SLOVENSKI
I
Mio »UčiteUsteia drnstra za slffensH tar,"
Izhaja 6. in 20. vsakega meseca na celi poli in velja do konca sočega leta 2 gld. Naročnino In dopise sprejema začasni odbor »Učiteljskega društva za slovenski Štajeru v Ljutomeru.
Štev. 9. V Mariboru 5. oktobra 1874. Letnik II. Prvi zbor slovensko-štajerskih učiteljev
združen s prvim občnim zborom »Učiteljskega društva za slovenski
Štajer”
Z veseljem človek opazuje živahno gibanje mej učiteljstvom sploh in posebno mej slovenskimi učitelji. Posebno na slovenskem Štajerji so prišli učitelji k polnej zavesti ter skušajo z združenimi močmi to doseči, kar bi ne mogli posamezniki. Oni se trudč narodno šolstvo povzdignoti na častno stopinjo in se tudi marljivo posvetujč o njegovem izboljšanji.
To nam svedoči prvi zbor slovensko - štajerskih učiteljev, ki je bil 21. t. m. v Mariboru. Kljubu vsemu teroriziranju in protivnej agitaciji se je zbralo nad 70 učiteljev, da bi se o važnih zavedah narodnega šolstva posvetovali. 20. t. m. zvečer je bilo predzborovanje, pri katerem se je odobril dnevni red zborov, katerega je sestavil odbor „Učiteljskega društva za slovenski Stajer". Dalje se je sklenilo zboru nasvetovati za pred sednika g. prof. Janko Pajka, za podpredsednika g. Kovačiča (ki pa nij drugi dan sprejel), za zapisovatelja sta bila nasvetovana gg. Kunstič in Žirovnik (Žirovnik se je pa za to čast zahvalil, češ, da bi se potem ne mogel debat tako udeleževati).
Drugi dan se je zbor pričel ob 9. uri. Lapajne pozdravlja navzoče gg. učitelje, ter mej drugim posebno poudarja važnost denašnjega zbora. Potem naznanja, kaj da se je pri predzboro-vanji sklenilo. G. prof. Janko Pajk je bil per acclamationem izvoljen za predsednika. On prevzame potem predsedstvo zali-valjevaje se za skazauo mu čast in poziva zbor, naj voli predsednikovega namestnika. Zbor potem voli per acclamationem g. Lapajneja, ki, zali val jevaje se za skazauo mu čast, prevzame potem
9
namestništvo. Isto takov sta potem bila voljena gg. Kuustič in Pernišek (ta namesto Žirovnika) zapisovatelja. G. predsednik potem pozdravlja v daljšem temeljitem govoru zbor in g. vladnega zastopnika, ter zakliče končno trikratni: Slava! na našega mil. cesarja in zbor ž njim. Potem se preide na dnevni red. Prva točka je bila: Ali je primerna sistema strokovnih učiteljev (Fachlehrersistem) po višjih razredih narodne šole v prehodnji dobi iz sedanje uravnave narodnega šolstva v sistemo, katero določujč izgledni učni načrti.
Referent g. Lapajne obširneje govori o tem ter končno nasvetuje, naj se zbor izreče, da naj se pri petji in telovadbi uže upelje strokovna sistema počenši od druzega razreda narodne šole, ker je to potrebno, kajti vsak učitelj nij zmožen podučevati v teh predmetih in naj bi se torej tistemu to naložilo, ki to zna.
G. Pernišek pravi, da nij nikakor za strokovno sistemo v narodnej šoli, ker narodna šola ima v prvej vrsti nalogo o d-gojevati a potem stoprv znanstveno izobraževati. Dalje pravi, da narodna šola nij srednja, v katerej je strokovništvo upeljauo in se ne ozira toliko na odgojo, kolikor na znanstveni poduk. Govornik torej odsvetuje strokovno sistemo razen v onih predmetih, v kojih jo je uže g. referent priporočal.
Na to mu g. Žirovnik ugovarja, da je govor o višjih razredih narodne šole in navaja besede učnega miuisterstva, da se večrazredna narodna šola le v tem razločuje od meščanske, da se na meščanskej učni načrt lehko temeljiteje izpelje, nego na narodnej, ker so tam zmožniši učitelji. Daljo pravi, da ima vsak Človek za eno stroko več talenta; eden je humanist, drugi zopet realist in torej tisto stroko veliko bolje goji, h katerej je nagnen. Torej bi se lehko na narodnej šoli učitelji mej seboj zmenili in bi si tako delo razdelili. Tudi treba da se v višjih razredih (6., 7., 8.) posamezni predmetje uže znanstveno podu-čujo in torej treba, da v enej stroki eden in isti učenec podu čuje, kar učencem in učitelju delo lajša, ker učitelj pozna učenčeve zmožnosti in oni so navajeni njegove metode. Končno pa tudi pravi govornik, da meščanske šolo nadomestujo spodnje realke in imajo dalje iste učne načrte kakor narodno 6-, 7- in Hrazredne, da je torej želeti, da se narodna približuje meščanskej v smotru in če so na meščanskej strokovni učitelji, bi tudi za narodno šolo bilo to jako ugodno. In potem stavi predlog, naj se sl. zbor izreče za upeljavo strokovne sisteme v (j-, 7- in 8rnzrednih narodnih šolah. Po tem kratkem pro in contra se sprejme predlog Žirovnikov z referentovim dostavkom skoraj enoglasno. Preide se k drugej točki: kako naj se uravna tedenska knjiga (Wochenbuch) in kaj naj obsega, posebno z ozirom ua oddelke in samoučenje, kakoršni so zaznamovani v izglednih učnih načrtih.
Ker se ni) nobeu drag referent oglasil, poroča tudi o tej točki na kratko g. Lapajne in predlaga končno, naj se tedenska knjiga pridrži taka kakoršna je sedaj in naj se za vsak oddelek piše v posebno knjigo.
6. Poljanec poroča, kakošno tedensko knjigo je sestavilo breško i. t. d. učiteljsko društvo in pravi, naj bi se vsi oddelki v eno pisali, a z ne enakim črnilom, da se tako potem na mah Človek leliko orijentuje. G. Lapanje temu ugovarja, ter pravi, da je veliko prosteje, če se ima za vsak oddelek posebna knjiga. G. Jarec pravi, naj bi tedenska knjiga imela ne samo rubriko za slovenščino temveč tudi za nemščino (kar je uže tako. Pis.) in nasvetuje naj bi se predmetje v istem jeziku pisali, v katerem so n. pr. slovenski naj bi se slovensko, a nemški nemško zapisovali.
