Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 116. julija 2020 - Leto XXX, št. 29 stran 2 »Šege se morejo oprvim navčiti, samo te je leko gordržijo« Medgeneracijske delavnice v Slovenskom domi stran 5 »Ges sam že od malih naug rada pisala« stran 6 Vsikši ma svoja mejsta stran 8 2 »Šege se morejo oprvim navčiti, samo te je leko gordržijo« Dvanajset mlajšov v gnaki oranžni polonaj veselo spejva edno slovensko pesem na terasi Küharove spominske iže na Gorenjom Seni- virusa na tau tö skrb meti, ka maksimalno samo dvanajset šaularov leko mamo. Zatok smo za nagrado samo tiste Mlajši pa lerance ino školnicke v »škednji« Küjarove spominske hiše zvali, šteri so v preminauči trej mejsecaj, v cajti online včenjá vse flajsno pošilali lerancam slovenskoga gezika.« Kak smo od organizatorke zvödali, so majuša eške nej znali, če zavolo epidemije leko držijo tabor. V slejdnjoj minuti se je pokazalo, ka je tau mogauče depa samo če se držijo predpisov, na priliko če mlajšam vsakši den zmejrijo temperaturo. »V preminauči lejtaj so vsikdar z nami bili naši srejdnješaulci tö, šteri so nam dosta pomagali. Tau se jim je štelo kak praksa »Vseféle rauže se leko s kreppapéra rédijo,« pred maturov. Zamlajšam tomači Marija Balogh Csató volo virusa smo je juliuša. Cejlo dvoriške je denelo letos nej mogli pozvati,« nam po pečeni klobasaj pa špeki, šau- je raztomačila gorenjesenčarska large pa so nam nutpokazali eške leranca. eden moderen ples, šteroga so Ibolya Neubauer se vsakšo leto svojim sošolcom nutnavčili trgé zglasi na natečaj Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in najstarejši dijacke na tabori. »Vsi mlajši so z gorenjesenčar- po svetu, od kéc je do tega mau ske dvojezične osnovne šaule,« vsikdar dobila finančno pomauč nam je začnila pripovejdati vodja za tabor. Če je kaj penez falilo, je tabora Ibolya Neubauer ino cuj- tau s svojoga proračuna cujdala dala: »Duga lejta smo samo di- Küharova spominska iža kak jake z višiši klasov zvali, depa inštitucija Državne slovenske sazdaj že dvej leti menjši tö leko muprave. pridejo. Letos smo mogli zavolo »Naš glaven ciu je, aj naši ki - tau smo leko vidli pa čüli vsi tisti, šteri smo na pozvanje organizatorov VIII. Tabora za ohranjanje ljudskih običajev prišli na zaklüčni program v petek, 10. mlajši spoznajo stare šege. Vej se je pa morejo oprvim navčiti pa samo te je leko gordržijo. Ovak pa ranč nemajo več mogaučnosti videti te stare meštrije,« je povödala vodja tabora ino začnila pripovejdati, ka vse so v pet dnevaj delali. »V pondejlek nas je gorpoiskala Iluš Časar Dončec s Števanovec pa z mlajšami vküper redila rauže s kukarčnoga lopinja. Kelili smo obeske za klüče s salvejte tö. V torek smo vküper z Norbinom Gyečekom domanji krü mejsili pa pekli, vsakši je leko svoj krüjek domau odneso. Za zadvečerak smo pozvali Marijo Balogh Csató (Ciliko), štera je včila mlajše ranč tak rauže rediti, depa s kreppapéra.« Zvün indašnji meštrij so se taborniki spoznavali z domanjov krajinov ranč tak. »V srejdo smo odišli gor na Grbenjšček, v lesej smo malo grbanje iskali pa se špilali tö. Pejški smo se napautili na Vzorčno kmetijo, gde smo si poglednili živino pa go malo polagali tö. Po tistom smo krmo ravnali, mlajši so lejpe navle naredili.« (V etom momenti se je Ibolya Neubauer začnila smedjati, de je pa včasik vöovadila, zakoj.) »Dostakrat človöki ne pridejo na pamet takše stare slovenske rejči kak so ’navli’ (kopice). Ge sem mogla brž svojo mamo po telefoni gorpozvati, kak se tau po našom zové.« Kak je vodja tabora povödala, takše indašnje rejči eške vözraščeni pozabijo, kak bi pa te mlajši nej. »Naš ciu je biu, aj mlajši domanjo rejč tö nücajo. Prišla je Iluš s Števanovec, tü je bila Cilika z Dolenjoga Senika, z Gorenjoga Senika pa vejmo po domanje gučati ge, leranca Eva pa leranca Gabriella. Dosta gučimo z mlajšami po našom.« Če bi tabornikom nej dojšla osem kilomejterov duga pejška paut po Siniki (nazaj so prišli po Staroj pauti), so se v četertek odpelali s štirimi autonami malo po Porabji. V Andovci so gorpoiskali Eko-doživljajski park Cekinček, v šterom so mlajši radi šteli o matüraj pa ftičaj na slovensko-madžarski informacijski tablaj. Pri Porabskoj domačiji je je gorprijo predsednik DSS Karči Ho- iže je sploj dober za športne špile: od hulahopa prejk brsanja pa pingponga do guganja. V petek večer - prva kak bi se Zsófi Mizser ino Dzsenifer Schröder se včita krü mejsiti lec, šteri je pripovejdo o čalaricaj tö. »Mlajši so lampe vse oprejte meli. Škoda, ka smo zavolo obnavlanja nej mogli vösprobati sobo pobejga. Šaularge komaj čakajo, ka leko pá tapridejo,« je pripovejdala Ibolya Neubauer ino cujdala, ka se je izlet končo v graničarskom muzeji v Števanovci pa na razglednom törmi tabor skončo ino bi vsi odišli domau - so mlajši dojseli kauli tabornoga ognja. Tau je vsikšo leto čas vküpnoga spejvanja, tabornike na gitari sprevaja Dušan Mukič. Čüjejo se ljudske ino popularne, starejše ino novejše pesmi - tau se vej, ka med njimi dosta slovenski tö. »Té tabor je dvojezičen, mlajši se morejo »O, dekla, ne daj se na pavra, pri pavri se dela težko« na Verici. Taborniki so meli eške dosta drügi programov tö: na Kmetiji so s Csabanom Steffelom pekli pico, na Gorenjom Seniki so vküper küjali golažovo župo. Na dvoriški Küharove spominske iže so iskali na dvaje zrejzane razglednice v kopertaj, na šteraj so bili kejpi o porabski vesnicaj. En den pred podnevom so držali paverske špile (med drügimi so preberali gra), meli so pa dostakrat kvize ranč tak. Grünt kauli spominske Porabje, 16. julija 2020 trüditi, ka nam na pitanja slovenske odgovore davajo,« je za konec povödala organizatorka ino cujdala: »Gnesnedén je že dosta taborov, organizatorge se moremo vküpzgučati. Depa mlajši vsikdar prosijo, aj nede vse na gnauk. Vej pa v našoga vsikdar škéjo priti.« (Kejp na 1. strani: Mlajši z Ibolyo Neubauer okauli tabornoga ognja.) -dm- 3 Šinkovčevi dnevi poezije Pesem Majkejkli osvojila prvo mesto V Sloveniji so potekali Šinkovčevi dnevi poezije, ki se jih je udeležil tudi naš dolgoletni so- jeziku svoje države, se pravi jaz bi lahko oddal v madžarščini. Ali pa v domačem nareč- Naš novinarski kolega Dušan Mukič se je izkazal tudi s svojo pesmijo delavec Dušan Mukič. Čeprav vem, da se Dušan rad poskuša v literaturi, najrajši prevaja pesmi in tudi prozo v porabsko narečje, in to odlično, me je zanimalo, kako je prišel do informacij o razpisu pesniškega natečaja. »Sredi aprila me je poklicala generalna konzulka Metka Lajnšček in povedala, da so razpisali natečaj za pesmi v vasici Vojsko na Idrijo, kjer se je rodil mladinski in partizanski pesnik Črtomir Šinkovec,« je povedal Dušan in nadaljeval: »Gospo Lajnščkovo je obvestil Uroš Lipušček, novinar in nekdanji poročevalec iz Pekinga in Amerike, ki je prav tako idrijski rojak. Ona me je prosila, naj se udeležim natečaja in sem se z veseljem lotil dela.« V Idriji že od leta 2019 razpisujejo Šinkovčeve dneve poezije. Letos so razširili natečaj tudi na Slovence v zamejstvu in po svetu. »V kategoriji Slovenci v zamejstvu in po svetu se nas je prijavilo 22 kandidatov, in sicer iz petih držav. Največ iz Srbije, kar je zelo zanimivo, trije iz Italije, med njimi iz Beneške Slovenije in Rezije. Po en kandidat se je prijavil iz Madžarske, Avstrije in Bosne in Hercegovine. Bilo je prijavljenih več kot 60 pesmi iz zamejstva. Bila je možnost, da zamejski Slovenci ali Slovenci po svetu svojo pesem oddajo v ju, kar se mi zdi zelo dobra ideja,« je razmišljal Dušan, ki se je odločil za kategorijo Pesmi o naravi in s pesmijo Majkejkli zasedel v tej kategoriji prvo mesto. Napisal jo je v knjižnem jeziku, v njej pa uporabil nekatere narečne izraze. »Po resnici povem, da sem poslal tudi narečno pesem, samo ta se ni uvrstila,« se je zasmejal Dušan. »Z nekom sva se pošalila, da menda je niso razumeli v Idriji, verjetno jim je bila bližja beneškoslovenska govorica ali celo rezijanščina. Svojo pesem sem napisal v knjižni slovenščini, da bi bila razumljiva in bi lahko konkurirala na natečaju. Sem pa mislil, če že gre za pesem iz zamejstva, naj bodo v njej tudi narečni izrazi. Če lahko izdam svojo »finto«, naslov Majkejkli je gornjeseniški izraz za šmarnice ali solzice, prihaja iz nemške besede Maiglöckchen (majski zvonček), iz tega je nastala beseda majkejkli na Gornjem Seniku. V sami pesmi se najde ta beseda v petih inačicah: imamo gornjeseniški majkejkli, imamo knjižne šmarnice, imamo solzice Prežihovega Voranca v koroškem narečju, imamo gyöngyvirág v madžarskem jeziku in imamo djurdjice, ki je gradiščansko hrvaška inačica te besede. Če že govorimo o gradiščanskih Hrva- tih, sem parafraziral njihovo znano pesem Kad budu cvale djurdjice. V moji pesmi je vrstica: „Djurdjice ko bodo cvetle spet”.« V pesmi Majkejkli najde bralec dve ravni, dve zgodbici. Prva je osebno-izpovedna ali ljubezenska, druga je eksistenčna, značilna za porabsko slovensko usodo. Kako je nastajala pesem, je Dušan pripovedoval tako: »Imel sem prijatelja v Ljubljani, ki je bil doma iz Kuzme. Bil je dokaj uspešen pesnik v svojih mladih letih. On je pisal pesmi na način, da se je usedel, začel razmišljati in samo pisal, pisal besede na papir in na koncu je nastala pesem. Tako je bilo tudi z mano. Poskusil sem črpati iz lastnega življenja in dejansko se mi je zgodilo, da sem z nekom šel po šmarnice v gozd. Sem si rekel, to je ideja, iz katere bi se dala napraviti pesem. In ker sem po duši jezikoslovec, mi je bila naslednja ideja, da pač dam to besedo v čimveč jezikih v pesem. Zadnjo besedo v pesmi „gyöngyvirág” sem si najprej zapisal. In sem ji začel iskati rimo in tako je prišla rima drag – gyöngyvirág. Pa sem rekel, vpletimo še neko zgodbo. Pesem o naravi … narava in ljubezen se nekako kombinirata. Seveda to ni stoodstotna avtobiografska pesem, pravih dogodkov nikoli ne opisujemo, to pripoveduje lirski subjekt. Mislil sem pa, da je treba dati pesmi tudi drugo vsebinsko težo, in kot si rekla, to je ta eksistenčna nit. Dejansko je bil problem v tem gozdu, kjer sem hodil, da je bil razdeljen na majhne koščke, ki niso vredni nič, ker so tako majhni. To sem hotel nekako vplesti v to zgodbo. To dobro poznajo vsi Porabci, ker delitev dediščine je bil še kako velik problem nekoč v Porabju.