Kipec llegalca v Šiški
O naših labornikih večkrat pišemo. pa še vseeno premalo, da bi se lahko vsaj približno seznanili z izredno pestrim delom te mladinskovzgojne organi-zacije.
Letošnjega decembra bo minilo 30 let, ko je bila ustanovljena v Šentvidu prva povojna taborniška or-ganizacija; sicer pa vemo, da so bile manjše enote predvojnih taborniških organizacij tudi v današnjem prostoru občine Šiška izredno aktivne in torej ni čudno, da tudi povojno taborniško gibanje uspešno nadaljuje tradicijo.
So sicer določene povezave med vsemi taborni-škimi gibanju v svetu, pred vojno in po njej — življe-nje v naravt boj proti naravnemu in drugemu so-vražniku, medsebojna pomoč in sodelovanje med vsemi Ijudmi sveta ne glede na rasno, versko ali dru-gačno pripadnost. Vseeno pa jugoslovanska tabor-niška povojna organizacija posebej izstopa, saj je odraz politike neuvrščene Jugoslavije, ki uživa v svetu poseben ugled. Tako tudi taborniška organi-zacija ni včlanjena v noben blokovski ali drug sve-tovni sistem, kljub temu pa sodeluje praktično z vsemi sorodnimi organizacijami, ki se ukvarjajo na podobnih osnovah z vzgojo otroka in mladinca.
Tako so tudi odličja v jugoslovanski in slovenski taborniški zvezi razvrščena glede na obseg in se-veda kvaliteto aktivnosti posameznega društva -tabomiškega odreda.
Letošnje predsedstvo republiške konference Zveze tabornikov Slovenije je pDnovno uvrstilo v majhno skupino najboljših odredov v Sloveniji dva naša taborniška odreda: BELE BOBRE iz Šentvida in ODRED ROŽNIK, ki ima svoje čete praktično po vsej občini. Oba odreda sta prejela naziv PARTI-ZANSKIODRED; to je najvišje priznanje, ki ga repu-¦ bliška taborniška zveza podeli odredu za minulo enoletno delo.
Odred Rožnik je to visoko odličje prejel že enajstič in je na samem vrhu slovenskjh taborniških odredov po številu prejetih odličij.
Zveza tabornikovSlovenije delujeod leta 1951, ko so ustanovitelji novega tabomiškega gibanja-posta-vili to zanimivo organizacijo na nove sodobnejše te-melje.
Danes nimajo taborniki, kot npr. drugod po svetu, vzornikov med Indijanci in divjimi plemeni. ki se bo-rijo za obstanek v divji naravi. Vzorniki so nam bližji — partizani s svojimi konkretnimi izkušnjami iz časov NOB in Ijudske revolucije. Zato je praktično v celoten taborniški program dela na tedenskih se-stankih in drugih akcijah v naravi vpleten niz aktiv-nosti, ki ohranjajo in razvijajo tradicije narodnoosvo-bodilnega boja in Ijudske revolucije. Praktične de-javnosti pa so tako že v osnovi usmerjene, da pri-pravljajo člana organizacije na splošni Ijudski odpor in družbeno oziroma osebno samozaščito. Prvine tega aela se sicer prilagajajo številnim spremem-bam v naši družbeni skupnosti, katere del so tudi člani taborniških enot.
Odtod tudi poudarek vrednotenju vzgojnega dela posameznih taborniških organizacij v Jugoslaviji ob prvinah NOB in Ijudske revolucije. Stevilne akcije so le obiike oziroma del celotne dejavnosti vodov, čet in odredov.
Zanimivo pa je, da sicer zahtevno in odgovorno delo z otroki in mladino vodijo mladi sami. Odrasli so le vpomoč kot mentorji, strokovni pomočniki za za-htevnejšadela, organizacijo večjih m odgovornejših akciji, kot so zimovanja, taborjenja, medrepubličke in mednarodne izmenjave članstva, daljša potova-rija ipd. Taborniki že od samega začetka delovanja organizacije poznajo samouDravljanje in delegatski sistem — od voda prek čeU- do odreda, občinske zveze itn. Taborni zbori na letnih taborih so nepo-sredna šola samoupravljanja. Gozdna šola nata-borjenjih je neposredno preverjanje usposobljeno-sti vsakega udeleženca za bivanje pod šotori. Od tod tudi toliko odličij za osvojeno znanje: prek 100 različnih veščin, preizkušenj, taborniških zvezd. In seveda tudi priznanj za uspešno aktivno delo. Skupek vsega tega in še marsičesa pa je seveda
osnova za priznanja občinske, republiške ali zvezne taborniške organizacije.
