POSTNI
v
iiniOÄ
Stanovsko in strokovno glasilo Zveze postnihßorganizacij za Slovenijo v Ljubljani.

Izhaja 1. In 15. v mesecu. — Cena 24 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej plačuje. — Oglasi po dogovoru. — Poštnina plačana v gotovini.
Rokopise na uredništvo .Poštnega Glasnika“ v Ljubljani. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravništvo lista. Rokopisi se ne vračajo.
Letnik IV.
V Ljubljani, dne 15. oktobra 1924.
20. števiSka
Karel Urbančič:
Revizija uradniškega zakona in uredbe o razvrščanju drž. nameščencev.
Dnevniki so dan za dnem prinašali različne vesti o delovanju vladne komisije za izpremembo zakona in uredbe o razvrščanju drž. uslužbencev. Te vesti so si pa največkrat nasprotovale, kar je begalo naše vrste. Posebno nejevoljo je vzbudila vest, da so že prispeli delegati iz raznih pokrajin v Beograd in sodelujejo z vladno komisijo na skupni anketi.
Zveza je na širši odborov! seji dne 26. septembra t. 1. soglasno sklenila, da odpotuje predsednik v' Beograd, da se tamkaj natančno o vsem informira in, če treba, brzojavno pokliče v Beograd še ostale delegate, ki jih je Zveza določila. Imel sem nalogo, da skupno s predsednikom Osrednje zveze drž. nameščencev v Ljubljani, s katerim sva skupno odpotovala, izposlujeva pri Centralnem Savezu drž. nameščencev v Beogradu, da skliče nekaj dni pred vladno anketo konferenco delegatov pokrajinskih organizacij, da se ti med seboj zedinijo o vseh predlogih v svrho enotnega nastopa na vladni anketi, da bi ne prišlo tam do prepirov, kar bi stvar zavleklo in uspeh oslabilo.
Anketa vladne komisije z zastopniki organizacij se bo vršila začetkom novembra. Takrat, ko sem se mudil v Beogradu, je komisija pretre-savala uredbo o razvrščenju po predlogih posam-nih ministrstev.
Tu objavljamo predlog za razvrščanje ptt. nameščencev, ki ga je stavilo ministrstvo pošte in brzojava »Centralni komisiji za izvrševanje zakona o činovnicima«.
I.	kategorija:
1.	skupina: Pomočnik ministra in generalni direktor.
2.	skupina: a) Pomočnik gen. direktorja, b) načelniki ministrstva in c) direktorji pošte in telegrafa; (pod b) in c) izvzetno, ako imajo 20 let državne službe in 5 let službe v stroki).
3.	) skupina: načelniki ministrstva in direktorji pošte in telegr. (redovno).
4.	skupina: Inšpektorji ministrstva (izvzetno 3 grupa), šefi odsekov v ministrstvu, pomočniki direktorjev pt. direkc.
5.	skupina: a) šef kabineta, b) šefi odsekov direkcije, c) inšpektorji direkcije, d) upravnik glavne telegr., telef. delavnice v Beogradu, e) upravnik glavne autogaraže v Beogradu, f) glavni nadzorniki telegr. telef. mrež, g)i upravniki glavne pošte, glavnega telegrafa, glavnega telefona, glavnega radiotelegrafa, pošte na železnici, v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, h) sekretarji ministrstva 40 %, i) sekretarji direkcij 30 %, j) višji kontrolorji ministrstva. Mesta pod d), e) in f) so določena za inženerje.
6.	skupina: Sekretarji ministrstva 60 %, sekretarji direkcije 70 %.
7.	skupina: Pisarji.
8.	skupina: Pripravniki.
N. B. Inženerji kakor pri gradbeni direkciji.
1 II. kategorija:
1. skupina:	Višji kontrolorji ministrstva in
direkcij, upravnik glavne tele. telegr. delavnice in upravnik glavne autogaraže, oba v Beogradu; glavni nadzorniki telegr. telef. mrež, šefi telegr. telefonskih’ tehničnih sekcij, upravnik glavnega ptt. skladišča ministrstva, upravniki izvzetih' ptt.
uradov in pošt I. reda, upravniki poštno carinskih skladišč in upravniki radiotelegrafa I. reda.
2.	skupina: Upravniki pošt II. reda, upravniki pošt. carinskih skladišč in upravniki radiotelegrafa 11. reda, upravniki tehničnih delavnic in auto-garaž pt. direkcij, sekretarji in računski kontrolorji ministrstva in direkcije 40 %, tehnični uradniki 20 %, pb. uradniki 20 %.
3.	skupina: Upravniki pošt III. reda, sekretarji in računski kontrolorji ministrstva in direkcij 60 %, pb. uradniki 30 %, tehnični uradniki 30 % in mehaničarji 30 %.
4 .skupina: Pisarji, pb. uradniki 50 %, tehnični uradniki 50 % in mehaničarji 70 %.
5.	skupina: Pripravniki.
III. skupina:
1.	skupina: Šefi arhivov pri ministrstvu in pri direkcijah, šefi samostojnili špedicijskih oddelkov (eventualno v 2. skupini)! upravniki ptt. skladišč pri direkcijah, telef. nadzornice pri glavnem telefonu v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani (eventualno 2. skupina).
2.	skupina:	Telefonistinje, mehaničarji, ar-
hivski uradniki, poštni kondukterji, skladiščniki, ekspeditorji pri ministrstvu in direkcijah, vsi po 20 %.
3.	skupina: Isti kakor v 2. skupini po 30 %j
4.	skupina: Isti kakor v 2. skupini po 50 %.
5.	skupina: Pripravniki.
Zvaničniki.
1.	skupina:	Administrativni ptt. zvaničniki,
nadzorniki telegr. telef. prog, tehnični delavci, pomožni kondukterji, Razdeljevalci pisem in brzojavk.
2 .skupina: Isti kakor v 1. skupini in podnad-zorniki telegr. telef. prog, pismonoše, raznašale! brzojavk in telef. pozivnic.
