za univ. knjižnico, ne samo za g. Vurnika, temveč v resnici ne bi smel biti poln hib? Kaj, če te hibe zares obstajajo? Ali jih bomo hodili odkrivat v dozidano stavbo, ko bo prepozno, ali pa raje sedaj na papir, ko nas to še nič ne stane?
V zg. omenjenem »Odgovoru« Plečnikovih privrženev le-ti s ponosom konstatirajo, da sije v čitalnico po Plečnikovem načrtu luč s treh strani, medtem s petih oken z dvoriščne strani. Gospodje, kako pa bomo v tej čitalnici, ki dobiva luč s treh strani, sedeli, da nas ne bo slepilo? Kako si Vi to
* Priobčujemo gornji članek v smislu naših intencij, da dovoljujemo v listu svobodno besedo vsakomur, čeprav se s pričujočim sestavkom v marsičem ne strinjamo. Op. uredn.
predstavljate? Ali Vam -ni znano, da imajo po vsem svetu čitalnice velikih knjižnic, če namreč hočejo biti res uporabne, edino pravilno osvetlitev od zgoraj (Oberlicht)? Ob tej osnovni usodni napaki Pl. načrta skoraj •»važno omeniti deprimirajočega (saj dvo-rišče bi bilo gotovo zaprto) vpliva takih dvoriščnih oken, katerih bi imeli po Pl. načrtu kar pet.
V istem »Odgovoru« smo našli še sledečo zanimivost: »...saj je bila komisija za določitev načrtov za bodočo univerzitetno knjižnico sestavljena šele 7. aprila 1930., prof. Plečnik iste dni pismeno nap rosen, da vstopi vanjo (kar se je očividno zgodilo, ker v »Odgovoru« ni nasprotne trditve; naša op.) in šele v juniju 1930 v imenu te komisije (katere član je bil toraj tudi on sam, n. op.) od profesorjev dr. Kidriča in dr. Prijatelja naprošen, da izdela načrte.« Zelo čudno je,’ da se prof. Plečnik kot član te komisije ni spomnil mlajše generacije slov. arhitektov, ki je šla deloma tudi skozi vzgajajoče roke njega samega. Vsi ti naši mladi arhitekti, ki željno pričakujejo prilike, da bi ob kakšni večji stvari pokazali, kaj znajo oz. kaj so se naučili na slovenski univerzi, so bili prezrti, ko je šlo za stavbo, ki je zadeva vsega slovenskega naroda, toraj tudi njihova.
V tem smislu zahteva i g. B. K. v »Slovencu« z dne 22. nov. splošen konkurenčen razpis, »ki bi golovo pokazal nekaj spornima projektoma vsaj enakovrednih projektov«. Žalostno dovolj, da je treba tak razpis, ki bi bil drugod nekaj a priori jasnega, pri nas šele javno zahtevati.
Da končamo! Članki, podobni onemu v »Politiki« (9. nov., str. 7.), nam utegnejo zares škodovati, toda toliko gotove ne kakor neuporabna stavba, — kajti če pomislimo, da nam bo služila bodoča univ. knjižnica najmanj »to let, tedaj je menda res bolje, da dobimo malo kasneje nekaj dobrega, kakor pa takoj nekaj slabega.	J- H.
POZIV VSEM TOVARIŠEM, KI SO DOBRE VOLJE
Organizirati nameravamo zimsko pomoč revnim tovarišem. Bede je ined nami dovolj, na vsakem koraku se nam odkriva. S samimi socialnimi teorijami je ne borno rešili. Treba je dejansko priskočiti na poinoc najrevnejšim. Organizirati je treba veliko nabiralno akcijo v slovenski javnosti.
Sklicujemo za petek, 14. t. m. ob 6. v naš lokal (Wolfova 3./I.) sestanek vseh tovarišev, ki bi žrtvovali nekaj ur dela za našo akcijo. Vabimo predvsem tudi zastopnike strokovnih in kulturnih društev.