« Ko sem prebirala ostale pesmi, ki so na natečaju osvojile prvo, drugo ali tretje mesto, sem opazila, da se je veliko avtorjev odločilo za prosti slog. Dušan se je odločil za vezano pesem. Zakaj?sem ga vprašala. »Menim, da je dobro pesem napisati v prostem verzu veliko težje kot strukturirano. Jaz Dušan Mukič: Majkejkli S soncem k nam priklatil se je maj, ko zvabila si me v gozdni gaj: “Za nabrati šmarnice je čas.” Zapustila kradoma sva vas. Zelenele so poljane vse, lovske straže so samevale. Prašna potka je krenila vstran, z veje tiho je poletel vran. Zgodbo starodavno slišal sem o dedu, ki težko je čakal sen redko je prispel pred polnočjo. Starca je skrbelo premočno: kaj bo z goščo, kdo dobil jo bo? lačnih ust je le preveč bilo. “Tu je steza, ki ločuje še danes hčere stare matere.” Košček gozda tvojim bil je dan, znan ti je kot desne roke dlan. Greva, ne zahajajva s poti, a na skrivnem mestu - šmarnic ni! Preden bi solzice stekle ti po obrazu, s čustvi grenkimi, že zagledam cvetko drobceno, skromno, beloglavo, sklonjeno. “Majkejkli!” - po naše zakričim. “Djurdjica!” - odgovor tvoj dobim. Radostno upreš navzdol oči: “Pravo polje jih še tu cveti!” * Daleč je odromal tisti maj, daleč, ko peljala si me v gaj. “Djurdjice ko bodo cvetle spet, jih nabrala bova šopkov pet!” Maj je tu, nikjer pa tebe ni, tvojih ni ob mojih več sledi. Vendar se spomin mi vrača drag, v gozdu, ko cvetel je gyöngyvirág. sem v dnu duše matematik, zame je pisanje pesmi izvrševanje neke logike. Ritem se mora menjavati, rime morajo biti. Ne morem si predstavljati, da ne bi pisal pesmi v rimanem verzu. Tudi ko prevajam, tudi če v originalu ni popolnoma rimana pesem, v mojih Porabje, 16. julija 2020 prevodih so vse vrstice vezane. To pa zato, ker imam rad red, imam rad logiko, sem vesel, če so tudi moje pesmi urejene.« Dušan se je v pisanju pesmi poskušal že v študentskih letih, kasneje je utihnil in se bolj posvetil pravajanju literature, kot ste to lahko opazili tudi v Slovenskem (Porabskem) koledarju in v našem časopisu. V teh prevodih je njegovo narečje zelo lepo, pisano, išče izbrane izraze, po domače ”trno žmano”. Na vprašanje, ali si želi, da bi izšla kakšna njegova zbirka pesmi in v kakšnem jeziku, je povedal: »Če bi izdal zbirko, bi bila vsekakor v narečju, kajti imam občutek, da ne morem konkurirati s pesniki iz Slovenije, ki so tam rojeni, so se tam šolali, so celo življenje slovenske pesmi in slovenske knjige prebirali. Ne čutim, da bi bili moja ideja ali izrazna sposobnost tako močni, da bi lahko bil dober občeslovenski pesnik. Lahko pa postanem zanimiv zaradi svojih porabskih pesmi, saj v tem trenutku nimamo pesnika, ki bi pisal v porabskem narečju. Jaz želim pokazati, da se tudi v porabskem narečju, v tem siromašnem, zaničevanem dialektu da ustvariti kvalitetno literaturo kot v knjižnem jeziku in v vseh ostalih jezikih. Seveda je treba iskati besede, seveda kaj poveš preprosteje itd. Želim si, da bi v bližnji prihodnosti ali vsaj srednjeročno zbral od 20 do 30 pesmi in bi uspeli izdati knjigo, ki sem ji dal delovni naslov Popopo (Poskus porabske poezije).« Komisija je Dušanu Mukiču podelila prvo mesto, v njej so sodelovali prof. dr. Miran Košuta s tržaške univerze, vodja velenjskega pesniškega Lirikonfesta Ivo Stropnik in mag. Milanka Trušnovec iz Mestne knjižnice in čitalnice Idrija. Našemu kolegu iz srca čestitam in želim, da bi njegova narečna zbirka res izšla v bližnji prihodnosti. Marijana Sukič Foto: S. Eöry 4 PREKMURJE Hotel na Goričkom Nauvi koronavirus, steri se je po tistom, ka so lidge začnili oditi na dopust, tüdi v drüge rosage, pa začno širiti, je pokazo, ka bar neka cajta turizem nede več takši, kak je biu do zdaj. Trbej priznati, ka je dosta lüstva v zadnjih lejtaj že iskalo takša mesta, gé si leko v meri spočinejo od tistoga, ka jim prinaša vskadanešnji žitek, steri je dostakrat pun stresa. Brodim, ka de takših, steri iškejo male, kak radi pravimo butične hotele in nastanitve, iz leta v leto več. V naši novinaj smo že večkrat pisali o tom, ka so v Lendavi lani na noge postavili razpršeni hotel, steri se zove tak kak erični tören, Vinarium. Več malih ramov, zidanic, ponüja svoj plac turistom, steri neškejo gužve. Takša ponüdba je zdaj, v cajti koronavirusa, leko ške bole zanimiva. Znamo, ka tüdi na Goričkom gé dosta zidanic in počitniških ramov, stere bi leko tüdi ponücali tak, kak so jih lastniki v Lendavskih in Dugoveških goricaj. In tak se je Zavod za socialni razvoj Murska Sobota, steroga vodi Lidija Šömen, odlaučo, ka proba na noge postaviti razpršeni hotel na Goričkom. Povezati škejo vse tiste, steri do se odlaučili, ka do dali za neka cajta svoj počitniški ram v arendo turistom. Kak pravijo, k sodelovanji vabijo vse lastnike ramov, steri se sami ne spravlajo s turizmom. Meti morejo samo legalno, z vsemi potrebnimi paperi zazidani ram in željo, ka se začnejo spravlati s turizmom. V Zavodi za socialni razvoj Murska Sobota brodijo, ka bi leko v začetki v kaj takšoga napelali bar 10 do 15 lidi in ka do prvi gostje prišli k njim že tau leto, od meseca augustuša naprej. Najbole bi bili veseli, ka bi se za tau odlaučili tisti, steri majo rame napravlene v tradicionalnom stili. Silva Eöry Slovenski penzionisti so se pokisili znauva vküper pridti Predsedstvo Drüštva porabski slovenski penzionistov je pauleg koronavirusa po dugom časi 18. juniuša leko melo znauvič svoj djilejš. Te je skončalo tak, ka penzionisti občni zbor ali velki djilejš, - steroga so meli že pripravleno na 27. marciuš - 6. juliuša pozovejo vküp. Vodstvo je na letos planirane programe skaus poglednilo, prejk naprajlo tak, aj vseveč leko majo vanej na lufti pa aj ji pred zimauv vö leko spelajo. Na djilejš so pozvanje pa program vsi penzionisti znauvič dobili domau. Gnes pauleg koronavirusa odgovornost (felelősség) za lidi tisti ma, steri vodi, prejk ma kakšno organizacijo. Zatau nam je 6. juliuša zadvečerek hišnik Laci Nemeš lepau na raje raznok sklau stauce po cejloj dvorani v Slovenskom daumi, s klimov nam pa dober luft napravo. Za čistaučo rauk smo razkužilo ali kézfertőtlenítő tü nücali. Predsednica občnoga zbora, djilejša Marijana Kovač je najprvim lepau pozdravila penzioniste, posaba predsednico Slovenske zveze pa nadzorne komisije drüštva, Andreo Kovács. Po tistim ta prajla, ka foruma slovenske zagovornice zdaj nedo meli, samo djilejš pa drüžabno srečanje v restavraciji Lipa. Vö je razglasila, ka je občni zbor sklepčen ali határozatképes s tejm, ka je od 94 penzionistov prišlo 70, tau je 74 %. Človeka za zapisnik pisati, dva svedoka pa steri vküp šté glasauve je dala izvoliti, ranč tak dnevne rede djilejša. Za prvi dnevni red so meli Poročilo dela pa gazdüvanja dröjštva lajnsko leto. Rejč je dobila predsednica dröjštva Klara Fodor, stera je bila fejs zadovolna, ka je lüstvo zdaj tü tak lepau vküp prišlo na djilejš. Na njij furt leko računa, oni so gvüšni lidgé. Pauleg toga, ka nam je koronavirus prejk napravo vsakdanešnjo življenje, je namesto dukšoga gunča raj vsejn penzionistom v kejpaj pokazala delo pa njim zavüjpala, naj ga ocenijo. Na kratko telko: ka nji je lani na začetki leta bilau v dröjštvi 99, na konci leta nji je ostalo 96, med tejm so 4 mladi penzionisti staupili nota, 5 ji je vöstaupilo, možak Feri Korpič so nas pa je delo dröjštva nota pokazala z bogatim fotografskim materialom, v 200 kejpaj, aj njim vizualno pomore olepšati spomine, stere so vküper preživeli. Brezi Delovno predsedstvo občnoga zbora Drüštva porabski slovenski penzionistov. Z lejve: predsednica drüštva Klara Fodor, predsednica občnoga zbora Marijana Kovač in račonovodkinja Margit Korpič na žalost na vekoma töj njali, za njih smo se z minuto tijauče posaba spaumnili. Predsedstvo je vsevküp prejk 30 programov pripravilo za svoje penzioniste, s toga je melo 6 djilejšov, 7 velki programov, kam so vsikdar rejči se je tü vidlo na obrazaj lidi, ka so zadovolni s tistim, ka so včinili vsi vküper. Če mamo ka gora pokazati, tau se zvöjn vodstva vsejm lidam leko zavali, ka če njij nejga, té smo nika nej vrejdni. Vera Gašpar se je Na občni zbor düštva je prišlo 74 procentov članstva vsi posaba bili pozvani pa so furt lepau vküp prišli tü. Med malimi programi je par taši tü, stere so drügi meli v programi, kak sveta meša v Sakalovci ali Drüštvo penzionistov Rogašovci, Šalovci pa Murska Sobota. Mali programov je zatok dosta, aj si nika vsakši zasé leko vöodabaré, ka ga briga. Lepau so prišli na programe, stere je mejla Slovenska zveza ali generalni konzulat, ranč tak k slovenskim mešam, najbola Varašanci pa nisterni Slovenčardje. Po tejm zavalila, rada je bila, ka etak na mlado generacijo tü leko gor ostane, ka vejmo, ka delamo slovenski penzionisti. Zahvalila se je predsednici Slovenske zveze Andrei Kovács za maske, stere so pripravili za nas Slovence. Laci Kranjec se pa lepau zavalo, ka me je drüštvo gora ponidilo letos pomauč v karanteni, ka nej nüjco, ka me je domanjo lüstvo fejs pomagalo. Predsednica Klara Fodor se na konci zahvalila vsejm vküper za tau, ka so