3.	skupina: Pripravniki.
Služltelji:
L skupina: Pisarniški služitelji.
2.	skupina: Ravno isti (po odstotkih).
Izprememba položajnih plač po načrtu vladne komisije:
‘.kategorija 1.	48.000 2.	42.000	li. kategorija	lil. kategorija
3. 36.000	izven položaja	izven položaja
4. 18.000	18.000	12.000
5. 12.000	1. 12.0(0	1.	9.000
6. 9.600	2.	9.600	2.	6.300
7. 6.300	3.	6300	3.	4.200
8. 4.200	4.	4.200	4.	3.000
9. odpade	5.	3.000	5.	2.400
Zvaničniki:	Služitelji:
L skupina: 3.000	1. skupina: 1.440
2.	»	2.400	2.	»	1.200
3.	»	1.920
4.	»	1.440
Položajne plače se izenačijo z oficirskimi. Enotne lestvice najbrže ne bomo dosegli. Položaji so precej izboljšani. Ker je to načrt vladne komisije, bo najbrže sprejet. V principu ne more nihče v položaj, kjer nima predizobrazbe, ki je zanj predpisana. Iz I. kategorije bodo morali iti vsi, ki nimajo šolske kvalifikacije zanjo, ako je položaj, v katerega spadajo, predviden tudi v II. kategoriji, (n. pr. če je kdo načelnik ministrstva, ne more v II. kategorijo, čeprav nima fakultetske izobrazbe, ker v tej kategoriji ni takega položaja).	i „J
Razdelitev posamnih zvanj se je nekoliko izpremenila. Novi so višji kontrolorji v II. kategoriji 1. skupine pri direkcijah. Tu sem pridejo bivši ravnatelji in višji kontrolorji od direkcije, a oni pri prometu tega ne bodo dosegli. Predstojniki pošt IV. reda bodo imeli naslov pb. uradnik (pt. činovnik). Ministrstvo je pristalo na to, da se prevedejo kondukterji v III. kategorijo.
Glede izpitov onih pripravnikov, ki so ga že položili, je sprejela vladna komisija predlog predsednika Urbančiča, ki se glasi: Državni uslužbenci, ki so se zatekli dne 1. septembra 1923 v državni službi in ki so po dosedanjih predpisih dovršili poseben drž. strokovni tečaj in položili predpisani izpit, ki se je smatral kot državni strokovni izpit za tisto stroko, morejo preiti iz pripravljalne skupine v pomožno ne glede na odločbo člena 54. uradniškega zakona.
Dalje je sprejela vladna komisija sledeče iz-preniinjevalne predloge k zakonu:
K členu 10: da ne bi bili moški, ki so služili v vojski, prikrajšani napram ženskam, ki ne služijo vojaške službe, se izpusti besedilo »in odsluženi rok pri vojski«.
K členu 15: Oblastni organi, ki postavljajo začasne uslužbence, smejo te tudi odpuščati iz službe.
K členu 32: se mora v drugem odstavku naglasiti, da so predstojniški (starešinski) položaji višji od drugih uradnikov v isti skupini.
Končno prosim, da naj društva oziroma delegati pretresajo spodaj navedene točke. Sklepi naj se mi čimpreje pošljejo, oziroma naj jih prinese seboj v Beograd.
1.	)| Kako spravimo starejše tovariše (bivše uradne ravnatelje in višje kontrolorje) pri prometu v 1. skupino II. kategorije, ako ne uspemo z zahtevo, ki jo je predložilo »Maturantsko društvo«?
2.	) Kakšno stališče zavzema Zveza oziroma delegati napram nameravani uvrstitvi upravnikov pošt Beograd, Zagreb in Ljubljana v I. kategorijo
5.	skupino?
3.	) Kakšno stališče zavzamejo računski uradniki napram novemu zvanju računskih kontrolorjev?
4.	) Ali je financa res' pomaknila pripravnike, ki imajo že nad 3 leta službe, v višjo položajno in osnovno plačo?
5.	) Kakšno stališče zavzema Zveza proti nameri pb. ministrstva, da se urede plače nekvalificiranim odpravnikom po delovnih enotah (okrog 70 par za enoto)?
Joja:
Kako in kakšen izpit bodo morali polagati pb. pripravniki?
(Nadallevanje in konec).
Vse osobje I. in II. kategorije polaga državne strokovne izpite pri pb. ministrstvu v Beogradu. Ostalo osobje ministrstva polaga izpit v ministrstvu, osobje III. kategorije in zvaničniki ravnateljstva in njenih ustanov pa pri ravnateljstvu.
Dan izpita določi predsednik komisije, kakor hitro se prijavijo za položitev izpita I. in II. kategorije najmanj 3 kandidati, za izpit III. kategorije in zvaničnika pa najmanj 5 kandidatov. Točen razpored polaganja izpita se sporoči prijavljenim kandidatom 15 dni pred izpitom.
V ministrstvu sta dve izpraševalni komisiji, in sicer komisija za izpraševanje kandidatov I.
kategorije, kateri predseduje generalni direktor, in komisija za izpraševanje kandidatov II. kategorije, kateri predseduje pomočnik generalnega direktorja. Za izpraševanje kandidatov III. kategorije in zvaničnikov obstoji izpraševalna komisija pri direkciji, kateri predseduje direktor.
Vsak kandidat mora ob priliki prijave plačati nagrado za člane komisije, ki znaša za uradnike
I.	kategorije 150 Din, za uradnike II. kategorije 120 Din, za uradnike III. kategorije 100 Din in za zvaničnike 60 Din.
Izpit je javen in ustmen. O uspehu izpita se izda izpričevalo, ki mora biti kolekovano s 30 D. V izpričevalo se vpiše ocena: položil soglasno, poločil z večino glasov, ni položil. Predsednik komisije takoj obvesti kandidata o uspehu izpita. Kandidat, ki ni napravil izpita ali je od njega odstopil, se sme po 6 mesecih ponovno prijaviti za izpit, drugič pa najmanj po 3 mesecih. Dokler kandidat ne napravi izpita, se ne more prevesti v pomožno skupino svoje kategorije. Prednost za imenovanje v najnižjo pomožno skupino imajo pri enakih pogojih oni kandidati, ki so položili izpit soglasno.