Akademska menza v
V predzadnji številki našega lista smo poročali, da se je v Beogradu pričela na pobudo rektorata in profesorjev velika akcija za neodvisno akademsko menzo. Kot prvi so se zganili profesorji sami in nabrali med seboj nad 17.000 Din. Sedaj posnemamo iz beograjskih listov naslednje:
V veliki dvorani v prvem nadstropju Akademije znanosti, bivših prostorih Avto-kluba, kjer so veseljačili beograjski bogataši in se je volila vsako leto miss Jugoslavija, je bila te dni otvorjena neodvisna akademska menza, v kateri je že prve dni vsak dan obedovalo in večerjalo nad. 300 najsiro-mašnejših slušateljev beograjske univerze. Univerza, zdravstveni in podporni fond so
PO UN
OBČNI ZBOR MEDICINCEV
je bil v sredo 5. t. m. Vodila ga je v splošno zadovoljstvo tov. Suzana Serajnikova. Od-borniška poročila so pokazala veliko prizadevanje odbora za izpopolnitev društvene knjižnice, za znižanje taks — doseglo se je nekaj uspehov — predvsem pa za opremo anatomske sobe. Upati je, da bo skupščina tozadeven malenkostni kredit sprejela. Društvo je bilo tudi zastopano na škandalozno organiziranem vseslovanskem medicinskem kongresu.
Pri volitvah sta bili predlagani dve listi: tov. Rota in tov. Gabrovška. Zmagala je prva lista s 65 glasovi, druga je dobila 43 glasov, 8 članov pa se je vzdržalo glasovanja.
Veliko važnost, ki jo polagajo medicinci na svoje društvo, kažejo predlogi:
da se zahteva za akademike brezplačna mesta v državnih zdraviliščih (tov. Nezme-
elcal); da co no pošilja voe polovico pnSpov-
kov za Univerzitetni zdravstveni fond v Beograd (Nezmeškal); da društvo izstopi iz »Saveza medicinara«, ki je letos podelil vsa inozemska mesita, za prakso samo Beograjčanom (tov. Vojska); da se v Oražnovem domu delte mesta brez ozira na politično prepričanje, za dodelitev teh mest pa naj zadostujejo tudi za medicinee samo kolokviji (tov. Serajnikova).
Že prejšnjo sredo pa je imelo Društvo medicincev izredni občni zbor, ki se je odločil začeti veliko akcijo za zgraditev klinike v Ljubljani, o čemer poročamo na prvi strani.
Redni občni zbor »Akcije za mini verzi tet-no knjižnico« se bo vršil dne 15. decembra ob 3. v zbornični dvorani.
Narodno obrambni dan prirede pod vodstvom Kluba akademikov iz Trsta, Gorice in Istre vsa kulturna akademska društva v sredo, 12. t. m. Udeležimo se v čim večjem številu zborovanja!
Odbor Akcije za univerzitetno knjižnico je na seji sklenil, da je treba vložiti liste za volitev odbora najkasneje tri dni pred občnim zborom pri odboru.
Objave za polovično vožnjo domov o božiču veljajo le 15 dni pred Božičem in 15 d,ni po njem.
Tiskarski škrat nam je v zadnji številki v notici o tem, da je rektorat kupil karte za brezplačno hrano v Domu visokošolk, iz-premenil številko 2 (v 20. Torej dve visoko-šolki bosta imeli brezplačno hrano (obed in večerjo). — Prošnje naj se vlože na Dom visokošolk, Ljubljana, Gradišče 14/1. s pripombo »prošnja za hrano«.
Dom visokošolk se v prihodnjem semestru razširi. V letnem semestru letošnjega študijskega leta pridobi Dom visokošolk no-
Beogradu 2e posluje
omogočili, da so si študentje nakupili vse potrebno za svojo menzo in jo te dni odprli.
Mesečna karta za dvoje tečnih obedov na dan stane 250 Din. Od te cene pa se dajejo popusti po premoženjski sposobnosti študentov. Precej študentov pa je v menzi na hrani zastonj, zato pa vsak drugi dan strežejo svojim tovarišem kot natakarji. Menza je najela le nekaj kuharic in pomivalk posode. Tudi v kuhinji pomagajo študentje sami. Lupijo krompir, delajo cmoke itd.
Menzo vodi odbor študentov, ki so ga izvolila vsa strokovna društva beograjske univerze.
Tn Ljubljana?
IVERZI
ve prostore in bo tako na razpolago nekaj novih mest. Tovarišice, ki reflektirajo na stanovanje in hrano v domu v letnem semestru 1934/35, naj že sedaj vlože prošnje na Dom visokošolk, Ljubljana, Gradišče 14/1. s pripombo »prošnja za stanovanje«.