člani drüštva, ka pridejo Porabje, 16. julija 2020 na programe, posaba tistim, steri popejvajo, plešejo, špilajo, ali vodijo, včijo drüge lidi, vodijo delavnice, prejk davajo svojo znanje, tak gastronomsko kak rokodelsko, steri kejpajo, pišejo za novine, vozijo lidi s svojim avtonom, pečejo za drüštvo. Na velko se zavalila Pevskomi zbori Rozmaring, mentorici Veri Gašpar pa vodji Marijani Kovač. V imeni vsej penzionistov se zahvalila za vse finančno pomauč Sloveniji, Fundaciji Bethlen Gábor, Slovenskoj zvezi, Občini Monošter, Slovenskoj samoupravi Slovenska ves-Monošter pa samim lidam. Predsednici Slovenske zveze, ka ji je gora pozvala, če sto od penzionistov nüca kakšno pomauč letos v karanteni. Velko hvalo pa pohvalo je vrejdno predsedstvo, med njimi najbola podpredsednica Marijana Kovač pa knjigovodja Margita Korpič. Po tejm je knjigovodja Margita Korpič eške vcuj djala gazdüvanje lanjskoga leta, kelko pejnaz smo meli, od kec smo sprajli, na koj kelko smo pocerali, kelko smo prišparali na konca leta. Gda je djilejš sprejel poročilo, so na red prišli drügi dnevni redi. Poročilo nadzorne komisije je taprajla predsednica Andreja Kovač, bilanco ali mérleg Margita Korpič. Predsednica Fodor je pa podraubnoma skaus üšla, gda pa kakše programe planirajo letos, kelko do koštali, s koj se plača vö ceringa. Djilejš se je strinjo, je sprejel vse dnevne rede. Ka sem pa pozabila, depa zdaj vöponücam priliko, trno lepau se zahvalimo vsejm, steri so 1 % porcij nam poslali, tau je vsveküper 53.163 forintov. Baug plati! Predsedstvo je za djilejšom pozvalo penzioniste v restavracijo Lipa, vej so se pa že davnik nej mogli tak fajn drüžiti, dobro meti kak zdaj. Plan programov za 2020 de v naslejdnji novinaj, ranč tak program za 30. avgutuš 2020. Klara Fodor, predsednica Kejp: Margit Čuk 5 Medgeneracijske delavnice v Slovenskom domi V okviri projekta ETHOS LAND (vodilni partner je Razvojna agencija Slovenska kra- nji je sprevajo Stanko Črnko. Gastronomsko delavnico sva vodile Margit Čuk pa Ani Dončec. Vküp z mlajšami smo delali paštete, namaze pa sladice. Bilau je 40 mlajšov, steri so na tri tale bili razdeljeni. Menjavali so se med delavnicami. Pred gastronomsko delavnico sva mive s pomočjo predsednice drüštva Klare Fodor vküpnapisale, ka trbej od daumi prinesti Mlajši so flajsno rezali zelenjavo, mejšali namaze, za delavnico: vidlo se je, ka doma tö pomagajo naužce, vilce, jina) so pred kratkim meli v deske za rezanja, zelenjavo Varaši v Slovenskom daumi za dekoracijo, tikvino seme, Etični tabor za šaulare. 1. ju- oli, koper, petrožino listke ... lija predpodnevom so člani aj nika ne fali, gda mo delali. Drüštva porabski slovenski Vse druge surovine so nam penzionistov držali za nji tri dali organizatorge. delavnice. Marijana Kovač Delali smo namaze iz jajc pa pa Ili Dončec sta vodile roko- škipk s tikvinimi goškicami, delsko delavnico. Mlajšam sta za sladico pa krugline iz škipk pokazale, kak leko rauže redi- pa iz keksa s kokusom. Mlajši jo iz kreppapira. Gotove rauže so flajsno mejšali pa graužali, so si leko mlajši domau od- zelenjavo rejzali, jajca pucali nesli. Klara Fodor pa Babi pa na dravno rezali. Dobro Fodor sta na folklornoj delav- je bilau gledati, s kakšno vonici pokazale slovenske plese. lauv so delali. Pojbičke so tö Včile sta nji plese Rozinko, fejst aktivni bili, se je vidlo, Mlinček pa Mrkevco. Na fude ka doma tö pomagajo v künji. Vsi so si leko odnesli recepte, steri so bili pripravleni v obej gezikaj. Tašo gesti smo vküppostavili, stero je zdravo, na léki se da naredti, sestavi- ko, paradajsom, oubrikami. Na slednje leko gorpotorimo cejle pražene goškice tö. Tau je žmano gesti za güžino ali večerdjo. Žmani krüji, stere smo namazali z namazom, steroga smo sami naredli ne so »naše«, značilne za našo krajino. Mlajšom se je najbole vido namaz iz škipk (skute) s praženimi tikvinimi goškicami (bučnimi semeni). Recept: Vzemimo 50 dek škipk iz kravjoga mlejka, edno malo posanco vrnjoga mlejka (kisle smetane), od 6 do 8 dek praženi tikvini goškic, stere semelemo, eno glavo rdečoga lüka, steroga na dravni zrejžemo, 2-3 žlice tikvinoga olina (bučnega olja). Vse tau vküpzmejšamo, cuj leko dejemo kün (kumino) pa koper tö. Njamo počivati v hladilniki, ka bi žmaji »ozrejlili«. Leko namažemo na krü ali kifline, okinčamo s papri- Mlajši so na tabor prišli iz več krajov: Gorenjoga Senika, Sakalauvec, Rábagyarmata pa Nagykanizse. Na delavnicaj so se spoznavali s slovenskimi besedami, navadami: s plesi pa s tejm, kak so indasvejta rauže delali iz kreppapira. Dobro so se čütili, bili so delavni, aktivni. Na slejdnje so leko vse pogeli, ka so v gastronomski delavnici naredli. Penzionistke smo tö rade bile, ka smo leko mlajšam pokazale, kak živemo, kakšne navade mamo, kak spejvamo pa plešemo, ka gejmo Porabski Slovenci. Margit Čuk Pekli smo pogače V Vrtcu Gornji Senik smo z otroki nabirali višnje, ki so dozorele na našem igrišču, in skupaj spekli okusno pogačo s sladkimi višnjami. vzgojiteljica Andreja ŽELEZNA ŽUPANIJA Tanači od policije Zdaj, gda se začnejo dopusti (szabadság), gda na več dni ali kednauv prazni ostanejo rami, se začne sezona za tauvaje. Zavolo tauga je železnožupanijska policija vküpnapisala, ka moramo vzeti v poštev, če kama demo, kak leko obranimo vse tiste vrejdnosti, ka doma njamo. Najprvo je tau, ka nej slobaudno gordjati, vönapisati na facebook, ka demo na počitnice, sploj pa datuma nej, gda odidemo. Nej bi dali valati, dosta taši tauvajov je, steri gledajo facebook pa od tistec spravijo informacije, steri rami gda so prazni. Če kama demo, te najbaukše, če prosimo rodbino, sausede, aj prejkdejo pa poglednejo, če je vse v redi pa vsikši den aj vövzemejo pošto. Zato ka če je puna poštna lada, iz tauga tauvajdje vejo, ka nikoga nega doma. Dobro je, če tistoma, steri pazi na ram, damo klüč pa vsikši den rolone malo prejkpostavi, aj se vidi, ka nekak je doma. Tau bi nam ranč nej na misli prišlo, depa tauvajdje tau vse na skrbi majo, dobro vejo, če je stoj doma pa tau tö, če je prazen ram. Dosta pomaga, če mamo alarm ali video kamere, od nji se tauvajdje fejst bojijo. Tau tö nej vseedno, kakšna dvera pa okna mamo, kakšne klučavnice so, zato ka starejše sploj naletja goravtrgnejo. Prvo pa tau, če kama demo, te peneze pa vse tašo, ka vekšo vrejdnost ma, ne njamo doma ali če ga mamo, te v trezor zapremo. Tau gvüšno, ka taši dver, oken, trezora nega, ka bi ji tauvajdje nej odprli, če majo čas. Če vpamet vzemete, ka so tauvajdje odli v rami, te kak najprvin pozovte policijo na številki 112. Karči Holec Porabje, 16. julija 2020 6 OD SLOVENIJE... Evropska komisija je za letos napovedala 7-odstotni padec BDP-ja Evropska komisija je Sloveniji za letos napovedala 7-odstotni padec BDP-ja, kar je enako, kot je predvidela tudi v spomladanski gospodarski napovedi. Ob tem je Komisija Sloveniji napoved za prihodnje leto zmanjšala za 0,6 % in predvidela 6,1-odstotno rast. Pandemija covida-19 je končala več let zdrave rasti v Sloveniji, kjer so gospodarstvo, tako kot v drugih državah, močno prizadeli ukrepi za omejitev širjenja novega koronavirusa in sesutje mednarodne trgovine, izpostavlja komisija v poročilu o Sloveniji. Gospodarska napoved za Slovenijo je boljša kot v povprečju za območje evra, ki naj bi letos beležilo 8,7-odstotni padec BDP-ja, kar je za odstotno točko slabše, kot je kazalo spomladi. Prve ocene posledic spomladanske pozebe Aktualni pregled obiranja nasadov razkriva, da je pozeba, ki je spomladi prizadela pridelovalce sadja po celotni Sloveniji, okrnila letošnji pridelek. Prizadela je večino nasadov, preostali pridelek pa ni visoke kakovosti. Letošnje vremenske ohladitve konec marca in v začetku aprila so naredile zelo veliko škode na vseh sadnih vrstah. Na Primorskem so bili prizadeti koščičarji, torej breskve, marelice, češnje in slive, prav tako jablane, hruške in kaki. V Posavju so bili prizadeti koščičarji, jablane in hruške, prizadeta so bila tudi sadna drevesa na Štajerskem. Stanje je sicer odvisno od nasada do nasada. Na nekaterih legah je zelo hudo in so nasadi prazni, ponekod drugod je stanje boljše. Malo je nasadov, kjer bodo letos obrali več kot 50 odstotkov povprečnega pridelka, ocenjujejo strokovnjaki z ljubljanske biotehniške fakultete. V celoti bodo posledice pozebe znane jeseni, ko bodo pridelovalci pobrali vse sadje. Damjana Nemeš – novinarka in predsednica KUD Budinci »Ges sam že od malih naug rada pisala« Damjana Nemeš se rada spo- študerala. Meli smo novinar- bole fajn mi je bilou, ka sam minja leta 1999, gda je v Bü- ski krožek, steroga je vodila si tekmo z Nafto, stera je bila dince dosta lüstva iz drügih leranca Breda Kerčmar. Kak na Brdi pri Kranji, leko tüdi krajov Slovenije prišlo, ka so si sam že pravla, sam že od ma- poglednola. Kak novinarka poglednoli sunčev mrk. »Čiglij lih naug rada štela in pisala sam bila med redkimi, steživemo ob granici, vkraj od tüdi. V samoj Ljubljani se mi ri smo v živo doživeli velko varašov, nemrem prajti, ka nam je šlo ali ka nam dé lagvo. Lüstvo, tüdi mladi, smo se furt znali povezati, se drüžiti in si pomagati. Tau, ka živeš na vesnici, ma ene prednosti,« raztolmači in cujda, ka je v vrtec odila na Hodoši, v malo šaulo v Markovcaj, prve tri razrede v podružnično šaulo v Dolencaj, od štrtoga razreda naprej Po zagovori magistrske naloge pa na šaulo v Šalovce. »Ges sam že od malih naug rada pisala. je tüdi trno povidlo. Rejsan je slavje soboških fotbalerov.