Kandidat za polaganje državnega strokovnega izpita za prehod iz pripravne v pomožno skupino II. in III. kategorije in kategorije zvaničnikov se more prijaviti v tretjem letu službe. Prijave se pošiljajo občemu odseku ravnateljstva preko svojega neposrednega predstojnika. Prijava mora biti kolekovana z 20 Din. V nji mora kandidat točno označiti, kateremu izpitu se želi podvreči, in podpisati polno ime in priimek z začetno črko očetovega imena, dalje kraj službovanja, čin, kategorijo, skupino in stopnjo osnovne plače. Prošnji se priloži potrebna svota denarja v gotovini za nagrado izpraševalcem.
Vprašanja se razdele kandidatom napisana. Iz vsakega predmeta morajo biti na lističu po tri vprašanja. Ako kandidat ne more odgovoriti na ta vprašanja, se mu dovoli novo vprašanje iz tistega predmeta. Ista vprašanja se ne smejo ponavljati za ostale kandidate.
Oni uradniki in zvaničniki, ki imajo višjo izobrazbo nego za ono kategorijo, v kateri služijo, in pa oni uradniki, ki so dovršili višjo pb. šolo, so izpita deloma oproščeni. O vsem tem odloča izpraševalna komisija.
Telefonskim uslužbencem, ki imajo šolsko izobrazbo za III. uradniško kategorijo, se priznava telefonski izpit, ki so ga položili pred 1. septembrom 1924, kot enakovreden državnemu strokovnemu izpitu, ki se zahteva za III. kategorijo.
Ta pravilnik je stopil v veljavo 21. julija t. 1., • izpremeniti ga more samo strokovni svet pb. ministrstva.
# *
Ubogi naši pripravniki! Kdor prečita ta veliki program, ki ga čaka v obliki kopice vprašanj, mora obupati prej, preden se sploh začne pripravljati za izpit. Nekatera vprašanja so taka, o katerih naše tovarišice niti pojma nimajo. Druga vprašanja so spet taka, da se jih človek pri najboljši volji ne more naučiti, ker ne ve, kje so zapihana in kje naj dobi vse tiste različne zakone in pravilnike.
Materialne in personalne strani uredba o polaganju izpitov nič ne omenja. Pa je važno. Kako naj pride naš pripravnik iz Ljubljane v Beograd? Kdo bo plačal vožnjo, kdo prehrano v Beogradu? Tako potovanje, računam, da sc zamudi v Beogradu samo 2 dni, stane do 1000 D, katere svote pb. pripravnik ne more plačati. Plačati mora torej vse stroške država, in sicer v višini in izmeri kakor za službena potovanja pb. pripravnikov. To pa znese za vse pripravnike v državi tako veliko svoto, da bi bilo v interesu državne blagajne pač bolje, če gredo člani izpraševalne komisije Izprašat kandidate na sedeže direkcij, nego da gredo stotine pripravnikov polagat izpit v Beograd.
Še bolj kočljiva je morda personalna plat tega vprašanja, vsaj v naši direkciji. Ce je treba poslati na kako pošto namestnika, upravitelja itd., nima dostikrat ravnateljstvo niti enega človeka v rezervi, ki bi ga moglo poslati. Pomanjkanje službenih moči je v področju našega ravnateljstva tako občutno, da pride lahko do delnega zastoja v prometu, promet sam pa zaradi tega itak že dovolj trpi. Kako naj se zdaj pošlje kar 100 pripravnikov — če tudi samo za par dni — v Beograd? Kdo bo delal tiste dni mesto njih? Kdo bo
upravljal pošte, ki jih vodijo pripravniki? Zdi se mi, da je to vprašanje v sedanjih razmerah sploh neizvedljivo.
Sicer se čuje, da se bo posrečilo, oprostiti od tega izpita one pripravnike, ki so bili že pred 1. septembrom 1923 v poštni službi, in ki so že položili strokovni izpit. Bog daj, da bi bilo res! Vendar svetujem prizadetim, naj se ne zanašajo preveč na to nado. Kajti ministrstvo bo najbrže oprostilo tega izpita maturante, ki imajo prometni izpit, ker ti imajo šolsko izobrazbo za II. kategorijo in strokovno izobrazbo za pomožno skupino; dočim se postavlja ministrstvo pri pripravnikih — bivših aspirantih, na stališče, da jih' usposablja strokovna izobrazba (oficiantski izpit) za II. kategorijo, za dosego stalnosti (pomožne skupine) pa da morajo napraviti še en izpit.
Organkatoricrso ^šbanje.
ZAPISNIK
rednega občnega zbora »Zveze poštnih organiza. cij«, ki se je vršil dne 17. avgusta tl. v Mestnem domu v Ljubljani.
(Dalje in konec.)
Tov. Čampa pojasnjuje, kako je prišlo do nujne seje dne 8. avgusta. — Ob petletnici Zveze se moramo s hvaležnostjo spominjati vseh tistih delavcev v organizaciji, ki so v njej delali in ji pripomogli do današnjega razcvita. Da je imela Zveza v petih letih svojega obstanka mnogo uspehov, katerih sadove uživa danes celokup-no članstvo, tega ne more nihče zanikati. Poleg tega se je Zveza tudi na znotraj lepo razvila in okrepila. Mnogo dobrih delavcev je imela Zvezi., v teh petih letih, toda veliko se jih je umaknilo tiho v zatišje, ker so želi za svoje delovanje v organizaciji samo nehvaležnost. Le predsednik Zveze tov. Urbančič je vstrajal na čelu Zveze vkljub vsej nehvaležnosti potrpežljivo vseh pet let, dasiravno je baš on, ki lahko reče, da je zrastla Zveza ob njegovi skrbi, užil v teh petih letili največ trpkih očitkov. Izjavlja kot tolmač želja in teženj ogromne večine članstva Sekcije, da mu baš to članstvo brezpogojno zaupa in žel!, da ostane tov. Urbančič še nadalje na čelu Zveze.