Najvišje odličje, ki ga lahko v SR Sloveniji prejme taborniški odred, je KIPEC ILEGALCA. To prizna-nje daje republiška skupščira tabornikov najbolj-š,emu izmed najboljših odredov. Pogpji so lahko zelo različni, vsekakor pa mora odred prejeti vrsto nazivov PARTIZANSKI ODRED, izkazati se mora pri gojenju in razvijanju bratstva in enotnosti jugo-slovanskih narodov in narodnosti, posebne uspehe mora dosegati pri razvoju organizacije v domačem kraju ali izven njega, sodelovati mora pri večini po-membnejših akcij v taborniškem merilu, vpet mor~. biti na razne načine v delovanje krajevne samou-prave; kar pa je izredno pomembno — pri vzgoji članstva mora biti uspešen. Seveda je tu še vrsta specifičnih tabomiških prvin, ki jih mora razvijati kandidat za to najvišje odličje.
Letos je KIPEC ILEGALCA prejel šišenski tabor-niški ODRED ROŽNIK. Rožnik je deveti odred, ki je V SR Sloveniji prejel to najvišje odličje, v Šiški pa prv!. Odred Rožnik je že leta 1969 prejel posebno priznanje PLAKETO DR. JOŽETA POTRČA, leta 1979 je prejel najvišje jugoslovansko priznanje ZLATI JAVOROV LIST Z ŽARKI, leta 1981 PRIZ-NANJE OSVOBODILNE FRONTE SLOVEN-SKEGA NARODA, tako da je KIPEC ILEGALCA praktično logično nadaljevanje v vrsti priznanj tej naši organizaciji.
Rožnikovci letos proslavljajo tudi 20-letnico sti-kov s tabornikom najbolj sorodno tujo organizacijo — s poljskimi harcerji \z Lodza. Julija bodo gostili skupno harcerskih (taborniških) inštruktorjev, av-gusta pa bo skupina šišenskih taborniških aktivistov potovala po poijskih taborniških centrih za vzgojo kadrov.
Odred Rožnik je letos tudi ODRED KOORDINA-TOR edinstvenega taborniškega odreda v Jugosla-viji - Bratskega odreda JUGOSLAVIJA. Ta vklju-čuje po en najboljši odred iz vsake republike in po-krajine. Lani je bila skupščina tega odredaV Šiški na prostorih ŠD Ljubljana. Tedaj so tudi razstavili del dokumentacije o delu tega odreda.
Rožnikovi klubovci letos praznujejo 15-letnico ta-borjenja v Rovinju in prav toliko let naporov in odpo-vedovanj zaradi gradnje tabornega centra v tem znanem turističnem kraju Istre. Ta taborni center še vedno zahteva izredno veliko dela, sredstev in pri-zadevanj prj revitalizaciji tabornih objektov. Višje cene prevoznih storitev, materiala, pa tudi hrane so povsem izčrpali taborniški žep. Zato tudi ni čudno, da je to doslej edini slovenski tabomi center bb morju izven Slovenije. Taborniški funkcionarji mo-rajo biti res pravi navdušenci in se odpovedujejo marsičemu, dalahkožetolikočasavztrajajo pri ure-janju tega prostora.
Poseben problem so taborniški prostori odreda Rožnik. Z rušenjem prostorov na Gasilski 17a je odred izgubil osnovne možnosti za delo. Zato so se člani razpršili po raznih krajih. Čete odreda deiu-jejo na osnovni šoli Zvonka Runka, v Domu ŽEKS na Aljaževi cesti, v osnovni šoli Veljka Vlahoviča v Kosezah, na osnovni šoli Milana Mravljeta v Drav-Ijah, v kadetski miličniški šoli v Tacnu, še prej pa na osemletkah v Šmartnem in v Vodicah, kjer je četa prerasla v odred. Kiubovci pa so iz raznih krajevnih skupnosti in se sestajajo po raznih šolah, domovih in gostujejo iz»en občine Šiška.
Izvršni svet občine Ljubijana-Šiška je že našel re-šitev in odkupil objekt na Aljaževi 7, ki ga bodo upo-rabljali taborniki. Objekt seveda sedaj še ni uspo-sobljen za delo mladih, saj je bil celo predviden za . rušenje. Taborniki so že sestavili gradbeni odbor, ki bo poskrbel za potrebno dokumentacijo za sanacijo obstoječega ali pa morda celo za gradnjo povsem drugačnega doma tabornikov na tem mestu. S tem bo še precej dela in taborniki pričakujejo sicer ob-Ijubljeno pomoč skupščine občine oziroma njenih organov, ki so dolžni omogočiti tabornikom ustrezne prostore za delovanje.
Ker je odred Rožnik aktiven v številnih krajevnih skupnostih, je otežkočeno medsebojno obvešča-nje. Zato izdaja že od leta 1961 lastno glasilo, ki se je sprva imenovalo ŠTOR (Šišenski taborniški odred Rožnik), od leta 1972, ko je šTOR postal ob-činski taborniški informator, pa Rožnikovi klubovci
izdajajo GALEBE. To je eno redkih, če ne celo edino glasilo, ki izhaja toliko časa, redno mesečno in v taki obliki oziroma kvaliteti. Glasilo zaposli številno članstvo, ki se izobražuje tudi v tej smeri.
Odred Rožnikježe pred leti ustanovil študijski ta-borniški kabinet, najprej v Kosezah, kasneje pa v Dravljah na osnovni šoli. Številne strokovne publi-kacije, ki jih odred sam izdaja oziroma nabavlja, so zbrane v bogati odredni knjižnici in dostopnevodni-kom in drugim odredovim aktivistom.
Odred ima urejeno bogato hemeroteko (zbirka izrezkov iz časopisja, ki piše o delu odreda), več tisoč zbnnih barvnih diapozitivov o delu tega tabor-niškega odreda in jih tudi uporablja za predavanja o delu v organizaciji.
Člani odreda so pred tremi leti konstruirali nov tip lesene postelje za šotor, prav tako tudi zložljive poli-ce, oboje brez kovinskih elementov. Taborniški kot-liček, ki ga vodi uporabljajo na akcijah, je tudi Rožni-kova »inovacija«, saj gre za ročno delo pasarja in kovača.
Decembra praznuje odred 25-letnico uradne ustanovitve, sicer pa deluje odred že 26,leto v Spodnji Šiški in kasneje še drugod.
Zadnja leta imajo naši taborniki težave s kadri; usmerjeno šolstvo zahteva več dela, pouk traja do poznih večernih ur in tako ostane malo časa za r.e-stajanje — le prosti dnevi, sobote in nedelje. To pa je za pravega tabonika premalo. Vendar se je izka-zalo, da so mlajsi vodniki, ki obiskujejo še osnovno šolo, tudi resni, odgovorni in sposobni taborniški de-lavci. Le prostori za sestajanje so največja ovira za kvalitetnejše in bolj zbrano in organizirano delo. Stalne selitve v druge prostore samo zavirajo ute-čene načrte delovanja vodov in čet. Zato so se ta-borniki naselili v zgradbi na Aljaževi 7, čeprav so prostori dobesedno obupni in sevedatudi neoprem-ijeni. Vendar, kot pravijo vodniki, nihče jih ne meče iz prostorov; vedo, da bodo na naslednjem se-stanku našli svoje stvari spet na istem mestu, ne bo treba iskati rezervnega prostora v bližnjem bifeju...
Odred Rožnik ima tudi svoj taborniški kombi, ki ga seveda upravljajo starši članov oziroma klubovci. Ta kombi je rešil marsikatero akdjo, prihranil stro-ške prevoza, vodnikom pa omogočil tud: dejavnosti, ki sicer niso možne v takšni meri.
Ob vseh naštetih aktivnostih, ki jih rmajo v Rožni-ku, pa odredova uprava ugotavlja, da bodo najbrž letos morali poiskati »prisilnega upravitelja«, če bodo hoteli izpeljati načrtovane akcije in vzdržati pretirano narasle stroške vzdrževanja tabornega prostora, svojih novih prostorov in opreme. Kje so šele akcije! Dotacija, ki jo prejmejo, zadošča komaj za administracijo, najemnine, članarine in naročni-ne. Za vse drugo pa je treba iskati denar drugod. Toda letos bo šlo težko.
Seveda velja poudariti, da sloni celotno delo ta-borniških odredov, in tako tudi v odredu Rožnik, na Ijubiteljski osnovi; ni govora, da bi kdo dobil more-bitne dnevnice npr. za sodelovanje na skupščini ali zletu v Skopju, Kraljevu, Ljubuškem, Splitu ali v Beogradu, kjer so bili zadnje mesece; ali da bi kdo morda celo pomislil na i.akšno nagradaob občnem zboru ali ob koncu leta...
Takoj ko bi na ta način stirr.ulirali svoje delo, lahko kaj hitro črtajo organizacijo iz seznama društev v občini, pravijo. Toda čeprav iahko delajo brezplač-no, je vendarle materialne stroške, opremo in osnovne pogoje za delo otrok in mladine treba omogočiti. Tu pa se pri številnih društvih zatakne. Potem pa ugotavljamo, kako narašča mladinsko prestopništvo, kriminal, vlomi, objestnost mladih na cesti, v lokalih itd.
Tabomiki upajo, da jih ne bo zaneslo. Zato pa ra-čunajo na izpolnitev obljub odraslih. Pri tem mislijo predvsem na tisti svoj bodoči dom na Aljaievi 7 v Spodnji Šiški.
Ob izrednem priznanju našim tabornikom česti-tamo odredu Rožnik in jim želimo, da bi se lahko
čimprej vselili v urejene tabomiške prostore na Alja-
ževi 7.                                                              S.T.