« Damjana Nemeš je gor rasla in ške Slovenščina mi je bila lejpi varaš, takši odprejti. Da Pove, ka se je sama nikdar nej gnesden žive v Büdincaj fejst pri srci. Furt sam ti širino, spoznala sam dosta profesionalno spravlala s šporkulturnim in turističnim društ- rada knjige štela in tak je zanimivih lidi. Če bi se gda ton, ali bar trikrat kedensko vom Andovci. »Naše drüštvo ške gnesden. Po zgotovleni ponüdila prilika, bi mogau- dé v telovadnico ali pa peški delüvle že punih 33 lejt. osnovni šauli sam se vpisala če šla živet nazaj, čiglij sam ali s piciklinom naokauli, v Mamo več različnih skupin, na soboško srednjo ekonom- veško dejte. Tüdi s študijom glavnom po domanji občini. od samoga začetka pa delüv- sko šaulo, smer ekonomska sam bila zadovoljna. Nej Zanimivo je tüdi, ka je šport leta skupina ljudskih pevk in gimnazija. Na splošno gim- mi je žau, ka sam se za tau tüdi glavna tema njene magistrske naloge, z naslovom »Refolklorna skupina. Vküper nazijo sam nej stela titi zavo- odlaučila.« Že v študijskih počitni- prezentacije slovenskih športz andovskim drüštvom že caj se je večkrat vöspro- nic pri poročanju z zimskih 12 lejt organizejramo tradibala kak novinarka pri olimpijskih iger v Sočiju 2014 cionalni pohod ob granici Vestniki, gé je zdaj tüdi na primeru časopisov Ekipa in Po bregaj pa dolaj, steroga redno zaposlena. Pauleg Slovenske novice.« smo meli včasih dvakrat na toga ka poroča o tom, ka Ovak pa Damjana Nemeš rada leto, od lani naprej pa samo se vse godi v različnih tüdi potüvle, sploj s svojo pajške januara, ob trej kralaj,« krajaj, jo zanima tüdi dašico Ines Baler, stera, zapravi sogovornica, stera že več šport, steri je fontoški nimivo, tak kak ona, dela na kak tri lejta vodi büdinsko kultau njenoga žitka. »Že od Vestniki. »Lani sam bila na turno drüštvo. malih naug spremljam Cipri, pred tem ške s šiftom Vsakšo leto pripravijo več privsefele športe, tak doma v Grčiji. Zadnje moje potoreditev; vsigder ob materinskak na tihinskom, naj- vanje na tihinsko pa je bikom dnevi, pa pred prvim bole pa fotbal. Brodim, lou pred lanskim božičom, majušom postavijo majpan, ka je tau tüdi zavolo gda sva z mamo šle v Prago. samo ka je zavolo nauvoga toga, ka sam z očom Vüpam, ka do se stvari okaukoronavirusa letos tau odpadS pajdašico Ines Baler večkrat vküper že kak mala dekličina li koronavirusa dojzmirile nolo. Lani so pripravili tüdi potüvleta, odita pa tüdi na Murine tekme furt odila na tekme ma- in mo pa leko potovali po gledališki večer, na sterom se je notpokazala gledališka lo toga, ka je tam bila fizika, loga nogometa,« raztolmači svejti,« je želja Damjane Neskupina iz Prebolda: »Naše stera mi ne leži. Nasploj so mi športna navdušenka, stere meš, pa brodim, ka nej samo drüštvo ma več kak 80 čla- naravoslovni predmeti nej srce bije za špansko ekipo Bar- njena. nov, nej samo iz Büdinec bili preveč pri srci,« ške pove celona, redno pa sprvaja tüdi (Kejp na 1. starni: Kejp je pa šalovske občine, liki tüdi Damjana Nemeš, stera je po prvo slovensko nogometno biu napravelni pred šestimi iz drügih krajov. Mamo tak zgotovleni srednji šauli odiš- ligo, gé stiskavle pesnice za leti na stadioni Camp Nou v mlade, osnovnošolce in dija- la v Ljubljano, gé je na Fakulte- ekipo Mure: »Trno sam bila Barceloni.) Silva Eöry ke kak tüdi penzioniste, tak ti za družbene vede študerala vesela, gda je Mura pred Kejpi: osebni arhiv Damjaka smo medgeneracijsko pi- novinarstvo: »Že v osnovni kratkim gvinila finalno tekne Nemeš. sano drüštvo.« šauli sam brodila, ka bi tau mo za pokal Slovenije. Ške Za Damjano Nemeš brodim, ka ste v Porabji že čüli, vej pa je novinarka pri novinaj Vestnik. Ške bole jo eni poznate po tom, ka je predsednica Kulturno-umetniškega drüštva Büdinci, stero sodelüvle s Porabskim Porabje, 16. julija 2020 7 Prehod med sektorjema je bil strogo varovan Pred tridesetimi leti, 22. juni- povezano je s tretjo črko an- oči v oči gledali 16 ur. Za mir- cije, zato so se Američani bali ja 1990, je v prisotnosti ame- gleške abecede (Alpha, Bra- ni razplet se je svet lahko za- povračilnega napada. Tudi riških, britanskih, francoskih vo, Charlie ...). Sovjeti so že- hvalil zakulisnemu dogovoru vzhodni orožniki so križem in sovjetskih oficirjev veli- leli Zahodni Berlin okupirati sovjetskega prvega sekretarja rok pustili mladeniča umreti kanski žerjav odstranil brez zdravniške oskrbelo hišico na nadzorbe. ni točki »Checkpoint V bližini »Checkpoint Charlie«, najznameCharlie« še danes stoji nitejšem prehodu med muzej in na ogromni Vzhodnim in Zahodpovršini prikazuje nim Berlinom. Na doneštete tragične in hegodku v ulici Friedrichroične poskuse bega strasse je bil navzoč preko zidu. Med primetudi sovjetski zunanji ri najdemo Sigfrieda minister Eduard ŠeNoffkeja, ki je želel vardnadze, ki je desvojo ženo z Vzhoda jal: »Sile, zmagovite v rešiti preko tajnega drugi svetovni vojni, tunela, ki ga je tudi morajo najkasneje v sam pomagal izkopašestih mesecih po razti. (Oblasti NDR niso glasitvi nemške enotdovoljevale združevanosti odpoklicati vse Kontrolna točka »Checkpoint Charlie« z belo hišico in večjezičnim opozorilom - večkrat so jo varovali nja družin.) Imel pa je tanki svoje vojaške enote iz smolo, ker je o njem Berlina.« V tistih časih nek »znanec« poročal, je tudi že v ZDA prevladalo že v času blokade 1948-49, ko Hruščova in ameriškega in ga je v »preprečevalni akprepričanje, da mora imeti pa je leta 1961 prišlo do nji- predsednika Kennedyja. ciji« ustrelil sodelavec Stasija nova, enotna Nemčija pravi- hovega drugega podobnega Komaj leto dni kasneje je ne- (vzhodnonemškega ministrco do odločitve, h kateremu neuspelega poskusa, so vzho- daleč od točke »Checkpoint stva za državno varnost). zavezništvu želi pristopiti. dnonemške oblasti 13. avgu- Charlie« prišlo do tragičnega Razmeroma uspešen pri reVzdušje pa je bilo mnogo bolj sta zaprle mejo. Zahodni del dogodka, avgusta 1962 so ševanju oseb je bil 25-letni ledeno še leto dni prej, ko je mesta so najprej obdali z bo- vzhodnonemški graničarji Hasso Herschel, ki je nekolivzhodnonemški diktator dečo žico, nato pa z dolgotraj- med nadzorovanjem gradnje ko prej s ponarejenim švicarErich Honecker bojevito go- nim delom dvignili zid. Le-ta zidu ustrelili osemnajstletne- skim potnim listom zbežal voril o nadaljnjih petdesetih je bil ob meji med sektorjema ga Petra Fechterja. Mladi na Zahod (danes je star 85 letih berlinskega zidu. Na sestavljen iz stražnih stolpov, zidar se je s prijateljem Hel- let). S pomočniki je izkopal vzhodni strani le-tega so iz minskih polj in peščenega mutom Kulbeikom skril v skoraj 140 metrov dolg tunel okenskih lin sivega stražne- pasu ter varovan z graničarji. prazni mizarski delavnici tik z izhodiščem v kleti neke zaga stolpa skrbno opazovali V tistih dneh je bil »Check- ob meji med sektorjema. Ko puščene pekarne, ki je vodil dogajanje onkraj zidu, kjer se point Charlie« prizorišče zelo so se stražarji oddaljili, sta do nekega javnega stranišča je prav tako dvigoval stolp - in resnega izkazovanja moči, ki fanta stopila v akcijo: Kulbeik na vzhodni strani. Po tem sicer za radovedne turiste, tik je pretilo z izbruhom svetov- je skozi okno uspešno prešel ozkem hodniku je po vseh ob muzeju. ne vojne. Vzhodnonemške na zahodno stran, Fechterja štirih prepeljal svojo (sicer Slednjega so obogatili z gra- oblasti so - po usklajevanjih s pa je strel zadel v medenico in klavstrofobično) sestro z 28 divom o nedavnih tragičnih sovjetskim okupatorjem - za- zato padel nazaj na vzhodno drugimi osebami. Preko tudogodkih: na začetku leta hodnim diplomatom vse po- stran. Tam čez pa so se že zbi- nela je Herschel v dveh letih 1989 so pri zloglasnem »an- gosteje preprečevale prestop rali radovedneži in novinarji, rešil 57 ljudi, skoraj tisočim tifašističnem obrambnem meje med sektorjema. Ameri- ki so fantovo izkrvavitev do- pa je pomagal s ponarejenimi zidu« še streljali. Februarja ški general Lucius Clay je na kumentirali s fotoaparati. potnimi listi. so z desetimi streli pokončali to odgovoril z ukazom, češ da Revija Time je kasneje obja- Natančno kopijo odstranjene Chrisa Gueffroya, ki je bil morajo vsakega diplomata, vila, da je ameriški poveljnik bele hišice za nadzor so na predzadnja žrtev zidu. Zadnji ki je namenjen proti Vzhodu, Zahodnega Berlina prepove- točki »Checkpoint Charlie« med njimi, elektroinženir spremljati ameriška terenska dal, da bi prisotni ameriški skupaj z večjezično tablo na Winfried Freudenberg, pa vozila z vojaškim osebjem. poročnik pomagal nesrečne- meji med sektorjema - ponovje umrl v nesreči, medtem ko Na drugi strani pa se kljub mu fantu, in ni dovolil, da bi no postavili. Mesto nekdanjeje poskusil z balonom odleteti temu niso spametovali, zato prostovoljci hudo ranjenega ga berlinskega zidu danes na Zahod. je ameriški guverner napotil prenesli na svojo stran. Skli- označuje le bela črta na asfalNadzorno točko »Checkpoint tanke k nadzorni točki. Kma- ceval se je na to, da je nek tu. Raziskovalci menijo, da je Charlie« so postavili v letu lu so se tudi na vzhodni stra- zahodni atentator pred tremi imel »antifašistični obrambni 1945 (natanko pred 75 leti), ni pojavili oklepniki T-34. Go- dnevi ubil nekega kapetana zid« nekaj čez 160 žrtev. njeno ime pa ni naključno: seničarji obeh velesil so se iz vzhodnonemške mejne poli-dm- Porabje, 16. julija 2020 ... DO MADŽARSKE Denar za odškodnine bo zagotovila vlada Denar za odškodnine kakim 60 učencem v kraju Gyöngyöspata, ki jim jih je prisodilo tudi vrhovno sodišče (Kúria) zaradi šolske segregacije, bo zagotovila vlada, saj bi občina majhnega mesta bankrotirala, če bi ga morala izplačati iz lastnega proračuna, je izjavil parlamentarni poslanec območja László Horváth. Gre za skoraj 100 milijonov forintov odškodnin, ki naj bi jih nekdanji romski učenci osnovne šole prejeli