6.	Na predlog tov. Campe je bil izvoljen soglasno ponovno za predsednika tov. Urbančič.
7.	Predsednik predlaga za L tajnika dosedanjega tajnika Zveze tov. Jakšeta, ki pa ne sprejme nobenega mesta. Nato je bil izvoljen za I. tajnika tov. Čampa, za II. tajnika pa tov. Staut Srečko.
8.	Preglednikom računov sta bila izvoljena Kovačič in Ban, namestnikom Apih.
9.	Predsednik prečita resolucijo nižjih uslužbencev, ki se glasi:
1.	Zvišanje draginjskih doklad zvaničnikom in služiteljem. Po naredbi o novih draginjskih dokladah, ki je stopila v veljavo s 1. majem 1924, smo bili prikrajšani, in sicer zvaničniki za 150— 175, služitelji pa za 130—150 Din mesečno.
Draginjske doklade se naj zvišajo zopet na isto višino, kakor so bile do 30. aprila 1924.
2.	Zvišanje dnevnic ambulančnemu osobju. Po predstavnikih poštnih organizacij se nam Je že ponovno zagotovilo, da je predlog pri poštnem ministrstvu že odobren, vkljub temu se zvišanje dnevnic do danes ni nakazalo. Naj sc ukrene potrebno, da se ti zneski čim prej izplačajo.
3.	Zvišanje nočnine. Nočnina naj se zviša na najmanj 10 Din, ker dosedanja nočnina ne odgovarja več faktičnim potrebam.
4.	Izplačilo razlike od 1. oktobra 1923 do 30. aprila 1924. Merodajne faktorje prosimo, da se nam po zakonu zajamčena in pripadajoča razlika od 1. oktobra 1923 do 30. aprila 1924 čim preje izplača.
5.	Položajna plača:	Začasnim uslužbencem*
ki imajo od položajne plače samo 60%, naj se ta v celoti izplačuje.
6.	Zvaničniki naj se prevedejo v III. kategorijo: Zvaničniki (podudarniki), ki imajo strokovne izpite in tisti, ki imajo 15 let službe ter opravljajo samostojno in odgovorno službo, naj se prevedejo v III. kategorijo analogno železničarski pragmatiki. Isto naj velja tudi za tehnično osob-je In za uslužbence pri čekovnem zavodu.
7.	Služitelji naj se prevedejo v kategorijo zvaničnikov: Služitelji, kateri so bili že pred 1. septembrom 1923 v poštni službi, naj se prevedejo v kategorijo zvaničnikov.
8.	Dnevničarji naj postanejo služitelji: Dnev-ničarji, ki imajo po novem uradniškem zakonu sposobnost, naj se postavijo za služitelje.
9.	Selska poštna služba. Selska poštna služba se pri prevedbi ni v celoti upoštevala, ker se je prizadetim računala službena doba šele od leta 1910 naprej. Prosimo, da se vsa selska poštna služba v celoti zaračuna v napredovanje in pokojnino.
10.	Pavšalni sluge pri poštah III. razreda. Pri teh poštah zaposleni pavšalni sluge naj se prevedejo v kategorijo služiteljev.
11.	Ukine oziroma skrajša naj se provizorična doba treh let. Člen 224 zakona o civ. drž. uslužbencih naj se ukine.
12.	Upokojitev in izplačevanje pokojnine. Upokojitev naj se vrši za vse upokojence po novem uradniškem zakonu, najprej naj se prevedejo in potem upokoje. Vsi oni upokojenci, ki so položili eden ali več strokovnih izpitov, bre» razlike, ali so bili na lastno prošnjo ali proti svoji volji upokojeni, naj se uvrste v pokojnino III. kategorije. Nakazovanje in izplačevanje pokojnine naj se izvrši takoj po ustavitvi rednih aktivnih prejemkov.
13.	Reducirano osobje. Reducirano osobje, katero želi zopet vstopiti v aktivno službo, naj se sprejme, ne da bi bilo zato prikrajšano na službeni dobi ali na prejemkih. ,
14.	Službena doba. Vsled zelo naporne in odgovorne poštne službe se naj za poštno stroko skrajša službena doba od 35 na 30 let, za ambu-lančno osobje pa na 25 let, analogno železniškemu prometnemu osobju.
15.	Vojaška in orožniška služba: Kaderska doba, kakor tudi orožniška služba se pri prevedbi na novo službeno pragmatiko ni upoštevala, ako ravno je to s posebnim zakonom zajamčeno. Zato prosimo, da ostane gori navedeni bivši specijalni zakon še nadalje v veljavi.
16.	Redni dopusti. V območju ljubljanske ptt. direkcije se nam ne dajejo po čl. 109 službene pragmatike pripadajoči letni dopusti, zato prosimo, da se ukrene potrebno glede nadomestnih moči, da bodo mogli nižji poštni uslužbenci dobitt pripadajoči jim dopust. V to svrho naj bi se rotiral zadosten kredit za nadomestne moči.
17.	Premeščenje. Uslužbencu, ki je premeščen, naj se izplača naprej dnevnica za 30 dni. da si more preskrbeti v novem službenem mestu stanovanje in hrano. Uslužbencem, ki so začasne» dodeljeni na službovanje izven svojega službene ga mesta, naj se določi 50% doklada od njihovih celokupnih prejemkov. Državni uslužbenci naj se proti svoji volji ne premeščajo (posebno družin ski očetje), ako se težje ne pregreše.
18.	Zvišanje stanarine. Po čl. zakona o civ. drž. uslužbencih naj se glede na visoke stanovanjske cene zviša stanarina, in sicer v I. r. za 30%, v II. r. za 20% in v III. r. za 10%. Samci, ločeni ali vdovci naj uživajo isto stanarino kakor družinski očetje.