Na to mu posamezni gg. učitelji ugovarjajo rekoč, da je to čisto administrativna knjiga in se torej piše pri nas slovenski in pri družili narodih tudi v njihovem jezici. Zbor končno sklene naprositi dež. šol. svet, naj blagovoli izdati formulare za tedensko knjigo po najboljših načelih, a za slovenske šole v slovenskem jeziku. Preide se potem k tretjej točki, ki se glasi: Po katerih načelih se je ravnati pri narekovanji domačih nalog z ozirom na direktno podučevanje in samoučeuje učencev, kakor šno je osnovano po izgleduih učnih načrtih? O tej točki temeljito poroča gospod Boštijančič ter končno nasvetuje naj se sl zbor izreče za kar mogoče malo domačih nalog, ker bi veliko nalog trebalo dokaj časa, katerega pa učitelj nijina po novih učnih načrtih.
G. Lapanje nasvetuje naj se naloge dajo z ozirom na čas podučevauja; če je dalje časa šola, mauje nalog iu nasprotno. Vendar se končno sprejme g. Bostijaučičev predlog.
Preide se k četrtej točki: o čitankah. G. P e r n i s e k v temeljitem govoru o tej točki poroča in pravi, da sedanje čitanke n'kakor ne zadostujo, ker so v njih premalo zastopane realije 11 toliko več sv. pismo.	Mej	drugim navaja,	da n. pr. o zgodo-
Gui uij druzega notri, kakor	kako	je včasih	kak vladar na veliki
eetertek revežem noge	umival ali	pa kako	seje procesij ude-
'eževal. Opozoroval je,	kako	se je	do sedaj	prezirala v čitankah
Rodovina našega naroda itd., ter predlaga, naj bi se knjige ako uredile, da bi bile v njih realije dobro zastopane in tako pr. pri rastlinstvu ne samo deli kake rastline, ampak tudi zakaj so ti deli koristni, od kod pride v žito snet itd., a pri Rodovini naj bi se oziralo na zgodovino slov. naroda. Gosp. ,°ljanec pravi, naj zbor izreče, da so: abecednica, prvo in ‘u8'o berilo nerabljive knjige in naj bi se nove spisale z ozirom a formalne učne načrte.
. G. Žirovnik pravi, da v šolo po sočih šolskih postavah °hodno hode detca katerega koli verskega izpovedanja, da bi
‘ 9*
se torej moralo na vse vere ozirati pri sestavi čitank, kajti če bi se o sv. Jožefu, o prvem obhajilu itd. notri pisalo, bi s tem bilo le eno verstvo zadovoljeno, a drugo razžaljeno. Glede na to pa, da so taka berila iz biblije le katehetov predmet a ne učiteljev, predlaga naj se deuo v prihodnje čitanke pred reali-jaim le odličuo moralična berila, katera bodo potem gotovo zadovolila vse stiauke. (Zbor z gromovitim: dobro! temu pritrjuje.) Končno se sprejiuo vsi preje navedeni predlogi skorej enoglasno. Preide se k pc-tej točlu: o disciplini v narodnej šoli, o katerej poroča g. Lapanje in po kratKem utemeljevanji nasvetuje naj se zbor izreče za upeljavo ustrahovalnih pravil.
G. Poljauec meni, da ovirajo disciplino tudi slaba šolska prostora iu nemarni stariši, ki svoje detce ne pošiljajo redno v šolo; taki uemarueži naj bi se strogo kaznovali. (G. Lapauje prevzame predseduištvo.) Gosp. Pajk pravi, da šolska poslopja baš ne ovirajo veliko discipline, a več jo ovira slabo šolsko obiskovanje. Sicer pa to uže postave določujo, da se kaznujo nemarni stariši. Toda, pravi, ustrahovalna pravila bi bila za mladež jako koristna, ker bi jih imela v rokah iu bi jih nekoliko uže radi tega izpoluovala, kajti postave so potrebne in če tudi se vedno ne spolnujo, so vendar uže nekako vodilo ter se nekoliko uže radi tega spolnujo, ker so. Govornik živo priporoča ustrahovalna pravila ter podpira predlog referentov. Referentova resolucija se potem sprejme. (Gospod Pajk prevzame predseduištvo).
Preide se k sestej točki: o sostavljenji učnih načrtov na utrakvističuih šolah. G. referent o tem poroča, ter pravi, da je težko v obeh jezikih podučevati, ker se s tem še enkrat toliko časa porabi. G. Pernišek meni naj bi se na mejah naredile paialelke. G. Jurkovič podpira ta predlog, a le za take kraje, kjer je polovica ene iu druga polovica druge narodnosti, sicer pa pravt naj bi se v taci h krajih večini podvrgla manjšina, kjer je le en par ljudi j (če tudi 20) druge naroduisti. G. Žirovnik naglašuje, da bi to ne bilo enakopravno, in meni, naj bi se v tacib krajih vsaj terminologija v jeziku manjšine pravila. (Sprejeto.) Gosp. predsednik misli, da se je zbor oddaljil od predmeta, ker govori o razdelitvi, a no o učnih načrtih, kar je n* dnevnem redu. G. Žirovnik na to opomni, da učne načrte uže imamo, če se šole razdele v paralelke. Končno je bil sprejel predlog g. PerniŠeka naj se na mejah šole razdele v paralelne' Preide se potem k sedmej točki: o učnem načrtu za nemščifl0 na eno-, dve- iu trirazrednih slovenskih narodnih šolah. Gosp; Škoflek v tej zadevi temeljito poroča ter stavi več resolucij, k' so bile sprejete. G. Lapanje meni naj bi se uže v dvorazrcdim1 šolah o drugem oddelku druzega razreda začelo nekaj o nem' ščini podučevati. Gosp. Pernišek pravi, daje zoper vso nemščiu*' v narodnej šoli, kajti uje silenje je zoper vsa pedagogična načel*'
kar drugi narodi tudi nemajo, zakaj bi uže li Slovenci morali drugo pedagogiko uvajati.
(Gosp. Lapanje predseduje.) G. Pajk meni, da ne smemo stati na strogo pedagogičnem stališči, nego se moramo tudi na to ozirati kaj je koristno, kajti Slovenec rabi po svetu nemščine, ker pride z Nemci v dotiko. Govornik meni, da bi se vsakako moral torej drugi deželni jezik vsaj nekoliko gojiti. (G. Pajk prevzame zopet predsedstvo.)
G. Pernišek so čudi, kako je to, ta vsakedo navaja, da bas z Nemci pridemo v dotiko; saj Slovenec ide lahko tudi na Turško, Hrvatsko, Italijo, Španijo itd. in bi se torej morali logično vsi jeziki omenjenih narodov v narodnej soli gojiti.
Gosp. Žirovnik omenja ministerjalne učne načrte ter kaže, da niti miuisterstvo nij odločilo drugemu jeziku kaj prostora v narodnej šoli, kajti ono veli, da na nenemških meščanskih šolah naj bi bila le nemščina učni predmet. A od meščanskih šol se več lehko terja nego od narodnih. Dalje pobija predlog g. Lapanja in pravi, da se v dvorazrednih šolah učenci ne bi še brati naučili. A če se podučuje, mora vsaj toliko biti, da je temelj za daljni uk. Sicer pa iz dvorazrednih narodnih šol nihče ne bode šel v sreduje šole, ampak bode ostal doma in obdeloval vinograd in polje. Izgovor, da slovenski kmet mora znati zato nemščino, da bode mogel z Nemci občevati, če pride k njemu kaj kupovat, je prazen, kajti Nemec naj se nauči slovenski, Če hoče pri nas kupčevati in ne ves slovenski narod nemški radi enega nemškega kupca. Dalje navaja, da še postava veli, da naj se prične takrat poduk v drugem dež. jeziku, ko se uže detca v materinščini dosta izuri. A to ne gre tako hitro. Glede na vse navedeno in glede na to, da nam sedaj še nij mogoče nemščine po narodnih šolah opustiti, predlaga naj bode nem-ščiua učni predmet le v 5-, 6-, 7- in Srazrednih narodnih šolah peČenši od 3. razreda.
G. Meglič misli naj bi se nemščina jela v petem šolskem letu podučevati. Zbor končno nobenega teh predlogov ne °dobri in le referentove resolucije sprejme.
Ker je bila uže ura črez 2 popoludne se sklene, zadnje pitanje pustiti za drugi dan zborovanja.
G. Pajk se zahvaljuje končno za izkazano mu zaupanje pravi, da ga jako veseli tako čvrsto napredovanje slovensko-stajerskih učiteljev in da bode vedno se trudil učiteljstvo po Rlf(,jej moči podpirati. Zahvaljevaje se vladnemu komisarju za Njegovo potrpežljivost, poziva zbor naj rakliče trikratni: Slava! uj- velič. našemu cesarju, kar se zgodi tudi z navdušenjem. Prva S(-ja je bila torej končana in to na čast slovcnsko-štajerskega učiteljstva.
, Po zborovanji je bil skupni obed, o katerem je uže drug °i'espondeut poročal. Tudi o izletu v vinorejsko šolo in o besedi
je bilo uže v „SIov. Narodu'' pisano. Drugi dan (22. sept.) so si ogledovali učitelji Mariborske šole in so prišli zopet ob 10. uri k zborovanji v Wiestbaler-jevo dvorano. G. Lapanje odpre sejo ter naznanja srčno zahvalo g. Pajka za zaupanje, katero so mu učitelji 21. sept. skazali. Dalje poroča, da se g. Pajk denašnje seje radi preobilnih opravkov ne more udeležiti ter prevzame sam predsedništvo. Preide se k preje ta dan ostalej točki: o imenovanji učiteljev.
G. Žirovnik o tej stvari kratko poroča ter stavi resolucijo, naj bi ostalo imenovanje učiteljev okr. š. svetom. Gosp. Kuhar pravi naj bi ostala kr. š. svetu vsaj pravica imenovanja. Gosp. Lapajne pa meni, naj bi vsaj dosta pravic se pustilo okr. šolskim svetom, če se jim uže imenovanje odvzame. Ker se nihče več za besedo ne oglasi, poprime referent končno besedo ter zavrača g. Kuharja, da nikdar ne bi bilo dobro, če bi kraj. šol. svetje pridržali pravico imenovanja, ker v njih sede večkrat taki možje, ki niti čitati ne znajo in torej ne mogo svedočanstev in zmož-nostij kompetentov ceniti. Dalje ugovarja g. Lapajnu, da bi okr. š. svetje izgubili svojo najvažnišo pravico, če se jim odvzame imenovanje učiteljev in priporoča še enkrat svojo resolucijo sl. zboru, katera je bila potem tudi skorej enoglasno sprejeta. I s tem je bilo dokončano zborovanje slovensko - štajerskih učiteljev.
Prične se potem občni zbor. „Učiteljskega društva za slov. Stajer," katerega odpre g. predsednik srčno pozdravljajo došle učitelje in poudarjaje važnost tega zbora. Na to pozove blagajnika, naj poroča o materijalnem stanji društva, kar se tudi na kratko zgodi. (Voljeni so bili trije breški učitelji za pregledovalce računov.) Tajnik potem poroča o delovanji društveuem. Obe poročili sti zadovoljili zbor. Dalje se sklene, da naj velja od prvega januarja za celo leto list 3 gl. in društvenina naj znaša 1 gl. Za društveni sedeš izbere zbor — Ljutomer ter per acclamationem voli g. Lapajna za predsednika. Ko so še drugi odborniki bili voljeni, se določi za prihodnji občni zbor Celje.
Po dovršenem redu predlaga g. Žirovnik naj se tudi letos voli odsek od treh udov za uredovauje lista, kar zbor potrdi. Ker sc nikdo več k besedi ne oglasi, predsednik z daljšim govorom sklene zbor, v katerem konstatujo veselo napredovanje slovensko-štajerskega učiteljstva ter želi, da bi učitelji tudi za-naprej tako marljivo delali za povzdigo narodnega šolstva; dalje zakliče na cesarja, kot utemeljitelja nove šolske dobe trikratni: živio! kar stori tudi z največjo navdušenostjo zbor, in končno zahvaljevaje se vladnemu komisarju za potrpljenje pri našem zboru, na kar se vladni komisar zboru zahvaljuje, daje bilo vse v tako izvrstnem parlamentarnem rodu obravnavano.
Koučno nazdravlja g. Poljanec dosedanjemu odboru za njegovo neutrudljivo dolovanje trikratni: „SIava“ in zbor ž
njim; g. Pernišek nazdravlja odhajajočemu tajniku g. Žirovniku ter se nadeja da bode list še dalje podpiral. Zbor tudi temu se srčnim: „živio“ pritrdi, na kar se g. Žirovnik ginen zahvaljuje ter pravi, da bode kar le mogoče list podpiral.
Tako se je torej čestno končalo prvo zborovanje slovensko-štajerskib učiteljev, pri katerem so pokazali, da nijso strahopet-neži, kakor njih kranjski kolegi !
Popoldne so še šli nekateri učitelji ogledovat šolo v Rotvanji a diUgi so odpotovali po malem.
To sta bila torej dva dneva slovenskih pedagogov, katera sta izvrstno izpala iu nadejamo se da bode prihodnji zbor v Celji še sijajniši. Živeli!*)
Pogled v zemeljno notranjost.
Danes si hočemo nekoliko ogledati zemljo, bivališče človeškega rodu, ter to premišljevanje nadaljevati gledč najbolje znanja vrednega iz plasti, in sklada zemlje iu zemljeslovja. Začenjajmo torej s kakošnostjo zemcljne notranjosti.