zato, ker so jih ločili od njihovih neromskih vrstnikov in jim zagotovili pouk na nižjem nivoju kot ostalim učencem. S segregacijo so kršili pravico romskih učencev do enakih možnosti, saj večina ni mogla nadaljevati šolanja na srednji stopnji. Sodba je povzročila razkol med prebivalci kraja, oškodovanci, ki so zdaj večinoma že odrasli ljudje, so zadovoljni, medtem ko večina meni, da so neupravičeno (brez dela) prišli do denarja. Temu pritrjuje tudi vladna komunikacija. Poslanec območja je izpostavil, da se s sodbo sodišča na vladi ne strinjajo, toda jo upoštevajo, zato bo vlada pomagala občini s finančnimi sredstvi, da bo odškodnine izplačala. Dodal je, da je to zadnji takšen primer, saj je parlament pred kratkim sprejel novelo zakona, da se v takih primerih ne sme izplačati denarna odškodnina, temveč se mora zagotoviti dodatno izobraževanje. Nekdanji veleposlanik meni, da je dobil prestrogo kazen Nekdanji veleposlanik v Peruju meni, da mu je prvostopenjsko sodišče odmerilo prestrogo kazen. Obdolžen je pedofilije, saj so na njegovem računalniku našli 19 tisoč posnetkov s pedofilsko vsebino. Bil je vpleten v mednarodno pedofilsko mrežo, nekateri njegovi sostorilci v Ameriki so dobili po pet let zaporne kazni. Sodišče je bivšemu diplomatu odmerilo 1 leto zapone kazni za dve leti pogojno in 540 tisoč forintov denarne kazni, a se je pritožil, zato se bo obravnava nadaljevala na drugostopenjskem sodišču. Odvetnik bivšega diplomata je svojemu klientu v bran povedal, da le-ta svoje dejanje globoko obžaluje, drugače je zgleden odvetnik in globoko veren človek. 8 Vsikši ma svoja mejsta Kaulak podneva se odo prejšnji tau ne vejm. Leto stara sem mogkeden srejdo v Otkovci, ranč sem la biti, te sem še sama bila, za dvej na tau mislo, koga leko tašoga leti se je brat naraudo, sledkar pa reda kraj od staula, kraj od obeda še sestra.« pozove, aj za novine povej par stavkov. Kak se etak zmišlavo, ranč pri rami Margite Hegyvari sem se mimo pelo, vejn že tak stau mejtrov. Ka bi bilau, če bi se pri njej stavo, samo zdaj grbanji rastejo, mi je na misli prišlo, tašoga reda njau doma najdti težko. Depa srečo se emo, da sem kloncko, ona je dvera odprla. Kak prajla, ona tašoga reda že nazaj Margit z možaum med prebiranjom stari kejpov domau pride, zato ka ona vsigdar tiste rane graba- - Na tau drügom kejpi sta že dva nje bere. dolavzeta. - Margit, te čas, ka pripovejda- »Tau je moj brat, doma pred stava, tau mi na misli odi, kak ste rim ramom stojiva. Te je še s slase vi doma po iži zvali? Vejm pa mov pokrit bejo, dobro se nazaj S padaškinjama Agi Németh pa Mari Magyarič spomnim, gda je dež üšo, tašoga reda smo vsigdar lavore pa piskre dolaskali v künji na srteli, zato ka je voda nutratekla. Vejn sedem lejt sem tam živela, potistim so stariške zidali nauvi ram, zato ka tam v starom si že nej mogo ostati, tak lüknjasto strejo je emo kak rešeta.« - V nauvom rami je že baukše bilau? »Dosta baukše je bilau, tam smo bar že na süjom bili. Istina, sprvoga samo tjöjnjo pa ižo smo meli, ka je najbola potrejbno bilau, zato ka drügo se je sledkar vönaprajlo, pomalek, kak so stariške pejneze meli.« - Maš eden taši kejp, gde je cejla družina dolavzeta. »Tau je nej doma, tau je na Žejdovi, gde je moja baba žejvala, vejn ranč buča bejla, gda so nas dolavzeli. Na tjejpi so baba, njeni drügi mauš pa njegva hči, moja mati, oča, dja, sestra Ildi pa brat.« - Je eden taši kejp, gde ste tri dekle, sto sta drügi dvej? »Tau sta moje dvej padaškinje z vesi, Agica Németh pa Magdi Magyarič, po iži Kurdina, stera zdaj vanej v Avstriji žive. Ne vejm, ka je moglo biti, depa pred nišo gauštjov so nas dolavzeli tau se vidi na tjejpi.« - Ka je tau bilau, fašenek, gda pred šaulov goranaravnjeno v maski stojite? »Tau je pred božičom bilau, školnik Krajcar nas nika navčo, mi smo pa tau naprejdali. Če dobro vejm, za letne čase smo bili zravnjeni, depa ka smo meli za guč, tau že ne vardjam.« - Rada si v šaulo odla? »Po pravici ti povejm, nej, mena je osem lejt dosta bilau, že sem kumaj čakala, aj zgotauvim. Te je še nej tak bilau kak zdaj, te je tjivo, je prvo paut za štiri mejsece domau prejšo.« - Ka je bilau, ka je na naslejdnjom kejpi telko medicinski se- Mala Margit z mamov pa očom prvo bilau delo pa samo potistim si se leko včijo, tau tü istina, ka sem se nej rada včila, samo telko, ka je potrejbno bilau.« - Depa potistim si se itak tadala včila, nej? »V gimnazijo sem üšla, zato ka je oča fejst pritiskavo, nej sto, aj v židano fabriko dem. Iz gimnazije sem na pošto üšla delat, gde sem petdvajsti lejt bila, pred penzijov ster dolavzetih? »Tau so nej medicinske sestre, tau je v Kecskeméti, gda smo v fabriki delali, gde konzerve redijo. Iz gimnazije smo večkrat odli na tašo delo (delovno akcijo), ka smo tašoga reda prislüžili, sledkar smo se te s tauga na izlet pelali.« - Zdaj si srečna, ka si v penziji, zato ka zdaj maš čas za grbanji odti, nej. Mauž je pri sodakaj tank vozo itak ne vejm. »Prolini smo bili, nas so doma tam vrkar na Rigo brgej tak zvali. Tau je očin ram bejo, on se je Pinter zvau, tau ime je vejn tak prišlo, ka gnauksvejta so tiste, steri so bečke redli vogrski tak zvali, ka pinter.« - Najstarejši kejp od tebe, ka smo ga najšli, je tisti, gda si s starišami dolavzeta. Gde je tau bilau? »Tak mislim, ka je v Varaši bilau, depa zaka smo se dali dolavzeti, Držina pri babici na Židovi pa par lejt v Domu za duševno prizadete v Varaši.« - Na ednom kejpi je niši tank dolavzeti, gde je tau? »Te tank je moj mauž vozo, gda je sodak bejo, zato ga je dolavzejo. On je v Somboteli v kasarni Garašin bejo sodak, te še dvej leta, istina, on je samo dvajsti mejsecov bejo, zato ka te sva že dejte mela. Težko je bilau, müva sva z malim doma bila pri starišaj, on pa v Somboteli. Potistim ka je ru- Porabje, 16. julija 2020 »Kak dja tak moj mauš fejst rada grbanje bereva, depa vsigdar sva posaba brala, zato ka vsikši svoja mejsta ma. Dja sem na Rigo brgej bejla doma, dja te tau poznam pa bola na taum tali berem grbanje, on je na drügom brgej bejo doma, on bola tisti tau pozna.« (Kejp na 1. strani: Margit z bratom pa mamov pred starim ramom.) Karči Holec 9 Aleksander Ružič: MLATIDEV je že, da je bilou preci prek poudneva, zrasla obri senbinoga slemena. Ženske so že začnile pleve vküp grablati, slamardje pa so se pripravBilou je že v tiston časi, lali, ka do zadnja orasa slagda je tüdi tüj pri nas svejt me na vrejek oslice znosili. začno malo z mesta iti. Tak Kupica, štera je od plev pa so v etoj vesi že par lejt vsi mašinskoga praja tak črna dali s kombajni žeti, samo bila, ka se je v njej nej natostari Djanoš je ešče itak s ko- čena šmarnica skoz vidla, je souv svoje žito žeo. S svojov šla od roke do roke, te je pa Trejzov sta lepou kak inda snope vejzala pa je domou s kravami vozila in čakala, gda mašin pride. Če je Djanoša štoj pito, zakoj se ešče s ten mantra, če pa kombajn friško, brez nevoul vse ta včini, je sigdar čemerno nazaj pravo: »Tou te naj ne briga. Kombajn zrnje samo vse ta po njivi raztrosi. Ka san jaz tou žmetno prpouvo, in njivo vse vküp sklači. Pa tej stari avstrijski zrdjavleni mašini se tüdi vsaki den, prle kak sunce začne doj iti, pokvarijo, pa te trbej par dni čakati, ka je pa nazaj vküp zakrpajo. Zatou, vidiš! Mojo kosou naednok samo v küpi slame pa sklepan, pa z mojov Trej- krič grato. Mlatci so vküp zov ženjava, kak so duga lej- zleteli in se začnili tak smita naši starci delali.« jati, ka so se ništerni ešče po Te je takša žetva že fejst red- nogaj pokali. ka bila, najbole je pa žmetno »Pišta ma Mariško v slami, bilou nazaj mašin na grünt ha, ha, ha,« so se veselili, ka dobiti. Ali ga je Djanoš zato se je ta stara navada, da je sigdar doubo. Lidje so v vejsi gdakoli kakši mladec, če se že te, gda je Djanoš zadnje njemi je štera deklina bole snope v senbo vozo, vsi s vidla, z njouv v slamo skobakombajni poželi, pa so meli co pa se je tan malo pošpilo. zadosta časa; in so te lejta, Dekla je malo brejčala, ali je gda je v vesi ešče samo pri nej bilou znati, če glij fejst za Djanoši mašin muvo, samo istino, pa tudi kakšoj oženječakali, ka do k njemi z ma- noj se je tou znalo zgoditi, šinom mlatit šli. če je kaj bole z djankov sé Tüdi tou leto je pri Djanoši pa ta migala. Ponavadi je za že rano vgojno začno ma- volo toga nej nikdar do svaje šin muviti. Djanoš je tisto prišlo, če glij bi se čakalo, ka leto dosta nažeo in se je nej bi v moutni očaj od praja pa samo poznalo po ton, kelko šmarnice friško kaj takšoga žaklov je žákoš v klet zno- leko gratalo. so, leki tüdi po oslici, štera Ali sigdar je pa tüdi nej tak bilou. Gda je Ferko, šteri je glij zdaj z oslice doj prišo, zagledno, ka je Pišta z Mariškov not v slamo zakopani, je friško proti njemi zleto pa ga za goler gor potegno. Mariška si je djanko doj potegnila pa si začnila praj pa slamo doj stejpati, Pišta pa je strajoma, zato ka so vsi znali, ka se je Ferkoni nej dobro zameriti, samo zadjeklou: odnesen.« Pišta je včasi bougo pa velke železne orasa (vile) v poraden küp slame zabodno. Ženski sta njemi slamo pomogli gor opraviti in velki küp, od šteroga so se samo PIštivna noge vö vidle kak koracajo ta nazaj za senbo proti oslici, je pomali šou proti dugoj lestvici. V tistom sta ženski že drügi küp sla- »Vej san ti njej pa nika nej napravo. Tou je samo stara špila, kak negda.