119. Službena obleka in čevlji. Obleka in čevlji naj se delajo vedno po meri, na sedežu oblastne ptt. direkcije. Zimska obleka naj se izdaja vedno meseca novembra, letna pa meseca maja. V smislu pravilnika iz leta 1921 nam pripada letno par čevljev, katerih pa vkljub opetovanim urgencam do danes še nismo dobili. Prosimo merodajne faktorje, da ukrenejo potrebno, da dobimo po pravilniku pripadajoče nam čevlje.
20.	Vojna doba. Državnim uslužbencem naj se v vojni prebita doba šteje dvojno, kakor uslužbencem Srbije in Crne gore.
21.	Režijske karte. Drž. uslužbencem, upokojencem in njih družinskim članom naj bi se izdajale režijske karte, kakor jih imajo železničarji, ker je smatrati poštno osobje tudi za prometno.
,22. Maksimiranje. Ker so pred prevedbo bili nižji poštni uslužbenci maksimirani, vsled česar so zabredli v dolgove, zato naj se jih denarno podpre, da se rešijo dolgov.
Tov. Bizjak govori o čl. 54 zakona o drž. uradnikih, ki ga nadrejene oblasti tolmačijo napačno in v škodo uslužbencev. Po tem napačnem tolmačenju bi morali polagati pripravniki drž. strokovne izpite, s čimer pa bi se prizadela pripravnikom v Sloveniji velika krivica, ker so že vsi odslužili tri leta službe. Člen 54 zakona o drž. uradnikih pa pravi, da roki do polaganja izpitov ne smejo biti nikoli daljši od treh let od dne vstopa v službo.
Tov. Čampa se zavzema za odpravnike, ki se jim je zgodila izmed vsega pošt. uslužbenstva najobčutnejša krivica. Ne samo, da so bili pri pragmatiki popolnoma prezrti, tako da danes niti ne vedo, kaj so prav za prav, ampak so tudi njihovi prejemki tako nizki, da je to pravi škandal za kulturno državo, ki trpi tako nezaslišano izkoriščanje svojih ljudi. Medtem, ko so se drugim drž. uslužbencem prejemki kolikor toliko uredili, dobivajo odpravniki še vedno tako plačo, kakor so jo imeli pred dvema letoma. Obsodbe vreden je cinizem vseh naših dosedanjih vlad, ki niso hotele popraviti tega grdega socialnega zla. — Imamo novo vlado, v kateri so tudi poslanci, izmed katerih so se nekateri preje, ko so bili v opoziciji, s hvalevredno vnemo zavzemali za te bedne ljudi. Zato predlaga, da naj se Zveza obrne sedaj na te poslance in naj gre predsednik osebno v Beograd, ker je upanje, da pri vladi ne bo naletel na gluha ušesa. Na vsak način pa je treba podvzeti odločne korake, da se bedni položaj odpravnikov vendar enkrat že izboljša.
Tov. Staut govori radi napredovanja in pa za to, da bi dobilo tudi uradništvo službeno obleko, vsaj pri prometu in ambulanci.
Delegatje iz Maribora se zavzamejo za to, da se uvrsti tudi Maribor v I. draginjski razred.
Tov. Bizjak: pri prevedbi pošt. uslužbencev po novem zakonu se dovršena trirazredna meščanska šola ni smatrala enakopravnim štirim razredom srednje šole, kar nasprotuje naredbi ministrstva prosvete O. U. štev. 12.397, točka 3, od 8. marca t. 1. Naj se Zveza zavzame za to, da bo tudi poštna uprava upoštevala to naredbo ministrstva prosvete. — Dalje prosi, da Zveza urgira pri direkciji, da se izvrši automatično napredovanje po osnovni plači in naj se izplačajo tozadevne razlike v plači.
Tov. Dular predlaga, da naj Zveza napravi na merodajna mesta vlogo z zahtevo, da se odpravnikom zvišajo drag. doklade za 100%. Dalje naj se Zveza obrne na novega prometnega ministra g. Sušnika, da dovoli drž. uslužbencem neomejeno pravico do polovične vožnje po železnicah.
IKer je dnevni red izčrpan in se ne priglasi nihče več k besedi, zaključi predsednik ob 18. uri obč. zbor s pozivom, da naj se tovariši in tovarišice udeleže ob 20. uri prijateljskega zabavnega večera, ki ga priredi Zveza v proslavo petletnice svojega obstoja in pa na čast zunanjim gostom.
Zabavni večer v hotelu »Lloyd« je bil zelo številno obiskan in se je razvila na njem vesela, v resnici prijateljska zabava.
Zapisnik širše odborove seje Zveze od 26. sept.
Preidsedlnik otvod sejo ob 20. uri in jo vodi pod naslednjim dnevnim redom: 1.) Poročilo o predlogih za fapromembo pragmatike; 2.) Določitev odhoda delegatov v Beograd; 3.) Sklepanje o prošnji (Osrednje Zveze drž. nameščencev za prispevek k stroškom delegata k anketi v Beograd;
4.) Slučajnosti.
1.) Predsednik poroča, da ije imela komisija, sestavljena iz delegatov vseh v Zvezi včlanjenih društev, več soj, na katerih so se obravnavali iz-preminjevalni predlogi k zakonu o drž. name-ščenoih. Za bazo je vzela Zveza izpreminjevalne predloge O. Z., ki so tjih izdelali po večini juristi finančne uprave. Ti predlogi so zelo vestno izdelani in se komisija v celoti iz njimi strinja; določila je na njih le nekaj majhnih izprememb. Prosi tovariše* ki so sodelovali v komisiji, da podajo svoje mnenje o predlogih za iizprememibo zakona.
Tov. Epih pravi, da so predlogi v glavnem prav dobri, ne strinja se pa s predlogom k členu 137 zakona, ki zahteva za drž. uradnike s fakultetno izobrazbo posebne ugodnosti, zlasti skrajšanje službene dobe.