Učilnica v Domu visokošolk je odprta za zunanje vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 19.
12 brezplačnih kart za hrano v menzi Delavske zbornice je razdelil med akademike rektorat. Rektorat se bo obrnil na vse javne ustanove za pomoč, da omogoči brezplačno prehrano čim več akademikom.
Pomanjkanje prostora v predavalnicah in seminarjih v centralnem poslopju1 univerze je že nekaj let nazaj precej občutno. Zlasti seminarji ne zadoščajo ^ več. Najbolj ubog je v tem oziru pritlični prostor na Gosposko ulico, kjer se stiskata romanistič-ni in germanistični seminar. Kakor hitro je neko predavanje malo bolje obiskano, »o slušatelji, od katerih mora velika večina
Študent
ŠTRAJK NA ATENSKI UNIVERZI
2.	decembra je izbruhnil na atenski univerzi štrajk akademikov. Prišlo je do ostrih spopadov desničarjev z opozicijo. Intervenirala je policija in aretirala petnajst akademikov. Rektorat je odredil, da prenehajo vsa predavanja na filozofski fakulteti.
DOM KEMIJE V PARIZU
Pred dobrim tednom je bil otvorjen v Parizu »Dom kemije«, ki je bil zgrajen z mednarodnimi prispevki. V njem bo sedež mednarodne zveze za kemijo in mednarodni urad za kemijo. Dom je stal 25 milijonov frankov.
PROFESORJI PADAJO DALJE
Ostavko na državno službo je bil prisiljen podati Meisegang, znani profesor helenistične filozofije v Jeni. Ob pogrebnih svečanostih za maršalom Hindenburgom je v nekem govoru izjavil, da je sramota, da na grobu maršala govori ■
TRADICIJA KARLOVE UNIVERZE V PRAGI REDIVIVA
5. dec. t. 1. je bil slavnostno ustoličen novi rektor Karlove univerze v Pragi dr. Jo-sef Drachovsky, redni profesor finančnega prava. Ustoličenje se je izvršilo na tradici-jonalen način z insigniji. Ta običaj se je popolnoma opustil 1. 1882., ko se je razdelila praška univerza v češko in nemško in so prešli insigniji v posest nemške univerze. Čehi so dobili insignije v svoje roke v dneh
Današnja številka je izšla nekoliko kasneje, ker smo določili dan izida lista vsak torek. Naročniki ga dobe po pošti v sredo zjutraj.
itak stati, natrpani kakor makaroni v zavitku. Tudi drugod ni dosti bolje.
Občni zbor filozofov dne 7. t. m. je bil prekinjen, ker romanisti in matematiki niso poravnali članarine in zaradi tega občni zbor ni mogel podeliti odboru razrešnice.
Podružnici Ferijalnega saveza (Počitniške zveze) na tehnični in juridični fakulteti sta imeli v nedeljo 9. t. m. svoj ustanovni občni zbor. Po novi organizaciji F. s. na univerzah, ki uvaja akademske oblasti na vseh treh univerzah v državi, se morajo ustanoviti na vseh fakultetah podružnice. Za predsednika podružnice na tehniški fakulteti je bil izvoljen tov. Knafeljc Tone, na juridični pa tov. Polenšek Ivo. Na obeh občnih zborih so izvolili tudi delegate za ustanovni občni zbor Akademske oblasti. Prihodnjo nedeljo imajo ustanovne občne zbore podružnice na ostalih fakultetah.
JASO vabi vse člane in članice pa tudi tovariše, ki se zanimajo za organizacijo, na smučarsko gimnastiko, ki se vrši vsak ponedeljek in četrtek ob 7.45 na Taboru — lutkovna dvorana (I. nadstropje).
Nogavice-rokavice
zimsko triko-perllo, srajce, kravate, žepni robci, modni in Športni predmeti, itd.,
najugodneje
pri tvrdki
Josip Peteline. Ljubljana
za vodo (blizu Prešernovega spomenika) Akademiki 10% popusti
P O SVETU
velikih dijaških nemirov koncem prejšnjega meseca.
FRANCOSKI IN NEMŠKI AKADEMIK NA DELU ZA ZBLIŽA-NJE.