« Lidje so lampe vküp potegnili kak kokouš rit, gda znese, Ferko pa je Pištivna, šteri je malo nej za glavou menši od njega biu, za goler zdigno, te ga pa v slamo vrgo, tak ka se je Pišta ta prek slame pod mlacov gut skobaco. Ferko je ešče okouli po lidaj pogledno, te pa zapovedo: »Skončajmo tou, te mo pa šli djest,« je ešče zapovedo. Lidje so v tjuči kak mravlice vsakši svoje delo taopravlali tak, ka je pospravlanje za mašinon bilou friško proti kraji. »Ešče trbej dvakrat na oslico slamo odnesti, pa de slemen vö,« je zdaj zapovedo Ferko. »Pišta, ti nesi, te pa ešče jaz me napravili in na njega se je zdaj vrgo Ferko. Tüdi njegove noge so kak prle Pištivne tanta proti oslici koracale, lidje so pa ešče zadnje pospravlanje vküp grablali. Mašinister je začno mlatec doj stavlati, tak ka se je ešče samo od njega mrnjaviti vö čülo, te se je pa tan prek slemena, doj z oslice začüjo Ernijov glas: »Ferko leti!« Mlatci so se zglednili tan prek slemena, od ge je skričo Erni, šteri je ešče zadnji na oslici osto, ka bi slemen do kraja vö napravo pa te ešče zadnje pavozne gor zdejvo, ka ne bi vöter oslice razkrijvo, te so pa začnili leteti tan ta za senbo. Ferko je ležo pod lestvicov v küpi slame, poleg njega pa njegova Porabje, 16. julija 2020 orasa. Lidí je z bejlin samo pogledno, te pa začno gor stanjüvati. V očaj se njemi je vidlo, ka ga more fejst boleti, ali je vseeno s tenkin glasom, obrnjen proti Pištivni, s čemerami pravo: »Idemo dale, te pa djest pa pit, ka nas Djanoš že za sto čaka!« Nej dugo za ten so vsi sedeli za dugin stolon, gde se je na bejli prtaj kokošeča župa kadila pa puno mesa je bilou razdejvano pa perecov pa pogač nedejvani, in tüdi vina je puno na stolaj bilou. Sakši si je malo dejvo, pa kakšo kupico vöspiu, ali je vse tou tak vövidlo, kak da bi žalüvali za mrtvin. Stari Aladar, šteri se je nazadnje tüdi vcuj k stoli seo, če glij je nej pri malatidvi delo, ali je ponavadi sigdar biu polek, gda se je gde kaj djelo pa pilou, si je za en čas zgučo: »Tak, Janoš. Zadnji adomaš si ta opravo. Boug nas žijvi! Ferko tebé tüdi!« Rejsan je nazadnje v toj vejsi tisti vrouči den zadnjo pout mašin mlato. Djanoš je nej več sejanja meo, najbrž zavolo toga, ka je nej ščeo kombajna na njivo pistiti, pa tüdi lejta so ga že fejst doj proti zemli težile. Te mlatidve so se lidje spomili ešče nazadnje samo te, da so za eno par lejt Ferkona ta pokapali. Gda so domou z brütova (cintora) šli, si je stari Aladar, šteri je skre Pištivna ta stapo, zgučo: »Ferkona je lestvica pokopala, da se njemi je pri Djanoši okouli obrnoula. Od tistoga časa je več nej dober biu. Kakše močno tejlo, ali so niti doktori več nej mogli pomagati. Nej tak, Pišta? Vej pa ti itak najbole znaš, kak je vse tou bilou.« Foto: K. Holec 10 Zgodbe vogerszkoga králesztva - 45. »Slobaudnost se začne tam, gde se skonča straj« 5. marciuša 1953 je mrau Stalin, prvi človek sovjetske partije ino imperija od začetka 1920-i lejt. Nauvi moskovski voditeli so Mátyási Rákosini zapovödali, aj za ministrskoga predsednika Madžarske imenüje Imrena Nagya. Té komuništar s krščanjske dr- pa k kipi Józsefa Bema. Zmejs so na rame vödejvali zastale brezi »Rákosina grba« (címer). Dosta delavcov se jim je pridrüžilo, na Bem József trgi je je bilau že skoro 50 gezero. Prauti Parlamenti je kisnej stapalo več kak 100 gezero Peštarov. Večer so bile demonstracije na Imre Nagy med svojim gučom pred Parlamentom 23. oktobra 1956 med revolucijov je biu predsednik Ministrskoga tanača žine je vpelo dosta reform, zatok je biu simpatičen skoro vsakšoma v rosagi. Toga pa so se zbodjali njegvi »tivariške«, zatok je mogo dojpovödati ino eške s partije so ga vözaprli. Veuka sprememba je prišla po XX. kongresi Komunistične partije Sovjetske zveze (KPSZ) februara 1956, gda so dojzračunali s Stalinovim spominom. Madžarski reformisti ino štanderska mladina so začnili terdjati konec koncepcijski procesov, situacija je grtüvala vsikdar bole vrauča. Juliuša so voditeli madžarske partije dojminili diktatora Rákosina, šteri je mogo oditi daleč v Sovjetsko zvezo. 6. oktobra so znauvič pokopali nekdešnjoga ministra Lászlóna Rajka, na sprevod je prišlo sploj dosta lüdi. Vnoči 22. oktobra so štanderge Tehniške fakultete (Műegyetem) v svoji »16 punktaj« terdjali, aj z rosaga vöodide sovjetska sodačija, Imrena Nagya imenüjejo za ministrskoga predsednika ino vöspišejo slobaudne volitve. Tak kak so se odlaučili, so dijacke drügi den v tretjoj vöri zadvečerka odišli k spomeniki Sándora Petőfina, od tistec trej glavni lokacijaj: pred Parlamentom je lüstvo poslüšalo guč Imrena Nagya, na Felvonulás trgi so podrli Stalinov kip, tretja skupina pa je odišla k Radioni, ka bi nutprešteli njina terdjanja. Mesto toga je prvi sekretar Ernő Gerő nutpravo, ka je tau »nacionalistični protest«. Mérne demonstracije so gratale revolucija s pükšami. Strejlanje se je začnilo večer kauli 11. vöre, od drügoga zranka so se madžarski čapati bíli že s sovjetskimi tanki iz okolice Budimpešte tö. Revolucionari so bili zvekšoga mladi delavci ali pa srejdnješaulci. Takzvani »peštarski pojbov« je nej bilau več kak par gezero, depa cejlo lüstvo varaša jim je pomagalo. Skrivali so se ino tak na nikoj dejvali menjše sovjetske čapate ali gorvužigali sovjetske tanke, šteri so se stisnili v vauske ulice. Pravo svojo ideologijo so nej meli, steli so samo zrüšiti diktaturo ino stvauriti eden neodvisen rosag. Vnoči 23. oktobra so Imrena Nagya nazaj v Politbiro vzeli, te ga pa imenüvali za ministrskoga predsednika. Nej se pa je nika spremenilo, zatok je 25. oktobra pred podnevom pá več gezero lüstva vö na ulice odišlo. Zgaudila se je nauva tragedija: pred Parlamentom so začnili strejlati med lidi, skoro stau od nji je mrlau. Revolucija je pá nauvi elan dobila. Imre Nagy je dosegno, ka so odpüstili Ernőna Gerőna, za nauvoga prvoga sekretara delavske partije (MDP) so imenüvali Jánosa Kádára. Če rejsan je ministrski predsednik sprvoga na radioni eške o »kontrarevoluciji« gučo, je začno 28. oktobra ovak, o »narodno-demokratičnom gibanji« govoriti. Zglaso je tau tö, ka sovjetski čapati za en malo vö z Budimpešte ino rosaga odidejo. Revolucionarom je obečo amnestijo ino ka razpistijo ÁVH, tau pa je tö oblübo, ka nazajpostavijo »Kossutha grb« ino enjajo s kolektivizacijov. Tak se je politika vlade poglijala s terdjanji štanderov ino demonstrantov. 30. oktobra so stvaurili Narodno štražo (Nemzetőrség), mesto Madžarske delavske partije je gratala Madžarska socialistična delavska partija (MSZMP). 31. oktobra se je javno pokazo knezoškof (hercegprímás) József Mindszenty, šteroga so v Budimpešto pripelali sodacke. 2. novembra sta bila v nauvoj vladi - zvün Imrena Nagya več samo dva komuništara, drügi so bili od paverski ino socialdemokratski strank. Tistoga ipa se je tak vidlo, ka mabiti Moskva tö dopisti té spremembe. Tau vüpanje se pa je nej spunilo: predsedstvo KPSZ se je odlaučilo, ka trbej revolucijo dojstrejti ino z Madžarske pá sovjetskoga vazala napraviti. Sovjeti so bili batrivni, vej so pa bile ZDA (USA) pasivne, svejt pa se je bole s krizov pri Suezi spravlo. Sovjetski čapati so se prauti Budimpešti napautili 4. novembra zrankoma rano. Madžarska sodačija se je nej prauti postavila, zatok so tanki sploj naglo prejk rosaga prišli, ino bili že zrankoma v 8. vöri pred Parlamentom. Reformni komuništarge z Imrenom Nagyom so prosili pomauč od jugoslovanske ambasade, Mindszenty je zbejžo k Merkanarom. Ministrski predsednik je na radioni povödo, ka je prej »vlada na svojom mesti« ino ka »se naši čapati vojskujejo«, če rejsan je bilau tau daleč od istine. Té guč je tö pripomogo k tomi, ka so se revoluciunarge znauvič prauti sovjetskoj Madžarsko. Kádar pa je mesto toga postavo svojo znautrašnjo sodačijo (karhatalom), člane od štere so zavolo njinoga manglina z bate »pufajkaše« zvali. Drüga organizacija s pükšami je bila Delavska štraža (Munkásőrség), odürdjavani ÁVH pa so nej nazaj postavili. 22. novembra so zgrabili Imrena Nagya pa njegve sodelavce ino je odpelali na Romanarsko. Revolucionarne komiteje so vrazmo spistili, vpelali so šta- Lüstvo kauli tankov na peštarskoj ulici - Madžari so pá pokazali svojo revolucionarnost premauči postavili. Od tisti, šteri so spadnili, je bilau skoro polonje pod 25 lejt ino več kak polonje fizični delavcov. Skoro 80 procentov revolucionarov je mrlau v Budimpešti, s toga se vidi, ka so zvekšoga v glavnom varaši gorstanili. Gda so Sovjeti dojzbili revolucijo, se je 7. novembra na ednom rusoškom tanki v Budimpešto pripelo János Kádár, šteroga so ranč tak sovjetski voditeli na čelo rosaga postavili kak prva Rákosina, Gerőna ino Nagya. Biu je fotiv edne lapice, šteri je gorraso med veškimi pa varaškimi srmakami v Horthyna časi, sledik pa v Budimpešti popravlo pisalne mašine. Že vnoči 1. novembra so ga s fligarom v Moskvo odpelali, gda pa se je povrno, je nej léko delo emo. Doma so ga odürdjavali, na tihinskom je nej emo poštenjá. Zdrüženi narodi (ENSZ) so terdjali slobaudne volitve ino ka aj sovjetska sodačija zapisti Porabje, 16. julija 2020 tarialne birovije. Pá so strejlali med lidi, v Salgótarjáni, Miskolci ino Egeri je mrlau skoro stau protestnikov. Na ljudski birovijaj so do konca leta 1959 na vauzo osaudili 22 gezero lüdi, 229 pa so vmorili. 