Tov. Matjašič utemeljuje zahtevo, ki jo vsebuje predlog k členu 137, z razlogom, ki je naveden v predlogu feamem, češ da vstopajo oni, ki so študirali na univerzi, štiri do pet let pozneje v državno službo, nego ostali drž. uradniki in da imajo po večini tudi težjo in odgovornejšo službo.
Tov. Epih (pobija to (stališče, (češ da bi moralo veljati analogno isto tudi za one, ki so dovršili gimnazijo in napravil (maturo, ker so tudi ti stopili (štiri leta pozneje v drž. službo, nego oni z dovršenimi (štirimi ,razredi srednje šole. Im analogno k temu bi nastopili potem vsi drž. nameščenci
do poslednje kategorije ozir. skupine. To pa je na-praviteo in nelogično. Na to se je' oziral že zakon sam, ki razdeli vse drž. nameščence v kategorije ozir. skupine po šolski izobrazbi. Kakor je vsak drugi drž. nameščenec nagrajen za svoje študije s tem, da je uvrščen temu primerno v pripadajočo mu kategorijo ozir. skupino, tako so tudi absolventom fakultet izasigurane bonitete I. kategorije, kjer so jim odprta pota do najvišje točke, ki jo more doseči drž. uradnik sploh, ne glede na moralno (zadoščenje ki ga uživa absolvent fakultete za svoje visokošolske študije. Zato so take zahteve ibirokratične in neopraViečne ter vzbujajo pri ostalih drž. uslužbencih čut zapostavljanja in neenakovrednosti.
Tov. (Staut predlaga, da naj zahteva poštno uslužbenstvo radi težke in naporne prometne službe, ki jo ni mogoče primerjati službovanju pri drugih resorih, da dosežemo pri pošti pokojnino s 30, in pri ambulanci pa S 25 leti. Glede službene dobe moramo ibiti na vsak način izenačeni z železničarji.
Predsednik: Ta zahteva je bila stavljena in sprejeta že na letošnjem kongresu Saveza pbt. nameščencev.
Tov. Jerdb pripominja, da je O. Z. v svojih predlogih k členu 109 (zakona stavila premajhne zahteve radi dopustov.
Predsednik: To je ugotovila (že tudi komisija, vsled česar smo stavili predlog, da se sedanja izmera dopustov zviša za pet dni v vseh lestvicah, razen v zadnji (preko 25 službenih let), k!jj>r smo se zedinili v tem, da sedanja izmera zadostuje. — Da bi se razprava ne zavlekla in ker so se delegatje v komisiji sporazumeli v vseh točkah, prosi da bi se pni tej točki dnevnega reda ne mudil predolgo. Predlaga, da pooblasti odbor vse delegate, ki bodo (odpotovali v Beograd na anketo, da smejo pdlnomočno nastopati v imenu in z izaupa-njem (članstva. Sprejeto.
Soglasno je bilo sklenjeno, da odide zaradi (nastalega položaja in pa, ker se širijo v dnevnikih vesti, da dela vlada na predlogih za revizijo uradniškega zakona, predsednik tov. Urbančič nemudoma v Beograd.
Ker izjavi tov. LSchteneker, da pošlje tudi društvo upravnikov svojega delegata na anketo, in ker je bilo sklenjeno, da gre ta istotako na stroške Zveze, kakor vsi drugi delegati, izjavi društvo maturantov, društvo (prometnih uradnikov im društvo računskih uradnikov, da prisevajo mesto po 10, po 16 Din od člana za delegate.
2.	) Glede odhoda delegatov je odbor sklenil, da odidejo ti v Beograd na anketo takoj, kakor hitro jih predsednik brzojavno pozove 4z Beograda
3.	) Predsednik poroča, da ga je O. Z. naprosila, naj bi tudi poštne organizacije prispevale k delegatom, ki jih pošlje O. Z. v Beograd na anketo, in priporoča, da naj hi se organizacije odzvale tej prošnji za podporo.
Ker pa so nekatera društva izjavila, da so žrtvovala itak že dovolj za delegate, ki jih pošlje na anketo Zveza, in ker bo zastopal pošto v (glavnem naš Savez, ter da vsled (tega ne morejo podpreti O. Z. s prispevki, je predlog za podporo O. Z. propadel, pač pa so se posamna društva izjavila, da bodo poslala O. Z. prispevek iz svoje društvene blagajne.
4.	) Tov. Dular se pritožuje, da je začel »Poštni Glasnik« izhajati zadnje čase zelo neredno in z vedno večjimi zamudami im prosi, da se razmere pri listu urede.
Vname se radi lista daljša debata; ob tej priliki pojasnjuje tajnik, da nima tet dovolj gradiva 5,n mora dvojica ali trojica ljudi napisati ves list sama v zadnjem trenotku pred rokom, ko bi moral tet iziti; zato izhaja list z zamudo. Razumljivo je, da v takih okoliščinah tet ne more Ibiti na višku in da tudi njegova vsebina ne more biti vedno dobra. V zadnjem času so se začeli nekateri člani nad Glasnikom spodtikati in njegovo vsebino kritizirati, tako da jim nobena stvar, ki izide v listu, ni po volji; Pri tem pa ne pomislijo prav nič, s kakimi težavami se mora list boriti. Ta kritika je vzela dobro voljo še onim dvem, trem, ki so primorani, polniti list sami že nad eno leto. Priporoča vsem gostobesednim kritikom, naj se vsedejo in napišejo za vsako številko vsaj eno »šolsko nalogo«, kakor imenujejo sedanje članke v lištu, pa bo list izhajal redno in s tako vsebino, da bodo vsaj kritiki zadovoljni ž njo.
Ker je dnevni red izčrpan in se ne javi nihče več k besedi, zaključi predsednik sejo ob 22 uri 30 minut.
Zapisnik odborove seje nižjih pošt. in brzojav, uslužbencev od 30. sept. 1924.
Predsednik konstatira sklepčnost lin otvori sejo ob 19. uri. Tovariša Šega j Jermol iz Ljubljane sta prosila za denarno podporo; Ifer sta oba vsled bolezni resnično podpore potrebna, se jima soglasno odobri podpora in sicer prvemu 200, drugemu pa 300 Din.