Nastanje zemlje iu sveta je dalo že od nekedaj ljudem mnogo opraviti, iu v njih pripovedkah nahajamo jako čudne misli, namešane z meglenimi vzori pesniške fantazije, prav primerne stanu njih omike. Nej še prav dolgo, od kar je izrekel sicer bistroumen mož smešno menenje, da je zemlja poluta oble, katere je uapolnjena s tako imenovanimi nepazljivimi snovmi, katera pa so velike odbijalne moči. Sanjarski iu nevedni ljudje so se kmalo poprijeli te misli, ter obljudili znotranjo pod-zemljsko rupo s časom z rastlinstvom in živalstvom, nad katerim se vertita in obračata dva podzemeljska planeta — Pluto in Proserpina — iu s svojo nežno svitlobo vse razsvitljujeta. Vedno enaka zemeljska toplota vlada v teh podzemeljskih pro storili in proti polnočnemu ali severnemu tečajniku je veliko od-pertje, kjer se lahko v votlino prijde. O tem so bili nekateri tako za terdno prepričani, da je ladijovodja ali kapitan S^m-mes velikana Aleksandra žl. Humbold-a in še nekega druzega slovečega fizikarja povabil k podzemeljskemu popotovanju. Dandanes tej obotnosti nihče več ne veruje, če tudi nam nejso niti globoko misleči filozofi niti fantazije polni pesniki mogli podati dostojnih razlogov, kateri bi se bili dovoljni zdeli primerjajočim jih s posledki natoroznanstva. Se le od tistega časa, ko si je 'latoroznanstvo pridobilo natančneje spoznanje o vladanji močij v prirodi, ko so derznili, moči v krogu naše zemlje in skušnje oznanjajoče razlagati kot uže od nekedaj po vsem svetu delajoče, nahaja se misel, ki je več nego blišč bistroumne iznajdbe.
*) Kar utegne v teni poročilu, ki smo ga iz „Naroda“ vzeli, šo ®anjkati, to hočemo prihodnjič še objaviti.	Ured.
Gledč znotranjosti ali jedro zemlje vlada to-le:
Pri Wurmbruun-u blizo Hirschberg-a izvira leto in dan 30 do 31 stopinj (R.) gorka voda iz kamenene zemlje. Vsako leto išče in najde stotine	za	protin in	revmatizem bolnih v	teh
toplih toplicah zdravja.	Še	toplajša	voda izvira iz slovečega
Karlove vari vita, ki je topel 59° R. Pri Padovi na Beuečan-skern izvira celo 660 R.	topla voda,	in znameniti Gejlser	na
Islandskem meče svojo 64°	R. vročo	vodo v ponavljajočih	do-
bah nad 100 čevljev visoko. Kaj uzrokuje te znamenite prikazni ? — Ali nej v notranjosti zemlje jako toplo; ako prihaja od tod topla voda na poveršje zemlje? — Da mora temu tako biti, poterjuje nam še naslednje:
V rudnikih so namreč opazili, da je toliko topleje, kolikor globokejč kopljejo; sploh raste temperatura pri vsakih 100 čevljih globokosti za eno stopinjo. Se ve, da najglobokeji rudnik nej popolnoma 3000 čevljev globok, vendar so do te globočine toplino natanko izračunih. Mislimo si, da toplina v ime novanih omerah raste — katero misel nam topli viri poterjuje — torej je uganka o tem doveršena. Kolikor topleje je torej kakošen vrelec, iz toliko veče globočine izvira. Naši navadni studenci s pitno vodo izvirajo poprelc skorej iz 100 čevljev globočine. Iz ozračja se navadno usedla voda ne gre globokeje v zemljo, ter si na bregu ali podolju hriba pot izkoplje. Ako prijde pa v večjo globočino ali tomun, torej se zastran tam vladajoče podzemeljske topline segreje, ter potem izvira. Do topline 80° R., to je do vrelišča, bi potrebovali globočino kake pol milje. Pri globočini 5 milj. bi mogla biti taka vročina, da bi se tudi najterje rudnine topiti morale; od tod naprej bi si morali misliti zemljo s raztopljenimi rudninskimi masami napolnjeno. Po tem pridemo do poslcdka, da je zemeljno jedro ognjeno tekoče, katero obdaja terda zemeljska skorja.
Poslušajmo slavnega fizikarja Laplace, kako nam on razlaga zemeljno nastanje. Vsa masa, iz katere je solnce z vsemi svojimi planeti vred, je bila nekedaj raztopljena kot plin in razprostirala se je še dalje od našega najdaljnega planeta. Račun kaže, da je bila ta soparica dosti redkeja od prozornih megel, katere delajo repe kometov.
Pervi akt stvorjenja se je začel s tem, da se je sredina te neizmerne krogle zgostila, da so je storilo jedro, katero se je po sodelajočih močeh začelo verteti in z njim vsa soparica. Njena kroglasta podoba se je morala zdaj vsled centrifugalne moči na dva kraja sploskati, nekako tako kakor leča. Dalje gosteče se notranjo jedro je uzrokovalo vedno hitreje vertenje, tako da je nazadnje centrifugalna moč prevladala ob krajih te pli-nove leče ter zunanji del odločila v podobi oboda. Ta pas dalje se verteč po prejšnji poti se je vedno bolje gostil, povijal se v samostojno kroglo in postal je — pervi planet. Centralno
jedro pa se je Čedalje bolje gostilo in vsled tega prihajala je liitrost vertenja čedalje veča; tako so se obrobki zaporedoma tergali in iz njih so postali planeti. Pri vsih planetarnih masah pa se do konca nej enako godilo. Pri nekaterih se je ponavljalo to terganje v malem vsled hitrega vertenja in nastali so trabanti ali meseci; pri Saturnu celo vidimo odločivši se obode ohranjene. Zanimivo je viditi, kako se vse to lahko posname v kozarcu. Va-nj se dene vode namešane z vinskim cvetom prav take gostote kakor olje, katerega se še nekoliko kapelj prilije. Olje je potem notri videti v okroglo stočeno zarad na vse strani enakomernega tiska v tekočini. Vtaknimo skozi kroglo olja kot os tanko žlico in začnimo jo pazljivo vertiti, verti se tudi krogla ž njo, od kraja se ve da počasi; ako pa hitreje vertimo žico, odločijo se posamni obodi, uplošči se in tudi male kroglice se napravijo.
Sledimo za plinovo kroglo zavihteno kot bodočo zemljo v njeno sedanjo pot, pridružijo se polagoma k fizikalnim še kemične moči. Do sedaj po veliki daljavi drugi od druzega ločeni atomi elementov se bližajo, drug potegne na se druzega, zedinijo se in kemični proces se začne.	(Dalje prih.)
Zgodovina v narodnej šoli.
(Janko Žirovnik.)
VII.
(Nekoliko o gerškej religiji.)
Upliv religij je bil na razvijanje človečanstva vselej velik. Perve religije so pač nastale iz bojazni, ki je izvirala iz nevednosti in onemoglosti. Če je gromelo ali treskalo, — če je pulil vihar drevesa s korenino, — če je kak junak obležal naenkrat mertev, — vsega tacega in enacega se je jako ustrašil nevedni Človek. Mislil si je, da je to nevidna moč, nevidni sovražnik, kojega je hotel na vsak način umiriti s prošnjami in darovi; daroval je, kar je imel uajdražjega; daroval je človeka, — daroval je še celo svojega lastnega otroka! Nasproti se je veselil, če mu je spomladi soluce jelo ogrevati zemljo, da je jelo vse lepo zeleneti in rasti. — Mislil si je, da mu zopet višja moč, nevidni prijatelj to daje in radi tega je daroval tudi temu mislč, da se mu s tem prikupi in da dobi vse povernjeno z obilnimi obrestmi.
Baš tako je bilo pri Gerkih, in stoperv pozneje so bile naravne moči le simbol osob. (Znamenje napredka.)
V najstarejših dobah (pred preseljevanjem) je imel vsak kraj, da — vsako selo svoje božanstvo; seveda so si bila ta božanstva jako podobna. A po gerškem preseljevanji so prišla božanstva zmagalcev do večje veljave in ona podveržencev so
postala sluge pervih. Sicer so se pa posamezna božanstva spojila ali pa vsaj posorodila. Vendar so kraji, kjer so božanstva, ki so postala potem splošna, imela svoj pervotni sedež, obder-žali največjo veljavo. Gerki so svoje božanstva popolnoma humanizirali. Mislili so si jih bitja s človeško naravo, človeškimi prednostimi in slabostimi, le z večjo močjo ter jakšim, če tudi ne vselej lepšim životom. In pozneje so pa tudi take kipe delali, da bi ga gotovo čestil kot boga, ako bi srečal človek tak ideal kajti ti kipi so bili tako upodobljeni, da so predstavljali prav popolnega človeka.
Heiiod in Homer, perva gerška pesnika, sta prav za prav ustvarila Gerkom božantva, ja imenovala in jim delila funkcije. Poezija je torej najperva ustvarila bogove ter prehitela legende; to je bilo gotovo v veliko korist Gerkom, ker baš radi tega se nej mogla ustanoviti pri njih versta duhovnov. Pri Gerkih je lehko daroval vsakedo; kralji so opravljali to posebno pred vojsko ali po njej. Imeli so pa tudi duhovne in duhovnice, koje so večji del volili ‘) in so bile posebno duhovnice lehko omožene. Dasi pa ti duhovni nejso imeli legend i. t. d., ker so jih prehiteli uže pesniki, vendar je prosto ljudstvo imelo nekak svet strah pred jimi in so radi tega duhovni precej babjih ver ohranili narodu, v čemur jih je podpirala posebno aristokracija. Ona je mislila, izpeljevaje svoj rod od polbogov, da jej ostane moč v rokah, ko so jeli demokrati stare naredbe majati, kajti strah pred bogovi bi jo vendar moral rešiti. Gotovo je, da se je marsikaj zgodilo radi političnih ali osobnih namenov iu religija je tu le služila kot — figovo pero. Filozofija je prišla tudi koj po svojem nastanji z religijo navskriž in dokaj filozofov je moralo pobegnoti iz domovine.2)
Ustanova orakeljnov se je opirala na samo sleparijo. Ljudi, ki so hoteli odkriti to sleparijo, so zvabili duhovni v luknje ter jih tam pobili. Poleg tega je pa bilo upeljano če-ščenje Venere (kakor pri Babiloncih Melite).3) Na otoku Cipru
‘) V Delfih so Pitijo volili izmoj mostnih žensk; ona pa nej smela z moškimi občevati.
a) Diagoras, ki jo tajil eksistenco bogov, si je le z bogom rešil življenje. Atončani so mu pa postavili sramotni steber in so ponujali neko svoto za njegovo glavo. Prodika so usmertili, kor je terdil, da ča-ste ljudje naravne prikazni kot bogove.
9)	Vsaka babilonska ženska	noj samo	smola, nogo morala	sc
je enkrat	v svojem živenji	udati	tujemu možu. V ta namen so	se
zbirale o določenih dnevih vso okinčane v tempeljnu boginjo Milite (My-litta) in so ustopile v dve versti ter čakale, da jo kodo katero volil. Volitev se je veršiia tako, da je tistoj dal en zlat, koja mu jo bila posebno všeč, ali pa mu kri zavrela, ko jo je ogledoval in preiskavah Ko jej je dajal	zlat	rokol jej je:	„V	imenu	Milite.“	Izvoljena jo potem zlat,	ki
jo bil	posvečen, dejala na	altar v	tempeljnu	in jo morala možu slediti,
naj je bil lep ali gerd, mlad ali star, naj jej je bil všeč ali ne. In vso to se je še celo godilo — z roligijoznimi ceremonijami! —
in v Korintu so možje in žene tej boginji obljubovali hetajr (priležnic), da so bili v stiskah in nadlogah gotovi nebeške pomoči. Te hetajre so pa morale nekoliko svojega zaslužka dajati — tempeljnu. In tako se je bogatstvo tempeljnov tako namnožilo, da je bilo n. pr. v Delfih več zlata in srebra nakopičenega, nego ga je premogla vsa ostala dežela. (Radi tega je pa tudi nastala reakcija, v kojej so omenjene zaklade seku-larizirali).
Kakor uže rečeno, se je ohranilo mej narodom veliko babjih ver in vraž. Verovali so v čarovnice, ki baje lehko ovirajo solnčni tek in potegno luno na zemljo. Če so za časa vojske zagledali kacega zajca, poraenjalo je to, da bodo premagani. Tudi kihanje je bilo velike pomembe. Ko je na Temistoklejevej strani nekedo kihnil, čestitali so mu njegovi tovariši bodočo zmago. *)
A filozofični duh Gerkov je več ali manje spoznal puhlost pravljic in babjih ver. Nekateri možje so uže jako jasno sodili. Radi tega so jih pa njih rojaci konservativci tudi preganjali. Opozorujem le na Ksenofana, ki je uža spoznal, da ljudje bogove stvarč in ne — nasprotno, kajti ljudje mislč, da imajo bogovi njih podobo, oblačila in govor. Zamorci imajo Černe bo gove s tumpastimi nosovi, Traki imajo bogove z modrimi očmi in rudečimi lasmi. Če bi pa voli imeli roke bi si naredili ta košne bogove, kakoršni so sami i. t. d. In tako so posamezni učenjaki uže to slutili, kar je stoperv v tisučletji istina postala.a) A ti učenjaki svojih terditev nejso mogli dokazati, ker jim je baš globokeje znanje narave manjkalo. Radi tega so pa taki nauki le malo časa trajali in so se umaknili misticizmu.
O odpustnih spričevalih.
Marljivi učitelj, ki ob enem tudi odobruje nove šolske postave, si prizadeva, na tanko spolnovati jih, in sicer kolikor je le v njegovi moči. Mnogo dolžnostij nalaga učitelju ukaz o šolskem in učnem redu od 20. avgusta 1870. Posebno pa ne ve učitelj, kaj bi učinil s §. 14. tega ukaza, ki govori o odpustnih spričevalih. Glasi se ta §. tako le: ,,Ko mine doba, v kateri jo bilo v šolo hoditi, dobodo otroci, ki imajo po sodbi učiteljskega zbora ali šolskega voditelja najpotrebnejše zapovedane znanosti — odpustno spričevalo, (entlassungszeugnis), za kar se ne odšteva nobeno kakor koli imenovano plačilo. Ako bi se to spričevalo ne hotelo dati, imajo roditelji ali njihovi namestniki pravico,
‘) Znamenito je, da so je še sedaj ohranil gorski nazdrav pri kihanji. Dejali so: Zeo aujaov. Mi pravimo: „Na zdravje!" ali „Bog pomagaj!" Tudi pri divjih narodih je kihanje volike pomembe.