13 gezero lüdi so brezi pravnomočne obsodbe (jogerős ítélet) internérali, z rosaga je odskočilo 200 gezero prestrašeni lüdi. V 20. stoletji je bilau tau že štrto veuko madžarsko bejžanje v svejt, štero je najvekši kvar v domanjoj inteligenci napravilo. Najvekšo znamenje je emo proces prauti Imreni Nagyi, šteroga so s sodelavcami apriliša 1957 nazaj z Romanarskoga pripelali. Od nji so štiri - med njimi nekdešnjoga ministrskoga predsednika ino njegvoga sodačkoga ministra Pála Malétera - na smrt osaudili, vmorili so je 16. juniuša 1958. -dmvir fotografij: Fortepan 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 17.07.2020, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Poletno jutro, 9.00 Otroški program: Op! 9.55 TV-izložba, 10.10 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 11.10 Na vrtičku: Dolenjki, dokumentarna oddaja, 11.45 Hotel poldruga zvezdica, slovenska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 TV-izložba, 13.45 Priprave za odpravo na Mars, francosko-ameriška dokumentarna oddaja, 14.40 TV-izložba, 15.00 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.35 Otroški program: Op! 16.25 Mi 4je: Novi začetki, nemška nadaljevanka za mlade, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Circom Regional: Dokler si živ, ostaja upanje, koprodukcijska dokumentarna oddaja, 17.55 Infodrom, poletje 2020: Odnosi, informativna oddaja za otroke in mlade, 18.10 Risanka, 18.15 Pujsa Pepa: Zobozdravnik, risanka, 18.25 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Poletni koncerti iz naših krajev - Ansambel Saša Avsenika s komorno skupino godal Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, 21.05 Bolnišnica New Amsterdam (II.), ameriška nadaljevanka, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Dubrovniška republika: Majhna med velikimi, hrvaška igrano-dokumentarna nadaljevanka, 23.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.15 Napovedujemo PETEK, 17.07.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.00 Videotrak, 9.55 Napovedujemo, 11.20 Poletno jutro, 13.05 Slovenski magazin, 13.30 Prisluhnimo tišini: Uspešni podjetniki invalidi, 14.15 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.40 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.20 Nogomet - državno prvenstvo: Mura : Olimpija, 34. kolo, 17.10 Zvezdana: Bodi dama!, 18.00 Kako je padala Evropa, dokumentarni film, 18.55 Videotrak, 20.00 Resnica o aferi Harry Quebert, ameriška nadaljevanka, 20.50 Več po oglasih: Turnir, slovenska nadaljevanka, 21.30 Ljubosumnica, francoski film, 23.15 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Tina Maze, 0.10 Videotrak, 1.10 Info kanal SOBOTA, 18.07.2020, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.00 Infodrom, poletje 2020: Odnosi, informativna oddaja za otroke in mlade, 10.20 Čist zares: Sodobni ples, 10.45 TV-izložba, 11.00 Zgodbe izza obrazov: Matej Markovič, dokumentarna oddaja, 11.35 Sto let pozneje, 12.40 NaGlas!: Marko Tomaš, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.50 TV-izložba, 14.05 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Zalagasper, 14.55 Odstrta starodavna mesta: Atene, britanska dokumentarna serija, 15.45 TV-izložba, 16.00 Naš vsakdanji kruhek: Hujšanje ni nobena znanost, slovenska nanizanka, 16.30 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Duhovni utrip: Pet neverjetnih, 17.35 Alpe-Donava-Jadran, 18.00 Ozare, 18.10 Družinska kuhinja s Catherine: V Združene države Amerike!, oddaja o kuhanju, 18.40 Erika: Uganka o zaklenjenih vratih, risanka, 18.57 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Nepozabna noč britanskih princes, angleško-švedski film, 21.35 Poročila, Šport, Vreme, 22.00 Deklina zgodba (III.), ameriška nadaljevanka, 22.55 Sedmi pečat: Utoya, 22. julija, norveški film, 0.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.00 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 1.50 Napovedujemo SOBOTA, 18.07.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Videotrak, 7.00 Najboljše jutro, 9.00 Pričevalci: Jakob in Matevž Košir, 11.20 Blisk, slovenska nadaljevanka, 12.15 Muzikajeto: Mlada glasba/Ensemble Janus Atelier, 12.45 Slovensko olimpijsko stoletje, dokumentarna serija, 13.50 40 solz sreče, iz zakladnice slovenskih olimpijskih medalj, 15.25 W. A. Mozart: Lažna vrtnarica, operna predstava Akademije za glasbo v Ljubljani, 17.20 Bolnišnica New Amsterdam, ameriška nadaljevanka, 18.55 Videotrak, 20.00 Poletni koncert iz Schönbrunna: Dunajski filharmoniki in Gustavo Dudamel, 21.40 Sledi: Simon Kukec, oče laškega piva, dokumentarna oddaja, 22.05 Poletna noč: 50 let Slovenske popevke, 23.25 Videotrak, 0.25 Info kanal NEDELJA, 19.07.2020, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 10.05 Govoreči Tom in prijatelji: Garažna gostija, risanka, 10.20 Špasni učitelj: Pes, nizozemska otroška nanizanka, 10.45 Med valovi, 11.10 TV-izložba, 11.25 Ozare, 11.30 Obzorja duha: Ljubljena Amazonija, 12.10 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Poletni koncerti iz naših krajev Ansambel Saša Avsenika s komorno skupino godal Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, 14.25 Glasbeni pozdrav, 15.15 TV-izložba, 15.25 Smola, italijanski film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Joker, kviz, 18.10 Italijanska kuhinja s Catherine: 1. oddaja, oddaja o kuhanju, 18.40 Muk: Mlin na veter, risanka, 18.57 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Umori na podeželju (XXI.): Umori v malem, britanska nadaljevanka, 21.40 Intervju: Erika Jazbar, 22.30 Poročila, Šport, Vreme, 22.50 Zastrupljanje raja, ameriški dokumentarni film, 0.05 Operne arije: Baritonist Jože Vidic (G. A. Rossini: Seviljski brivec), 0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.40 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.30 Napovedujemo NEDELJA, 19.07.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 6.10 Videotrak, 7.05 Duhovni utrip: Pet neverjetnih, 7.20 Glasbena matineja, 8.25 Družinska kuhinja s Catherine: V Združene države Amerike!, oddaja o kuhanju, 8.50 Blisk, slovenska nadaljevanka, 10.10 New neighbours - Novi sosedje: Hiša boja, dokumentarna serija, 10.35 Čez planke: Gruzija, 11.30 Žogarija, 12.00 Zmage so doma - Olimpijske igre 2016: otvoritev, 16.05 Mogočni vlaki: ZDA - ameriška čezcelinska železnica, potopis, 17.20 Ambienti, 17.50 Troje svetih, dokumentarni film, 18.50 Videotrak, 19.55 Nogomet - državno prvenstvo: 35. kolo, 22.50 Žrebanje Lota, 23.00 Zvezdana: Bodi dama!, 23.50 Videotrak, 0.50 Info kanal PONEDELJEK, 20.07.2020, I. spored TVS 6.30 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Poletno jutro, 9.00 Otroški program: Op! 9.55 TV-izložba, 10.10 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 11.10 Na vrtičku: Štajerke, dokumentarna oddaja, 11.45 Hotel poldruga zvezdica, slovenska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 TV-izložba, 13.45 Onkraj avtističnega spektra, kanadska dokumentarna oddaja, 14.40 S-prehodi: Moč literature, 15.15 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.25 Dober dan, Koroška, 15.55 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Free spirits - Samosvoji: Renato, Samira, Mohamad, dokumentarna oddaja, 17.50 Na kratko: Svobodna volja, 18.00 Malčki: Kje prebiva sadje, risanka, 18.10 Zmedi gre v Zakajzato: Sendvički, risanka, 18.25 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Peš po ameriških celinah, potopis, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Platforma: Medijska arheologija, 23.30 Glasbeni večer, 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.45 Napovedujemo PONEDELJEK, 20.07.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.00 Videotrak, 9.55 Napovedujemo, 11.40 Družinska kuhinja s Catherine: V Združene države Amerike!, oddaja o kuhanju, 12.00 Poletno jutro, 13.50 Obzorja duha: Ljubljena Amazonija, 14.45 Nogomet - državno prvenstvo: 35. kolo, 16.45 Glasovi strahu: Sovražnik mojega sovražnika je moj prijatelj, koprodukcijska serija, 17.10 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Madagaskar: Samosvoja skrivnost, dokumentarna oddaja, 18.55 Videotrak, 20.00 Mogočni vlaki: Kuba - po poti sladkorja, potopis, 20.55 Mame: Rojstni dan, slovenska nanizanka, 21.20 Dediščina Evrope: Tannbach - usoda neke vasi (II.): Zid za mir, nemško-češka nadaljevanka, 23.05 Očetje in sinovi, koprodukcijska dokumentarna oddaja, 0.05 Videotrak, 1.10 Info kanal TOREK, 21.07.2020, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Poletno jutro, 9.00 Otroški program: Op! 9.55 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 11.15 Na vrtičku: Biodinamiki, dokumentarna oddaja, 11.45 Hotel poldruga zvezdica, slovenska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 TV-izložba, 13.45 Prevzgojni tabor, francoska dokumentarna oddaja, 14.40 Duhovni utrip: Pet neverjetnih, 14.55 TV-izložba, 15.10 Potepanja - Barangolások: Baja és/in Mátra, 15.40 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Sledi: Mitja Šipek, Korošec za mušter, dokumentarna oddaja, 17.50 Kalimero: Skrinjica skrbi, risanka, 18.10 Čebelice: O kralju, ki ni maral pospravljati, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 KGB - meč in ščit, nemško-britanska dokumentarna serija, 20.55 Bolnišnica New Amsterdam (II.), ameriška nadaljevanka, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Pričevalci: Štefka Antonija Pavlin, France Žbogar, 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.45 Napovedujemo TOREK, 21.07.