Predsednik Martinšek poroča, da nameravajo organizacije nižjih državnih uslužbencev ustanoviti zvezo nižjih državnih uslužbencev. Odbor je predsednika Martimška in tajnika Dvoršaka pooblastil, da se udeležujeta sej in sestankov te zveze. Dovoljeno je pa tudi drugim tovarišem, kateri se za to zanimajo, da se udeležujejo teh sej in sestankov.
Odobri se, da se izplača iz društvene blagajne za vsakega člana po 5 Din v Zvezano blagajno za slučaj, da pojdejo delegati v Beograd k anketi za revizijo uradniškega zakona.
Tovariš Bizovičar predlaga, da naj se zainteresirajo merodajni gospodje za to, da bi se napravilo na glavni pošti dvigalo (vzpon) za dviganje in spoščanje pisemskih vreč v pisemsko od-pravništvo in obratno, ker je prenašanje pisemskih' vreč, ki tehtajo včasih 50—60 kg, pretežavno. Poiskuša naj se tudi doseči, da se uvede pobiranje • pisem iz nabiralnikov z avtomobili, ker sedanji način izpražnjevanja pisemskih nabiralnikov v glavnem mestu Slovenije pač preveč zaostaja v primeri z Beogradom in Zagrebom.
Ker je dnevni red izčrpan, zaključi predsednik sejo ob 21.30.
Bri tej priliki pozivamo tovariše, da se vendar enkrat zganejo in primejo za pero ter začno pisati v »Poštni Glasnik«, ker je zadnji čas občutno pomanjkanje na gradivu, s tem bo pa tudi vsebina bolj .zanimiva in popolna.
Odbor »Osrednjega društva nižjih ptt. uslužb.«
Smrt ne izbira — »Dobrota« podpira!
Pošljite naročnino!
To in ono.
Polovične železniške vožnje za državne nameščence. Kakor smo že v zadnji številki »Poštnega Glasnika« poročali, je g. železniški minister dovolil drž. uslužbencem trajne polovične vožnje na železnici mesto (dosedanjih treh voženj na leto. Pravilnik za vozne olajšave je stopil v veljavo 1. oktobra tl., njegove udobnosti pa bomo začeli uživati šele s 1. januarjem 1925. Vozne olajšave za uradnike in ostale državne uslužbence določa čl. 69 tega pravilnika. Po tem členu uživajo 50% popust na železnici vsi državni aktivni uradniki in ostali drž. uslužbenci. liste ugodnosti veljajo tudi za častnike in vojaške uradnike. Za rodbinske člane uradinikov pa velja 50% popust še nadalje samo trikrat na leto. Ravnotako dobe upokojenci le trikrat na leto polovični popust. V ta namen se morajo vsi navedeni izkazati z osebno legitimacijo, ki jih bodo izdajala železniška ravnateljstva na podlagi spiskov pristojnih oblasti za drž. nameščence šele od 1. januarja 1925 dalje.
Petdesetletnica svetovne poštne zveze. Dne
9.	oktobra je poteklo 50 let, odkar se je ustanovila na pobudo nemškega poštnega generalnega direktorja Stephana med vsemi kultunnimi državami sveta svetovna poštna zveza, ki je bila za nadaljuj razvoj (poštnega prometa velikanskega pomena.
Današnja številka »Poštnega Glasnika« je morala izliti z večdnevno zamudo. To pa zaradi aktualnega poročila našega predsednika tov. Urbančiča o predlogu za revizijo uradniškega zakona im uredbe o razvrstitvi. Ker se je vrnil tov. Urbančič šele v sredi meseca iz Beograda smo zadržali list za nekaj dni, da smo mogli objaviti njegovo poročilo, ki ga prinašamo na uvodnem mestu današnje številke.
Dopisujte v list, sporočite zanimive podatke iz službe ali izven nje, ki spadajo v stanovsko-strokovno glasilo. Zadnje čase je umrlo par niž-
jih poštnih uslužbencev. Uredništvo bi se jih rado spomnilo s ipar vrsticami v listu, toda niso mu znani najpotrebnejši podatki. Dolžnost društva, h katerim so umrli pripadalti, bi pač bila, da sporeče vsak tak slučaj z najvažnejšimi podatki uredništvu »Poštnega Glasnika.«
Opozarjamo na »Poštanski Glasnik«, glasilo Saveza pošt. telegr. telef. nameščencev v Beogradu, ki je začel izhajati po enkrat na mesec. List je velike Oblike in poln zanimivih, vedno dobro informiranih člankov. Vsaka številka stane samo en dinar, torej naročnina za vse leto samo 12 Din. za pol leta samo 6 Din. Ta malenkostni znesek da lahko pač vsak tovariš in tovarišica, že da podpre glasilo naše vrhovne organizacije. Naročila sprejema Zveza poštnih organizacij v Ljubljani.
Nadaljni izkaz prostovoljnih prispevkov Sekciji ptč. činovnikov: Uradnlištvo Maribor 2. lili. obrok 520 Din. in 'IV. obrok 480 Din; Delila Mea Albin, Jurklošter 200 Din; Kontrolni odsek direkcije IH. obrok 60 Din; Uradinlki direkcije 50 Din; Kosem Karel, Mozirje 25 Din; — Po 20 Din so darovali: Pirc Sofija, Nachtigal Pavla, Petek Antonija, Sterk Antonija, uradnice kontrol, odseka direkcije v Ljubljani; drugi obrok: Tavčar Alba, Št. Jernej; Škoflek Marica, Gornji grad; Zinauer Pranja, Rečica na Paki; Gselman Rika Sv. Barbara v Halozah. — Po 15 Din: Kocjančič Mara, Vič, Rdjima Vida in Killer Ela, Tržič; Gaber Jožica Ljulbljalna. Po 10 Din 'Megušar Antonija in Kržam Dora, kontr. odsek direkcije 'Ljubljana drugi obrok; Andres Pavla, začasno lOrmošnjice; Peternel Ivanka, za-
časno Javornik. Skupni prispevki 11.828 Din. — Vsem darovalcem iskrena hvala!
Služba društvenega uradnika. Železničarska organizacija odda Službo društvenega uradnika. Prednost imajo bivši železničarji in drugi državni uslužbenci, predvsem taki, ki poznajo društveno poslovanje. Delovni čas 7 ur na dan. Plača po dogovoru. Nastop 'čimprej. Pismene ponudbe z dokazili o šolski in drugi sposobnosti in o dosedanji zaposlenosti naj se pošiljajo na »Udruženje jugo-slovenskih narodnih železničarjev,« Ljubljana, Gradišče štev. 7.«
Odgov. urednik Konrad Šegula, Ljubljana.
Izdaja Zveza poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani.
ALOJZIJ LENČEK nasl. SIN
Stavbeno kleparstvo
trgovina s kleparskimi izdelki
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 29.
EIMMa A. VERBAJS
Tovarniška zaloga vsega elektrotehničnega - inštalacijskega’ materijala za slabi in močni tok, kakor: strojev, vsakovrstnih žio aparatov, inštrumentov, kuhalnikov, likalnikov, telefonov, elektr-zvoncev, svetil (lestencev, namiznih svetiljk) itd. Itd.
Blago prvovrstnih tovarn po priznano najnižjih cenah.
Načrti in proračuni na zahtevo.
Pri nakupu blaga
: za moške obleke :
kakor sukna, ševjota za površnike in ranglane, kam-garna za obleke in modne hlače, duoble štofa za zimske suknjiče in površnike, od katerega ima veliko in lepo izbiro, se priporoča tvrdka
R. Miklauc, Ljubljana
Llngarjeva ul.] Medena in Pred Škofijo
Znižane cene._______Solidna postrežba!
družba z o« z. v Ljubljani
tovarna kemičnih in rudninskih barv in lakov Centrala Ljubljana. Podružnica Maribor. Skladišče: Novi Sad.
Ljubljana: Telefon 64.	Brzojavi:£MERAKL
Ljubljana: Poštni predal 120.
Emajlnl laki. Pravi firrtež. Barve za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweis), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in zidarski čopiči, drugi v to stroko spadajoči predmeti. (22)
Slouensha banka
centrala
Stritarjeva ul. LJUBLJANA Stritarjeva ul.
v lastni palači.
Delniška glavnica Din 7.500,OOO*— Rezerve	Din 1.500,000’—
Podružnici; Ljutomer, Doljna Lendava Afllijaclja:	Slavenska banka d. d. Zagreb
Izvršuje vse bančne posle, obrestuje vloge na vložne knjižice po najvišji obrestni meri.
Priporočamo najboljše šivalne stroje
Grifzner in Adler
za rodbinsko in obrtno rabo posamezne dele za stroje in kolesa, igle, olje, potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje, brivce in sedlarje, nogavice, palice.
Edino le pri JOSjP PStßllDC Ljubljana,
ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
Sprejemajo se popravila strojev. (17)
v
modna trgovina za dame In gospode
LJUBLJANA, Mestni trg številka 19
Prodaja po konkurenčnih cenah
The Rex Co.
Ljubljana	Zagreb
Gradišče 10.	Sajmište 56.
Telefon št. 268 int. — Ustanovljeno 1906. Specijalna trgovina prvovrstnih pisalnih in kopirnih strojev, razmnoževalnih aparatov in raznovrstnih pisarniških potrebščin. Pisalni stroji na obroke.
Čevlji z znamko
so najboljši. Zahtevajte jih povsod!
Prodaja na malo v Ljubljani:	Na deželi
c. 1	» »O*1*
Prešernova ul. (Seljak) trgovinah s čevlji Na veliko pošilja tovarna
PETER KOZINA & Ko. Tržič,
Ceniki na zahtevo zastonj!
Manufakturna veletrgovina
Hedžet & Koritnik
Brzojavi: Hedžet. Ljubljana Telefon št. 75 Telefon št. 426.	Telefon št. 426
Stavbeno podjetje
Ivan Ogrin, Diiaijevo naMji! štev. II
se priporoča za vsa stavbena dela, ter nudi po zelo nizkih cenah opeko vseh vrst in cementne cevi. Lastna opekarna na Črnučah. Zaloga tudi v Ljubljani.
Konfekcijska tovarna
FMM lElfiä s i. Ljiljana
Pisarna	d. z O. Za	Tovarna
Emonska cesta 8.	Erjavčeva cesta 2
313	Telefon interurban	249
Najmodernejša in največja tovarna moških, dečjih In fantovskih oblačil.
KONKURENČNE CENE.
— „ORIENT“ —
družba z o. z.
tovarna oljnatih bärv, lakov, firnežev In steklarskega kleja
LJUBLJANA, SLOMŠKOVA ULICA 19,
IN UDMAT PRI LJUBLJANI.
Prodajalna: Miklošičeva cesta 4 Zaloga kemičnih In rudninskih barv ter vseh slikarskih in pleskarskih potrebščin.
Ivan Zakotnik, Ljubljana
mestni tesarski mojster, Dunajska c. 46.
Telefon 379.	Telefon 379.
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna žaga.	Tovarna furnirja.
ZORA“
družba z o. z.
Ljubljana, Kralja Petra trg št. 2
(nasproti sodnije)
nudi najceneje
prvorstni bencin in petrolej amarikanska «trojna, mazil-na in oilinder-olja, karbolinej •trojne masti, modro galico, žveplo itd.
Delniška glavnica: Din 50,000.000 —
Skupne rezerve ca Din 10.000.000-—
Centrala: LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA
PODRUŽNICE:
Brežice	Gorica	Metkovlč	Sarajevo
Celle	Kran]	Novi Sad	Split Trst
Črnomelj	Maribor	Ptui	Agencija: Logatec
SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE POSLE
Brzojavni naslov: Banka Ljubljana
Tel. štev.: 261, 413, 502, 503 in 504