*) Gorki so si še celO izmislili nauk o gibanji zemlje okoli solnca, kar nam Kopernik sam priterjuje.
pri okrajni učilnični oblasti prositi, da se napravi preskušnja.“ Tako se glasi prvi in važnejši odstavek tega §. Kaže nam torej ta §., da naj otroci sami prosijo za taka spričevala, in da brez teh spričeval bi celo ne smeli šole zapustiti. Kolikor pa poznamo šole po Slovenskem in tudi drugod, izpeljuje se ta §. menda malokje. Temu je pač to krivo, da otroci šolo zapuščajo pred postavno določeno dobo in pred, ko so si pridobili najpotrebnejših zapovedanih znanostij. Pa vsaj otroci ali pa njih stariši ne vedo, da imajo pravico tako spričevalo terjati, kedar so zadostili postavam zastran šolskega pohoda. Marsikateri bi tudi za tako spričevalo prosil, pa si misli: čemu mi nek bode? To si mislč zlasti taki otroci, kateri ostanejo doma pri kmetih. Za spričevalo (obiskovalno spričevalo, frequentations zeugniss) prosč po navadi le tisti, kateri hotč obiskovati kakovo srednjo šolo, ali ki se gredč tergovstva učit. Kaj bi bilo tedaj storiti, da bode šolska detca, kedar meni šolo zapustiti, prosila odpustnih spričal? Treba je pred vsem na to delati, da taka spričevala kaj praktične vrednosti zabode. Naj bolje bi pač bilo to, da bi deželni zbori dali zakon, po katerem bi nobeden gospodar, mojster ali tergo-vec ne smel sprejeti v službo ali nauk dečka ali deklice, ki se z odpustnim spričevalom ne more izkazati. Pa to bi vendar se dovelj ne pomagalo. Otroci kateri ne gredč v službo ali nauk. bi za tako spričevalo ne prosili. Mislimo, da bi se v tej zadevi vpeljala nekaka kontrala, katero naj bi imelo na skerbi krajno šolsko svetovalstvo. Zdaj ima sicer tudi to svetovalstvo in šolsko vodstvo na skerbi, da otroci v šolo hode. Ker pa večini otrok nej na tem, da bi zvednim obiskovanjem šole in z marljivostjo zadobili dobro odpustnico, za katero jim celč mar nej, torej je tudi pohod šole slabše in napredek. Krajni šolski svet naj bi pa v začetku šolskega leta pozval vse dečke, kateri izostanejo iz šole brez odpustnice ali odhodnice, ter jih po postavni poti zopet v šolo priganjal, dokler ne dobč odpustnice. — Najkrajša pot je pa ta: Dokler otrok ne dobi od učitelja odpustnice ali odhodnice, zavezan je v šolo hoditi in učitelj naj ga naznani krajnemu šolskemu svetu kot neobiskovalca, da se ga potem po postavni poti v šolo sili.
Dopisi.
Iz Ljubljane. (Učiteljsko zborovanje 10. m. m) „Vdovsko učiteljsko društvo." Zbor, pri kojem je bilo samo okoli 20 družabnikov nazočih, je odperl predsednik dr. Jare. Močnik jo poročal o društvenem stanji. Društvo žtejo 66 družabnikov, njegovo promoženje znaša 788 fl. v gotovini in 31.000 gld. v obligacijah. Pri zboru jo podaril društvu še predsednik obligacijo od 100 gld. Zbor dovoli učiteljski udovi Juvančič, ki nema do društva sicer nobene pravice, 20 gld izredne podpore. Volijo so
trije pregledovalci računov in novi odbor, v katerom so: dr. Jarc (predsednik), Borštnik, Čenčič, Kuhar, Močnik, Praprotnik, Schott, Tomšič.
„Slovensko učiteljsko društvo.“ Pri zboru tega društva se je bilo zbralo skoro 50 družabnikov. Navzoči jc bil tudi dr. Razlag, in slo-vensko-štajerska učitelja: Lapanje in Jarc. Podobnik iz Koroškega pa je bil zbor telegrafičnim potom pozdravil. Zbor odpre s prijaznim pozdravom Andrej Praprotnik, kateri omenja vzroke — dunajska razstava — zarad katere je bil lanski občni zbor izostal. Na to pozdravi Lapanje v imenu »Učiteljskega društva za slovenski Štajer" zbrane učitelje, katere vabi k 1. občnemu zboru slovonsko-štajerskih učiteljev v Maribor.
Potem poroča Mcčnik o društvenem delovanji in stanji, ki je bilo edino le v tem, da je društvo izdalo „imenik slovenskih učiteljev" in daje v dveh 1 etih imelo samo dve odborovi seji. Število družabnikov seje od zadnjega občnega zbora od 185 znižalo na 89; društvo ima v blagajnici 60 gld.
H koncu svojega poročevanja pa govori Močnik prav obširno o svojem „Tovarišu‘\ Na to spregovori Lapanje ter se pritožuje o slaben delovanji odbora, kateremu je očital sokrivdo pri sedanjem razdortem družabnem življenji kranjskega učiteljstva in pri mlačnosti drugih slovenskih nčiteljev. Temu očitanji se nej od zbora nasprotovalo, kar je znamenje, da je bilo opravično.
Prenarejela so so potem društvena pravila, kar je odbor predlagal. Predlog Lapanjetov, da bi se Slovensko učiteljsko društvo „in narodna šola" v eno društvo strinila, nej bil po ugovoru Čenčiča, Stanovnika in dr. Razlaga sprejet, da so oborniki obojih društev pervotno to žeeli.
Po Lapajne-tovem predlogu se je v nova pravila sprejelo: da ima društvo delati resolucijo in peticije in da naj društvo svoje zadeve v vseh slovenskih šolskih listih priobčuje. Po predlogu Jarc-ovem bodo tudi učiteljice pravi udje društva. Po novih pravilih se ne bude več vstopnina plačevala, ampak samo 1 ti. letnine. Kdor pa letnine v 3 mesecih po opominu ne plača, izbriše se iz društva. Število odboznikov se je od 15 na 9 določilo, čemur so Lapanje in drugi hudo naspratovali. Tudi proti predlogu odborovem, da bi se le tisti smel v društvo vzeti kojega odbor izbore, so je hudo nasprotovalo, a vendar je bil sprejet. Predlog Lapanje-tov, da bi se pogovarjalo v vprašanjih kranjske deželne konference, je tudi padel, mislilmo, da zavoljo pomanjkanja časa.
Po volitvi odbora, katerega smo užo zadnjič našteli, skloni pervo-sednik zborovanje z živio-klici na cesarja. Na zadnje je bil občni zbor „Narodne šole", kojega je v lepem govoru pričel dr. Razlag. Navedel je mnogo pri jateljev tega zavoda, mej drugim pokojnega barona Cojza, ki je društvu 100 fl. podaril, in kranjsko hranilnico, ki je društvu 2 krat po 100 gld. naklonila. Stegnar poroča obširno v društvenem delovanji in stanji, našteva mnogoverstnega prav dobrega šolskega blaga, ki ga jc društvo šolam že podarilo, in ki ga še ima na razpolaganje. V miuolem letu je imelo društvo okoli 600 gld. dohodkov, v gotovini ima še 214 gld. društvo šteje za svoje pravo družabnike 33 učiteljev, 29 šol in ima 29 dobrotnikov in več vstanovnikov.
Po živem priporočilu tega društva so Lapanjo odboru za marljivo
delovanje zahvaljuje. Za pregledovanje računov so bili voljevi: Gerkman, Govekar, Čenčič. Odbornike smo bili uže povedali.
Vsa ta društva so zborovala od 9—2. ure. Razgovarjanje je bilo zlasti pri ..Slovenskem učiteljskem društvu" živahno in som ter tje nekoliko razburjeno, zlasti sta si bila Lapanje in Močnik skoro v vsidi točkah nasprotnih misli, kajti poslednji hoče menda društvo nekako tako uravnati, da bi v njem	le on z nekolikimi	.kranjskimi	mežnarji" gospodaril.	Za
zdaj nočemo	več o tem govoriti.
Iz Vipave 11. septembra. Če se ne motim uij prinesel do zdaj. „Učit.“ še nobenega dopisa iz Vipavo. Naj bodem tedaj jaz prvi, da Vam o našem učiteljstvu nekaj malega sporočam. A žalibog da je le žalostno, kar Vam morem tti zabilježiti.
Ona osodepolna zaspanost,	ki so	je poprijela kranjskih učiteljev,
razširila se je	tudi do nas, kakor	kaka	kužna	bolezen, tor uzročuje	tudi
pri nas prežalostne nasledke.
Kakor povsod, tako jo tudi v našom okraji pomanjkanje učiteljev veliko. Menda nijsmo bili mi Vipavci še tako srečni, da bi mogli s veseljem vsklikniti, ka so učit. službo pri nas vso obloženo, akopram nij naš okraj ravno tako velik. Pa kaj! da bi bile vsaj te pičle službe podeljene učiteljem, ki so zares vredni tega častnega imena. A še tega no! Jih je nekaj tacih, hvala bogu li malo štovilce, ki bi bili bolj posobni za ka-cega cerkovnika ali farovškega hlapca, kot narodnega učitelja. Posebno velik kaos je pa med učitelji v našem trgu. To so Vam pravi otroci, če g. Č. izvzamemo. Prijateljstvo, Bovraštvo, hvalisanje in obrekovanje so med ostalima dvema tako menjava, kot dež in solnce. Tega nijsmo bili mi Vipavci pri naših učiteljih nikedaj navajeni, a zdaj je to prav na dnevnem redu. Posebno pa odkar je oni znani dopisun noviški in daniški, učit P. k nam prišel. (Je žo od tu ne, znan Vam bode ta go-spodin iz „Narod-ovih“ dopisov vipavskih. Saj je letos nek g. dopisnik Narodov omenil ono anekdoto, katera je to poletje g. P. doletela. Prišel je namreč deželni šolski nadzornik Pirker našo šole nadzorovat, in prisodilo se je, da je moral nekega popoldno nadzornik sam namesto učitelja Perneta šolo učiti; kajti ta mislč si, ko jo nadzornik že odšel, poda se rajši spat, kot da bi v šolo šel. Glejte to Vam jo izgled pravega učitelja. Pa kaj, saj tudi znnaj šole ne dela druzoga, kot zpraske. Pri vsej svojej puhlej glavi moni pa še, da bode nam Vipavcom on komandoval. Umazano prilizovanje proti našemu dekanu Jurju, to mu je čez vse. Postal je pravi farovski hlapec, i pravi sluga naših popov. Posebno pa meni zdaj pri nas zvonoc nositi, ko so klerikalci našo čitalnico v roke dobili. In tako bi Vam imel še veliko povodati, a škoda črnila in papirja za tako ničlo. Seveda nij drugi učitelj g. R. veliko boljč. Pa saj nas bo že tako kmalo zapustil. Srečna mu pot. Nij se tedaj čuditi, da pri tacih učiteljih, kateri so zraven tega še v lenobi kaj lepo odlikujejo, socijalno življenje pri nas toliko trpi. Nokodaj so vipavski pevci zarad izvrstnega petja da-’eč okoli slovoli, a zdaj mora naša čitalnica, ako hoče kako besedo napraviti, okoliških pevcev si najeti, kot n. pr. goških ali slapenskih. Ni-li to sramota za naš trg IV
Zares težko mi ji bilo to sporočati, a moral sem, da svet tudi o našem učiteljstvu kaj izve. Dobro je to, da nij še ona grmanizujoča Ij ub-ljanska klika bornih kruhoborcev svojih krempljev do nas iztegnila; kaj ti potem bi bilo najbolje šole zapreti. —
Drugič, ako Vam bode drago, sporočam kaj več o našem šolstvu. *)
Šolske novice in drobtine.
(»Učiteljsko društvo za slovenski Štajer.“) Kot podporna družabnika sta pristopila: g. Janko Pajk, profesor v Mariboru in g. Anton Božič, posestnik, okr. šolski svetovalec v Radoslavcih pri Mali nedelji. Pravi udje so (na dalje) gg.: 36. Brumen Davorin, učitelj pri mali nedelji; 37. Meglič Simon, učitelj na Vranskem; 38. Robič Anton, profesor in okr. š. nadzornik v Mariboru; 39. Stupan Janez, učitelj v Zabukovji pri Sevnici; 40. Sinko Jože, učitelj v Središči; 41. Štrenkeij Ivan, učitelj v Središči, 42. Šurnar Matevž, učitelj pri sv. Vidu pri Šmarjah; 43vSteble Jože, učitelj v Šmarjah; 44. Slokovec Jože, učitelj v Jaronini; 45. Škoflek Jakob, nadučitelj na Vranskem; 46. Skuhala Matija, učitelj pri sv. Tomažu; 47. Šijanec Jože, učitelj v Svetinjih; 48. Štuhec Anton, učitelj na Humu pri Ljutomeru; 49. Toman Ema, učiteljica v Ljutomeru; 50. Tomič Placida, učiteljica v Brežicah.	(Dalje prih.)
(Deželna učiteljska konferenca) v Gradci je trajala 4 dni, nazoči so bili vsi izvoljeni učiteljski poslanci in večina okrajnih šolskih nadzornikov. Zborovalo se je vsak dan po dvakrat, in sicer po 5, 6 in 7 ur. Storjeni sklepi so za vse .štajersko šolstvo važni. Kot normalni učni načerti za Štajersko so se z nekaterimi malimi spremembami sprejeli ministerski načerti. Porvo vprašanje dnevnega reda se je tako rešilo, da v narodnih šolah naj velja zistema razrednih učiteljev, le v nekaterih potrebnih slučajih (pri nezmožnosti učiteljev) tudi zistema strokovnih učiteljev. Sprejel se je predlog zarad sestave tednika o vzeti tvarine, o boljših knjigah in o sestavljenji ustrahovalnih pravilih. Zastran nemščine na slovenskih šolah se po predlogu g. Robiča, ki je s svojo čudno taktiko slovenske učitelje in samega sebe kompromitiral se je vsa ta zadeva izročila okrajnim konforencam in okrajnim šolskim svetom, katerih merienjo bode potem deželni šolski svet poslušal. Zarad pomanjkanja časa prostora, in v tem listu hočemo prihodnjič obširnejše poročati; za danes 'e še to povemo, da so bili v zadevi nemščine in slovenščine skoro vSi (ne vsi) slovenski učitelji edini, da so nemški kolegi bili pravični slovenskim šolam, a da jo g. Robič stvar pokvaril, kor je slovenski komitč po-nijal in s tem neslogo v skupščini prouzročil. Vsled tega je velika nevolja ntod učiteljstvom na tega gospoda, katerega predlog morda nej slab, ali način, s katerim ga jo spremljal, je bil škandalozen.
(Peticijo), katero je nek anonim po Štajerskem razposlal, da bi 1° učitelji podpisovali, in s katero naj bi učitelji prosili, ‘da se učiteljem doneski v pokojninsko blagajnico znižajo za polovico, ne bi popolnem PHporočevali; kajti ne smemo deželni zbor vsako leto s prošnjami nadlegovati. Zadovoljni bodimo, če bodemo z zadnjič priobčeno prošnjo kaj dosegli. **)
(Koroška deželna učitoljska skupščina) se jo 13. sept. iz-'°kla proti nedeljski šoli, a sprojela predlog, da se naredi postava, po ka-Uri gospodarji, mojstri, tergovci in fabrikanti ne bi smeli v nauk ali službo Jouiati takih otrok, ki nomajo šolskega odpustnega spričevala. Verlo dobro I
(V zadevi nemščine), t. j. kdo ima odločevati število ur
*) Prosimo.
**) Pa nej smo nič.
Ured.
Ured.
temu predmetu na onih šolah, kjer ta predmet krajni in okrajni šolski svet želita, popraša! jo bil odbor ..Učiteljskega društva za slovenski Sta-jer“ na ravnost deželni šolski svet. Ta pa menda prošnje razumel noj ali je pa razumeti hotel nej in jo le odgovoril, da zastran učnega jezika (za kar se nej prašalo), veljajo §. 14. in 27. postave od 8. febr. 1869. To je bilo tudi pred znano, a za to tudi prašali nejsrao.
(2. občno hervatske učiteljsko skupščino) v Petrinji sejo udeleževalo okoli 500 učiteljev. Predsedoval je znani hervatski pedagog Ivan Filipovič. Sprejete resolucijo pričajo o napredku hervatskih učiteljev, katerega bodo še novi šolski zakoni, ne davno od hervatskega sabora sprejeti, gotovo pospeševali.
(Učiteljska izpraševanja) bodo v Ljubljani 22., v Gradci 19. oktobra.
(80 pregibljivih čerk) za perve vaje v slovenskem Čitanji od Ivana Miklošiča z navodom vred je že na svitlein. Cena čerkam in na-vodu je 2 gld. Priporočujemo krajnim šolskim svetom to delo; sicer govorimo prihodnjič še o tem učilu.
(Zahvala.) Za olajševanje stroškov pri našem zborovanji v Mariboru 21. in 22. m. m. so darovali: g. V. Pfeifer, državni poslanec v Kerškcm 5 fl., g Artelj, prof. v Kranji 1 fl., g. dr. Krek, prof. v Gradci 1 fl , g. A. Lenček (ml.) na Blanci 1 fl., g. dr. Mencinger v Kranji 1 fl , g. E. Tichy, trgovec v Beči 1 fl. Mariborski domoljubi pa so darovali okoli 50 gld. (natančno število povemo prihodnjič). Tem dobrotnikom in podpornikom kakor tudi mariborskem gg. pevcem in drugim, ki so pomagali k lepi in častni izvršitvi ..učiteljske besedo", v pervi versti pa g. Miklovšiču se pri-serčno zahvalujemo.
Odbor ..Učiteljskega društva za slovenski Stajer”
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem: V okraju rogačkem:	Kostrivnica, učiteljska
služba s 550 in stan; sv. Rok, učiteljska služba s 550 in stan; Rogatec; podtičitej. služba s 480 (360), sv. Križ in Kostrivnica, poduči-teljska služba s 440 (330) iu stan. V ptujskem okraju: učiteljska služba pri sv. Trojici in na Hajdini s 550 in stan.; podučiteljske službe: v sv. Andreji pri Leskovcu, pri sv. Barbari, sv. Marjeti, sv. Urbanu, sv. Vidu, v Vurbergu, v Cerkovici s 440 (330) gld.; dve podučiteljski službi v Ptuju s 560 (420) gld. in ona podučiteljska služba na šoli ptujske okolice s 480 (360) gld. V oriuužketn okraju: Učiteljska služba pri sv. Bol; fanku s 550 gld. in stan.; podučiteljska služba v Ormuži s 480 (360), pri Veliki nedelji, pri sv. Nikolaji, v Središči, pri sv. Tomaži s 440 (330) gld-Vse to službo so do 15. oktobra razpisano. 3 podučiteljske službe v Ljutomeru s 560 gld. (420) do 20. oktobra. Učiteljska služba pri sv. Martinu (Slov. Gradec) s 550 gld. in stan do 31. oktobra in pri sv. Janžu (okr. Šoštanj) s 550 gld. do 31. oktobra.
Na Kranjskem: Služba učiteljice v Metliki s 400 gld. in stanova njem do 10 okt. na kr. š. sv.
Premembe v učiteljskem stanu po Slovenskem.
Na Kranjskem: G. Avg. Engelman v Kranji, g. And Turk v Vidu pri Zatični in g. Ivan Tomšič v Doborni so šli v zasluženi pokoj-G. Franjo Sever je dobil učiteljsko službo v Loškem potoku, g. Fr. Lud' wig v Zagorji je šel na Moravsko in kandidat, g. Kmetje dobil službo v Cerkljah Na žensko učiteljsko izobraževališčo pride za glavnega učitelj* Kronborger, učitelj na graški meščanski šoli, na moško učiteljičšo pa j,e imenovan g. Jakob Predika, (Slovenec) učitelj na meščanski šoli v Celj1
Lastništvo „Učiteljsko društvo za slov. Stajer.’1 Za uredništvo odgovoren Dr. Lorene. — Tisek ,,Narodne tiskarno'’ v Maribor*'