Francoskoi-nemška univerzitetna antanta v Lyonu in Grenohlu je organizirala v mesecu avgustu v francoski obmejni občini Evian ob Ženevskem jezeru tabor en j e, ki so se ga udeležili nemški in francoski študentje. Namen tega taborenja je bil zbližati idejno mladino dveh velikih narodov, med katerima so se pojavljala v vseh dobah ostra trenja, ki še danes niso manj aktualna, kakor kdajkoli v zgodovini. Študentje obeh narodnosti so položili na grob padlih skupen venec, kot manifestacijo stremljenja po medsebojnem zbližan ju.
V BRATISLAVI SE BO GRADILA »AKADEMSKA ČETRT«.
»Lidove Noviny« poročajo, da so se vršile na univerzi Komenskega v Bratislavi velike manifestacije za zgraditev potrebam odgovarjajočih fakultet in klinik. Nemiri so se pojavili zlasti na filozofski fakulteti, ki ima svoje predavalnice razmetane po mestu in še te so prenapolnjene. Mnogo pretesne so tudi juridične predavalnice.
Tekom nemirov je govoril študentom prof. Horna, ki je izjavil, da so profesorji juridične fakultete že ponovno urgirali pri vladi, da se zgradi univerzitetna četrt v La-franconi, ki naj odgovarja dejanskim potrebam. Sprejeta je bila v tem smislu tudi ostra resolucija.
KAKO DRAGO PLAČUJE AKADEMIK »NASLOV TREH LEPIH BESED«.
»Politika« od 3. decembra t. 1. piše: Na beograjski univerzi je okoli pet tisoč študentov in vsak od njih plača za zdravstveno zaščito po šestdeset dinarjev, kar znaša letno okoli tristo tisoč dinarjev.
Na polikliniki vrši med tem dežurno službo in brezplačno pregleduje študente samo en zdravnik in to samo ob delavnikih od 11. do 13. in 17. do 19.
Če torej primerjate ono, kar študentje dajejo, z onim, kar daje njim univerza, potem je jasno kot. beli dan, da je zdravstvena zaščita študentov samo naslov treh lepih besed, katerih lepota stanc tri sto tisoč z muko plačanih študentovih dinarjev.«
Prireditve
Akademski družabni klub naznanja, da se bo vršila druga redna plesna vaja v četrtek 13. t. m. ob 20. v veliki dvorani hotela »Union«. Začetniki naj pridejo že ob 7.30. Poučeval bo plesni mojster g. Jenko.
VSEM GG. AKADEMIKOM
Plesni zavod »Jenko« v Kazini, Kongresni trg 1, vabi k plesnim tečajem s poukom vseh družabnih plesov. Posebni začetniški tečaj je vsak pondeljek ob 20. V torkih in četrtkih izpopolnjevanje. V sobotah splošna vežba in v nedeljah popoldanski tečaj. Posebne ure in informacije dobite vsak dan. Vsi gg. akademiki imajo izreden popust.
Preloženo predavanje. Zaradi Miklavževega večera je bil preložen debatni večer AKE na sredo 12. t. m. Predava univ. asistent A. Peterlin o elektronski teoriji kovin in supraprovodnosti. Predavanje se vrši v predavalnici elektroinstituta na tehniki ob 20. Vsi vabljeni.
POZORI
50% popusta nudi vsem gg. akademikom, akademikinjem, dijakom in dijakinjam pri friziranju, striženju in britju
frizerski salon za dame in gospode
Ljubljana Franc Loborec Borštnikov trg 4
StrUenlc Din 4-—	Britje Din 3-—
Hbonement karte za 12 kratno striženje ali britje se dobi za ceno Din 30‘— v friz. salonu
KONGRESNI TRG
Knjigarna - znanstvena in leposlovna literatura.
Tehnične in pisarniške
potrebščine-risalna orodja, kotomeri, logaritmična računala, prizmatična ravnila, risalni papir, nalivna peresa.
V naši založbi je izšla dr. ing. M. Kasala Gradjevinska mehanika u teoriji i praksi
(I. knjiga: Statički i odredjeni sistemi)
(II. knjiga: Statički odredjeni rešetkasti
sistemi i opšta teorija statički neod-redjenih sistema.)
Kino Kodeljevo. Telef. štev. 31-62.
V torek, 11. dec. in v sredo, 12. dec. ob 8. »Carmeeita«, Warner Baxter, Conchita Montenegro. Cene znižane. V petek, 14. decembra, v soboto in nedeljo ter pondeljek dvojni spored: »Dvorec na jugu« (Liana Haid, Viktor de Kova) in »Križarka Einden«.
Kino »Sokol« šiška. Telef. št. 33-87.
12.—14. decembra premiera češke operete »Sv. Anton vseh zaljubljenih patron«. Predstave ob 7. in 9.
15.—17. decembra: Kralj valčka.
V nedeljah predstave ob 3., 5., 7. in 9.
Na občnem zboru akademskega kluba gradbenikov dne 29. nov. 1934 izvoljeni odbor se je sestavil sledeče: častni predsednik ing. Kasal Miroslav, predsednik: Štem-bov Boris, podpredsednik Raič Milivoj, tajnik I. Maks Gašper, tajnik II. Pilih Zoran, blagajnik Stare Ostoj, knjižničar Skaberne Leo, odbornik Sajovic, revizorja Keržan in in ing. Goljevšek. Poleg tega je bilo izvoljenih tudi 6 delegatov v ADJT.
Na XXX. občnem zboru Društva medi-cincev, o katerega poteku poročamo spredaj, izvoljeni odbor se je sestavil takole: Predsednik Rot Lojze, podpredsednik Perne Hinko, tajnik I. Sekolec Josip, tajnik II. Zidarič Ivan, blagajnik I. Kenda Bogomil, blagajnik II. Havlina Herbert, knjižničarja Bojc Frančiška in Poljanšek Rado, gospodar Medvešek Adolf.
Ure, zlatnino in srebrnino. IVAN PAKIŽ, Ljubljana Pred škofijo 15.
PRIPOROČA SE TVRDKA
F. SLAMIČ
TVORNICA MESNIH IZDELKOV IN KONZERV Najmodernejša velemestna restavracija Najboljša in najcenejša postrežba!
Znanje je osnova vsakega napredka. - Najboljši po-znavatelji vseh znanosti Vam bodo dostopni, ako si nabavite novi Philips Super Inductance prejemnik.
prodaja proizvodov največje radio induttrije sveta
PHILIPS®
RADIO
Ugodni pogoji odplačevanjal Zahtevajte brezplačni ceniki
ZA ŠPORT: trpežno blago v najnovejših vzorcih za ženska in moška oblačila.
ZA PROMENADO: krasno temno modno blago v različnih kvalitetah in najnovejših barvah za dame in gospode.
ZELO UGODMF CENE le Dri
LEN ASI & GERKMAN
LJUBLJANA
Gg. akademiki! - Znana slaščičarna
PELICON
v WoIfovi ulici, najbližja Univerzi, Vas vabi v nove krasno prenovljene in razširjene prostore. Največja In vedno sveža zaloga najrazličnejših slaščic, kava, čaj, mleko, malinovec, limonada itd. Specijalitete vseh vrst. Cene konkurenčne! - Postrežba solidna 1
Najcenejše, najboljše in najbližje so gg. akademiki postreženi v znani
pekarni in mlekarni
JOŽEFA GABRIJELČIČ
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 3.
Povečanje prihrankov
Vam omogočimo kljub težkim časom
Ničesar drugega Vam ni treba napraviti kot, da od svoje plače, oziroma dohodkov odločite, četudi najmanjši, a zato stalni znesek za svojo bodočnost.
Samo načrtno varčevanje Vam pri sedanjih pičlih dohodkih zagotovi, da dosežete načrt, cilj, za katerega je potreben denar za izlet, tečaj, šolanje, zidavo, gospodarsko osamosvojitev, preskrbo za starost, bolezen ter doto itd.
Ta denar se Vam obrestuje po izredno ugodni obrestni meri ter samo ob sebi umevno tudi redno izplačuje.
Na ta način spravite svoj prihranek varno, plodonosno, vsak čas razpoložljivo. Blagovolite se obrniti le pismeno ali osebno na
Hranilnico Dravske banovine
Ljubljana	Celje	Maribor
Izdaja konzorcij, predstavnik Zupan France. — Urejuje Jože Cencič. — Uprava: Ecker Burghard. Tiska tiskarna »Slovenija«, predstavnik
Albert Kolman. Vsi v Ljubljani.