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.00 Videotrak, 9.55 Napovedujemo, 10.45 Poletno jutro, 12.45 Otvoritveni koncert festivalov Junij v Ljubljani in Porabje, 16. julija 2020 OD 17. julija DO 23. julija Imago Sloveniae: Big Band RTV Slovenija s solisti, 14.50 Popotovanje, zgodbe iz FIFA svetovnega prvenstva v nogometu 2010, 16.00 Zmage so doma: Olimpijske igre 2016 - kolesarstvo (M), cestna dirka, 17.10 Intervju: Erika Jazbar, 18.00 Madagaskar: Skrivnostna celina, dokumentarna oddaja, 18.55 Videotrak, 20.00 Po sledeh baleta na Slovenskem, dokumentarna serija o baletu, 21.05 Mame: Gostja, slovenska nanizanka, 21.35 Thelma, koprodukcijski film, 23.30 NaGlas!: Marko Tomaš, 23.45 Videotrak, 0.45 Info kanal SREDA, 22.07.2020, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Poletno jutro, 9.00 Otroški program: Op! 9.55 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 11.15 Na vrtičku: Irma in Mišo, dokumentarna oddaja, 11.45 Hotel poldruga zvezdica, slovenska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 TV-izložba, 13.45 Epidemija kratkovidnosti, francoska dokumentarna oddaja, 14.35 TV-izložba, 14.50 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.05 Pod drobnogledom - Nagyító alatt: Családfakutatás/Rodoslovje, 15.40 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Slovenska narečja: Panonska narečna skupina, izobraževalno-dokumentarna serija, 17.50 50 knjig, ki so nas napisale: Drago Jančar: Severni sij, 18.00 Čarli in Lola: Jaz že ne bom pustila, da mi izpade zobek, risanka, 18.25 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Ko bojo krave letele, češki film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Dubrovniška republika: Življenje, hrvaška igrano-dokumentarna nadaljevanka, 23.50 Slovenska narečja: Panonska narečna skupina, izobraževalno-dokumentarna serija, 0.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.40 Napovedujemo SREDA, 22.07.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.00 Videotrak, 9.55 Napovedujemo, 11.00 Italijanska kuhinja s Catherine: 1. oddaja, oddaja o kuhanju, 11.30 Poletno jutro, 13.20 Nogomet - FIFA svetovno prvenstvo 2018: Sanje, uradni film prvenstva, 14.40 Zmage so doma: Olimpijske igre 2016 - namizni tenis (M), Tokič : Wang, 15.35 Sledi: Mitja Šipek, Korošec za mušter, dokumentarna oddaja, 16.15 Ambienti, 16.50 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Janez Škof, 17.50 Od Eldorada do pekla, potopis, 18.50 Videotrak, 19.55 Nogomet - državno prvenstvo: 36. kolo, 22.50 Žrebanje Lota, 23.00 Ko se tam gori olistajo breze, portret pisateljice Brede Smolnikar, 23.55 Videotrak, 0.55 Info kanal ČETRTEK, 23.07.2020, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Poletno jutro, 9.00 Otroški program: Op! 9.55 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 11.15 Na vrtičku, dokumentarna oddaja, 11.45 Hotel poldruga zvezdica, slovenska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 TV-izložba, 13.45 Mleko - dejstva, številke in prepričanja, nemška dokumentarna oddaja, 14.40 Slovenci v Italiji, 15.10 Moj gost/Moja gostja - Vendégem: Lendvai Zoltán János, portretna oddaja, 15.45 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Zgodbe izza obrazov, dokumentarna oddaja, 17.55 Na kratko: Arhetipi, 18.05 Dinotačke: Kar je bilo smešno, risanka, 18.25 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Najglasnejši glas, ameriška nadaljevanka, 20.50 Velike osebnosti 20. stoletja: Slavne osebe iz sveta zabave, britanska dokumentarna serija, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Dubrovniška republika: Mojstri diplomacije, hrvaška igrano-dokumentarna nadaljevanka, 23.50 Zgodbe izza obrazov: Irena Polanec, dokumentarna oddaja, 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.45 Napovedujemo ČETRTEK, 23.07.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.00 Videotrak, 9.55 Napovedujemo, 11.15 Poletno jutro, 13.15 Italijanska kuhinja s Catherine: 1. oddaja, oddaja o kuhanju, 13.40 Nogomet - državno prvenstvo: 36. kolo, 15.20 Slovenska narečja: Panonska narečna skupina, izobraževalno-dokumentarna serija, 16.05 Glasbeni pozdrav, 16.55 Poletni koncerti iz naših krajev - Ansambel Saša Avsenika s komorno skupino godal Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, 18.00 Angola: Prezrta dežela, dokumentarna oddaja, 18.55 Videotrak, 20.00 Cesarstvo rdečega zlata, francoska dokumentarna oddaja, 20.55 Mame: Avdicija, slovenska nanizanka, 21.25 Poti svobode, poljska nadaljevanka, 22.20 Lipicanci, kratki glasbeni film, 22.30 C. Orff: Carmina Burana, La Fura dels Baus - Otvoritev 65. Ljubljana Festivala, posnetek s Kongresnega trga v Ljubljani, 23.35 Slovenska jazz scena, 0.20 Videotrak, 1.20 Info kanal Olepšala je svet Mlada Sakalovčanka Noémi Illés je s svojim rojstvom olepšala svet svojih staršev leta 2002. Pred kratkim je praznovala svoj 18. rojstni dan, na katerem je med drugim dobila tudi »regi- strsko tablico« in knjigo o tem, zakaj je bilo pomemnbno leto njenega rojstva. Ob vseh darilih se je najbolj veselila »vozniški«, saj je izpit opravila prav na rojstni dan. Noémi, ki se je prejšnji teden skupaj s sestro udeležila on-line Poletne šole slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani, iskreno čestitamo. Uredništvo Vera Gašpar je bila 80 let stara Vera Gašpar, zvesta pevka Mešanega pevskega zbora Avgust Pavel z Gornjega Senika, ki ga vodi Ciril Kozar, je pred kratkim praznovala 80. rojstni dan. Ob tej priliki se je s člani pevskega zbora najprej srečala v gornjeseniški cerkvi, kjer so se skupaj zahvalili za milosti, ki jih je Vera bila deležna v teh osemdesetih letih. V kulturnem domu so jo člani pevskega zbora pozdravili s šopkom in torto. Čestitala ji je tudi dolgoletna zborovodkinja Marija Trifusz. Piknik porabski slovenski penzionistov Prejk novin tü razglasimo, ka predsedstvo Dröjštva porabski slovenski penzionistov z veseldjom zové vse svoje penzioniste na poletno srečanje, stero de zadnjo nedelo v mejseci, 26. juliuša 2020, od 13.30 vöre v šatori na kegljišči/tekepálya v Monoštri. Šator smo zapovedli zatok, aj vse bole na rejdko pa na friškom lufti baumo. Prosimo, naprej napisane rendelüvanje pauleg koronavirusa moramo VSI nota držati!. V programi de najprvim volilni občni zbor, potistim pa veseli, karažen piknik. Za športni program vam ponidimo kegljanje (teke), za dobro volau veselico, najbole pa dobro drüžbo. Igro de Lajči Nemec, njegvi honorar vküp damo z dobre vole. Sto de kejglo, mora s seov prinesti posaba zatau (športne) cipale. Za piti se vsakši sam mora brigati, bau bife v šatori tü. Za djesti, za šator, za arendo kegljišča plača dröjštvo. Iz vasnic vsi leko pridejo z rednimi avtobusami, steri kraj pelejo kaulek ene vöre, nazaj pa večer s šesti avtobusom. Števanovski, otkauvski, verički tau nazaj domau rejšimo s pomočtjauv števanovskoga kombija pa avtona, zakoj se trno lepau zahvalimo. Sto želi pridti, prosimo, aj se zglasi najkasnej do 19. juliuša pri svoji vodji. S toplim srcaum VAS čakamo! Klara Fodor, predsednica Pod Srebrnim brejgom … … mejra nega! Nega mejra za mlade, steri so srejdnje šaule zgotovili. Na maturantska vandranja bi radi šli, eni so že odišli, depa vse bole se čüje, aj te norije ne delajo. Zakoj, se leko pitate? Zatoga volo, ka tejm mladim je nej zavole v Sloveniji cejli teden ali eške kakši den kcuj se lepau meti. Inda so v Grčijo, v Španijo ojdli. Koronavirus je tau doj stavo. Zdaj najbole njim Hrvaška žmana gé, samo aj maurdje bau. Stra pa velki gé. Prvi 250 mladi je že odišlo svetit tau, ka so zrejli gratali. Obečali so, ka sami med seuv ostanejo, niške drugi kcuj ne stane. Tak brezi korone nazaj domau pridejo, obečavajo. Sto vej, leko ka so rejsan že zrejli gé pa se nika lagvoga nede zgodilo. Turistične agencije za maturantov volo dun nika prislüjžijo. Gvüšno, ka vse prejk obečavajo, kak nikše brige nej trbej meti. Nikše brige nej trbej meti, vsi mladi kak najbole zdravi domau pridejo. Eške njivi stariške vse takše garantejrajo; naši mlajši so zdaj zrejli gé, nikšoga straja nej trbej meti. Depa stra je ostano. Hrvaška pa Slovenija si mata eške dosta za povedati. Najbole tau zavolo granice vse vküper dé. Eške zdaj, po telki lejtaj, sta se nej zgučali, kak granica na maurdji dé. Nejde pa nejde pa li nejde. Slovenci zatoga volo na svoje sausede velke čemejre küjajo. Depa gda leto pride, tak nagnauk ta na maurdje dejo. Vse se tapozabi, dokeč gesen ne pride. Po tejn se zanuva na nji čemeriti začnejo, ka slovenskomi maurdji mer ne njajo. Pa znauva leto pride, velko pajdaštvo grata. Tö zatoga volo so se slovenski glavaške s hrvaškimi zgučali, aj se negativna propaganda ne dela, če v Zagrebi nevolo zavolo koronavirusa vözglasijo. Kakoli z vsejm tejm turizmom bau; eni do slüžili, drugi pejneze tadavali. Pajdaštvo pa vsigdar nej večno gé. Zaprav, v slüjžbaj se tö leko kaj vküper potere. Od toga guči tau, ka je püšpek iz Murske Sobote enomi dühovniki njegvo delo doj zapovedo. Njajmo zdaj njegvo menje, obema krajinama spod Srebrnoga brejga dobro poznani gé. Ka je istina pa ka nej, tau vejn, klajfarce najbole poznajo. Istina pa je tau, ka mediji zdaj nauvo čunto za doj obejrati majo. Iškejo lidi, ka ga poznajo, ka je delo, ka je nej delo, ka je naredo, ka si je brodo pa tau tö, kak se je ranč té püšpek k njemi ladit ojdo, na, v bazen kaupat ojdo. Zakoga volo je pajdaštvo vrag vzeu, njiva najbaukše vejta. Mediji pa do tadale čunto meli, dokejč, ja, dokejč nauvo ne dobijo. Leko že včasin po tejm, gda prvi zrejli mladi lidge s Hrvaške domau pridejo ali pa po tejm, gda se kaj vcejlak nauvoga lagvoga zgodi. Ja, kak bi moderni mediji brezi nevaul, tragedij, klajf pa vsega drugoga negativnoga sploj leko živeli? Eden moj poznanec nekše fele kontra recept za vse takše ma. Od toga brodi, ka bi srečen radio pa srečno televizijo naredo. Na programi od obej nika takšoga nej bi bilau. Samo vse lejpo, optimistično pa vse kak najbole pozitivno leko gé. Samo eden problem se pri toj ideji na velki leko vidi. Tau pa je, ka smo lidge takšnoga nej kcuj včeni. Če nin nikšne velke baje nega, tau ne more interesantno biti. Naš brejg, naš Srebrni brejg, bi trno rad biu, če bi samo takše lejpe, vesele pa srečne informacije do njega leko prišle. Zagnauk nika tak vö ne glejda, ka bi tomi tak bilau. Depa vüpanje leko tadale živi. Od vüpanja takšoga ali ovakšoga pa té naš brejg vsefele leko povej. Miki Roš TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB