THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Gealo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) ŠTEV. (No.) 230. CHICAGO, ILL., SREDA, 26. NOVEMBRA — WEDNESDAY, NOVEMBER 26, 1930. LETNIK XXXIX. VEČINA EVROPSKIH DRŽAV PRIZADETA OD SILOVITIH VIHARJEV IN NALIVOV. — OSEM OSEB MRTVIH, VELIKO ŠTEVILO POŠKODOVANIH. — NAJBOLJ PRIZADETE SO BELGIJA, FRANCIJA, NEM- ČIJA. Pariz, Francija. — Mnogo tisočev oseb je ostalo brez strehe, več jih je izgubilo življenje in materijalna škoda je ogi'omna po divjih viharjih, spremljanih od nalivov, ki so bičali preteklo nedeljo in ponedeljek skoraj celo Evropo. Največ so trpele od njih Belgija, Francija in Nemčija, posegli pa so tudi v Avstrijo. V Belgiji je osem vasi pod Vodo in nad pol milijona akrov zemlje preplavljene. Vodovje je v ponedeljek šc celi dan naraščalo. Pijonirski oddelki vojaštva so bili poslani civilnemu prebivalstvu na pomoč v borbi proti valovom. Nasipi, ki so bili zgrajeni ob času, ko so bile vode nizke, niso takore-koč prišli niti v pcštev; preko njih je voda vdrla in jih večino razrušila. Reka Scheldt je predrla nasipe in prebivalstvo ob njenem obrežju je moi'alo sredi noči bežati v naglici, ko je dala policija in požarna hramba signal alarma, da se bliža povodenj. Na stotine glav živine in konj je utonilo. Podobno se je godilo prebivalstvu v Franciji. Reka Seine stalno narašča in resno grozi, ^a bo prestopila nasipe in po-Plapila velik del Pariza. Predmestje Pariza Viry-Chatillon je pod vodo, ko se je razlil po njem pritok Seine, Orge. Do Ponedeljka so našteli v Franciji pet oseb mrtvih vsled po-vodnji. V Nemčiji ste narastli reki ften in Mosela izgnali na tisoče oseb iz njih domovanj. Neka deklica je utonila. V Mona-kovem je orkan podrl oba stolpa radio oddajne postaje. Na Dunaju so vsled viharja Prišle ob življenje tri osebe, jih je bilo težko ranjenih ln večje število manj poškodovanih. Tudi na morju so viharji pomočili obilo škode, a vendar So se vse ogrožene ladje sreč-*><> rešile. PREDLOGI GLEDE MIGRACIJE Pri prihodnjem zasedanju kongresa bo stavljenih več predlogov, da se priseljevanje znatno omeji. -O--- SLABA DVOBOJEVNIKA Kansas City, Kans. — G. ^artin in J. Jackson sta se "iido sprla preteklo nedeljo Zjutraj. Da bi spor poravnala R Pestmi, se jima je menda ^elo preveč prostaško, in iz-)l"ala sta si bolj viteški način. Ob in orožila sta se z revolverji stopila na samotno cesto. 1 r'.ie drugi moški so tvorili &'edalce. Izid dvoboja je bil ' edeči; Oba dvobojevnika po-P°lnonia nepoškodovana in a-®tirana, ubita pa sta bila dva ^.e(lalca in eden ranjen. — MJaJna strelca! ter^ WarSava, Poljska.—Predor ne(lelj0 80 se vršile na ^'jskem volitve v državni se- ^ predvečer volitev je v Šleziji, ki je spadala e« ** Gol v°Jno pod Nemčijo, na stu paiih do nemirov in v me-ciic . as°wice ie bil ubit polivk1 načelnk. Washington, D. C. — Kakor se že zdaj vidi, bo kongres pri prihodnjem zasedanju, ki se otvori v decembru, resno vzel v pretres imigracijsko vprašanje in se bo še nadalje znatno znižalo število tistih, ki bodo v prihodnje pripuščeni v to deželo. Kakor se čuje, bo že predsednik Hoover omenil to zadevo v svojem otvoritvenem govoru in bo menda šel celo tako daleč, da bo svetoval, da se sedanje kvote znižajo za polovico. Republikanski senator D. A. Reed iz Pena. pa bo stavil predlog, da se sploh ukine vsako priseljevanje za dobo dveh let, pričenši s 1. julijem 1931. Na ta način,' pravi, da bi se v neki meri odpomoglo sedanji brezposelnosti in dobrobit našega ljudstva nam mora biti v prvi vrsti pred očmi. Resolucija tega senatorja bi izključila za dobo dveh let tudi Filipince, ki zdaj lahko prihajajo v Zed. države v neomejenem številu. Delavski tajnik, J. J. Davis, namerava tudi predložiti iz-boljšek k sedanjemu imigra-cijskemu zakonu, in sicer v toliko, da se bodo lahko izključili od priseljevanja taki ino-zemci, za kakoršne ni nikake ekonomske potrebe. -o-- HIMEN V sredo ob 9. uri dopoldne, 26. novembra, se poročita v Jolietu v slovenski cerkvi sv. Jožefa ženin g. Louis Zelezni-kar z nevesto gdč. Mary Uršič. Oba, tako ženin kakor nevesta sta dobro poznana slovenski javnosti. Ženin je večletni tajnik dr. sv. Štefana št. 1 KSKJ. v Chicagi in je na zadnji konvenciji bil izvoljen za bodočega gl. blagajnika KSKJ. Nevesta pa prihaja rodom iz ugledne Uršičeve družine v Jolietu in je zelo naobraženo dekle. V Chicagi je bila nastavljena kot učiteljica kakih 9 let in je sestra slovenskega zdravnika Dr. J. E. Uršiča v Chicagi. Po poroki bo sledilo ženitovanj-sko gostovanje pri starših v Jolietu, katerega se udeleže bližnji in ožji sorodniki. Potem pa, kakor čujemo, jo po-ročenca mahneta v prijazno solnčno Florido na medeno potovanje. Mlademu paru želimo mnogo sreče in blagoslova v novem stanu! -o- «000000000000000000 Vabilo na veliko Baragovo proslavo v Sheboygan, Wis. Dne 27. novembra 1930, to je na Zahvalni dan (Thanksgiving Day) se vrši v slovenski naselbini v Sheboyganu velika proslava Baragove stoletnice, ki se slavi letos. Proslava Baragove stoletnice v Sheboyganu bo zelo pomenljiva. Proslavljala se bo na izreden način, kakor se doslej še ni nikjer drugje. Program za to proslavo je izredno bogat. Proslava se bo vršila po sledečem programu: 1. Ob 8. uri zjutraj na Zahvalni dan bo sv. maša, katero daruje Rev. Philip Gordon, rodom Indijanec, za vse sheboyganske otroke. Vsi otroci, tudi katol. dijaki iz višje šole pristopijo skupno k sv. obhajilu v Baragov namen. Pri maši pojo šolski otroci. 2. Ob 10:30 dopoldne slovesna peta sv. maša, katero daruje veleč. g. dekan Matija Šavs, iz Shakopee, Minn., ob azistenci slov. duhovnikov. Maše se udeleže prominentni meščani Sheboygana, domači farani in vsi drugi gostje. Slovenski govor o Baragi bo imel preč. g. Anton Schiffrer iz Milwaukee. Angleško pridigo bo imel preč. g. Philip Gordon, rodom Indijanec. Pri maši poje domači cerkveni pevski zbor. 3. Po slovesni maši obed za duhovnike in goste. 4. Ob 2. uri popoldne začetek programa v dvorani. Nastopijo razni slovenski in drugi govorniki. 1. govori preč. g. PHILIP GORDON Indijanec, katerega oče je bil krščen od pokojnega škofa Barage. 2. govori veleč. g. dekan MATIJA ŠAVS, iz Shakopee, Minn. 3. govori veleč. g. pater BERNARD AMBROŽlC, O.F.M., iz La Salle, 111. 4. Med govorniškimi točkami slede pevske točke. 5. Govorijo razni govorniki. "" ' Na programu bo še več drugih točk. Vse Slovence in Slovenke iz Milwaukee, Wjest Allisa in drugih bližnjih naselbin najiskreneje vabimo, da pridejo na Zahvalni dan k nam v prijazni Sheboygan in z nami proslave spomin največjega ameriškega Slovenca, pokojnega škofa Barage. Iz Jugoslaviie, POROČILA O POPLAVAH, KI SO NAPRAVILE ZOPET MNOGO ŠKODE. — SAVA ODNESLA OTROKA. — SMRTNA KOSA. — RAZNE VESTI IZ DOMOVINE. Sava narastla že zopet za 4 m. Ljubljana, 4. nov. — V soboto in nedeljo se je radi južnega vremena začel po gorah topiti sneg in hudourniki so naglo naraščali. Poleg tega je pa še neprestano deževalo. Pri Jezici je Sava že v nedeljo na-lastla nad normalo za 3 m. Danes popoldne je že 4 m nad normalo. Tudi Ljubljanica je narastla. Voda je ponekod podrla brzojavne in telefonske naprave. Sora je narastla in odnesla zasilni most pri Medvodah. 'Cerknico. Peljal je drva po zelo ozki poti in po nesrečnem naključju prišel pod voz, ki mu je zlomil nogo in ga tudi drugače zelo poškodoval. -o- Kamnik V noči od 4. na 5. nov. je sneg zopet zapadel prav nizko. Deževje je zaradi mraza, ki je prav občuten, prenehalo. Bistrica je pričela zopet padati. (ooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo^ ŠE NIC GOTOVOSTI OJIUSIJI Pomanjkanje podrobnosti o vojaških uporih v Rusiji. Riga, Latvija. — Glede nemirov in vojaških uporov, o katerih se zadnje čase poroča iz Rusije, se do zdaj še ne ve nič natančnega in gotovega, pač pa dohajajo nova poročila o vstajah kmetov. V Pskov provinci so bile proti vstašem odposlane vojaške čete, ki so zadušile upor, požgale osem vasi, prebivalstvo pa, kar ga je ostalo živega, je bilo poslano v Sibirijo na prisilno delo v gozdovih. Iz Warsave se poroča, da je sicer upostavljena brzojavna zveza z Rusijo, ni pa še telefonska. KRIŽEM SV ETA\OMEJIT EV Kdor >e brani ČASopisa, ta sp brani znanja in to v lastne škodo. MRTVO ŽENSKO OROPAL Chicago, 111. — Preteklo nedeljo zvečer se je pri vstopu v vežo Palace gledališča na 159 W. Randolph St., zadeta od kapi zgrudila 521etna Mrs. R. Delmar, 3750 Sheridan Rd., mrtva na tla. Poklicani ambu-lančni voz jo je odpeljal v mrtvašnico, a tam so opazili, da je s prsta mrliča zginil prstan, vreden .$2000. Osumljen je bil voznik ambulaace, M. Jones, ki je po kratkem zasliševanju tatvino tudi priznal in pokazal policiji neki sod za odpadke v garaži ambulanč-nega poslopja, kjer je prstan skril. — Globe, Ariz. — Svojo ženo in svojega tasta je do smrti ustrelil, taščo pa nevarno ranil neki Indijanec v tukajšnji rezervaciji, Jim Reed. Nato je zažgal svojo hišo, se odpeljal v avtomobilu in končno samega sebe ustrelil. :— Atene, Grčija. — Aretirana sta bila dva vojaška častnika, sinova generala Papou-la, ker sta bila osumljena, da sta snovala zaroto, da bi postavila na vlado nazaj zopet prejšnjega diktatorja Th. Pangalosa. — Bukarešta, Rumunija. — Cimdalje bolj se množijo slučaji razporok med rumunski-mi državnimi nameščenci, čemer je vzrok njih težko finančno stanje, ko je vlada odredila, da se mora tam, kje1' sta mož in žena v državni službi, odpustiti eden izmed njih, in sicer tisti z višjo plačo. — London, Anglija.— Ako-ravno je bilo naročeno, da mora vladati o tem stroga tajnost, se je vendar zvedelo, da je angleško zračno minister-stvo pokupilo po svetu 200 najhitrejših vojaških aeropla-nov, in sicer za znesek $2,500,000. — Berlin, Nemčija. — Ker se v Berlinu stalno pojavljajo nemiri, ki jih izzivajo fašisti, je policija objavila, da namerava razpustiti fašistične tako-zvane napadalne čete in druge fašistične zveze. ŠIRITE AMER. SLOVENCA! UVOZA AVTOMOBILOV Čehoslovaška bo še nadalje pripustila v deželo le omejeno število ameriških avtomobilov. Praga, Čehoslovaška. — Tukajšnja vlada je obnovila še za eno leto svojo odredbo, ki je veljala že v tekočem letu in ki dovoljuje uvoziti v deželo le par tisoč avtomobilov iz A-merike. S tem in pa z visoko carino, ki je uvedena na ta uvoz, skuša vlada varovati svojo domačo avtomobilsko industrijo. Kljub visoki carini pa je po ameriških avtomobilih veliko povpraševanje in število, ki jih pride v deželo, je v najkrajšem času razprodano. -o--- BANDITI "OBISKALI" GLEDIŠČA Chicago, 111. — Šest bandi-tov, oboroženih s strelnim orožjem, si je preteklo nedeljo zvečer vzelo za cilj gledišča okrog 22. ceste. Najprej so se oglasili v Illington, 2118 W. 22nd St., kjer so dobili od poslovodja, Th. Tranta, le malenkosten plen, $10.00. Enako se jim tudi ni posebno izplačal napad na Marshall Square gledišče, kjei- jim je padlo v roke $15. Pač pa so v Crown Hippodrome gledišču, 4011 W. 26th St., dobili $600. Vsi trije ropi so se izvršili v kratkih presledkih drug za drugim. Človeška žrtev narastle Save. Kranj, 5. novembra. — Zaradi velikih nalivov je Sava pri Kranju močno narastla in je zelo deroča. Ko se je danes prikazalo solnce, je takoj izvabilo s svojimi žarki kranjsko deco k Savi, kjer se je igrala in spuščala po Savi papirnate čolniče. Nenadoma je na strmini spodrsnilo komaj 41etnemu Zvonku Štefe in padel je v valove, ki so ga v hipu odnesli daleč od brega. Na rešitev ni bilo misliti, ker je bila voda prevelika in zelo deroča. -o- Poplava v kamniški okolici — nov sneg Bistrica je zaradi tolikega deževja že zopet narastla, da je na nekaterih mestih ušla iz struge. Vendar ne v toliki meri, da bi napravila občutno škodo. Na planinah je zapadel nov sneg, ki sega precej daleč v dolino. Bolj kot Bistrica ste narastli Tunjščica in Pešata. Pešata se je razlila čez polja in vse polje v okolici Trzina do Črnuč spremenila v veliko jezero. -o-- Smrtna kosa V Št. Andražu v lavantinski Nezgoda Nogo si je zlomil Fr. Jakše, star 15 let, posestnikov sin iz Orehovice, ki se je za šalo ru-val z nekim fantom. -o- Tepež V Slivnici so se pred nekim vinotočem sprla delavec Leopold B. in cestar Franc Ver-bič iz Slivnice. Verbič je dobil nevarno rano z nožem in je moral v bolnico. -o- Morski pes Velikega morskega psa so vjeli te dni mornarji vojne ladje "Spasilac" pri otoku Žir-ju. Pes je dolg 3.5 metra, težak pa nad 300 kilogramov. V trenutku, ko so ga ustrelili, je držal v gobcu tunja, ki je tehtal 140 kilogramov. -o- Cvetje v jeseni Na vrtu g. Kranjca v Zrinj-ski ulici v Celju je začel cvete-ti jeglič (avrikel). Pač čuden pojav za mesec november. -o- Jesenice Mestna župna cerkev na Jesenicah, ki so jo začeli popravljati že poletu, je že v toliko dodelana, da se je za vse svetnike vršila služba božja. ---o- Nova šola v Škof ji Loki V Škofji Loki so začeli v dolini na Koroškem je umrl P. septembru graditi novo šolo, Jožef Cella, jezuit. — V Ma- ki bo prav moderna. Poslopje riboru je umrla Marija Gru- bo imelo centralno kurjavo in ber, posestnica, stara 63 let. Vse higijenične ugodnosti. Šola — Na Koroški Beli pri Jeseni- bo stala okolu 4 in pol milijo-cah je umrl Josip Zupančič, na dinarjev. preddelavec, star 47 let. — Na . -o- Savi pri Jesenicah je umrl An- j Smrtna nesreča ton Noč, hišni posestnik, star ( Dražgošani so na zelo slove-55 let. sen način sprejeli svojega no--o-- ivega župnika Franca Hitija. Prezid Fantje, ki so postavljali mla- Poročil se je g. Filip Žagar, je, so se po sprejemu še zadr-ki se je pred meseci vrnil iz žali na vasi pri cerkvi. Že poz-Amerike, z gdč. Karolino no pod noč so se podali na svo- Murn. Najstarejša ženska na Kočevskem Na Kočevskem je najstarejša ženska Marija Brinskelle, doma iz Sporeb pri Kočevju. Dosegla je visoko starost 100 let. Ob njeni stoletnici nameravajo izdati razgeldnice z njeno sliko, da ji na ta način pomagajo, ker je revna. -o- Težka nesreča Iz Cerknice poročajo, da se je tam ponesrečil posestnik Matija Rot od Sv. Vida nad je domove. JTudi Janez Ma-renšek se je vračal v pol ure oddaljen dom. Na nevarni poti mu je iznenada zmanjkalo tal in je padel preko 20 metrov globoko čez skalne čeri, kjer je obležal mrtev z zlomljenim tilnikom. -o- Hudi kvartači V Splitu sta se pri igranju kart sprla pek Stjepan Bača in kuhar Kajo Radak. Radak je peku odgriznil nos, pek se mu je revanžiral na enak način, da je ugriznil v kuharjev hrbet. Oba sta morala v bolnic^. Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 26. novembra 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list t Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-teljkov is dnevov po praznikih. The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Izhaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 009« Naročnina: _$5.00 . 2.50 1.S0 Ea celo leto Za pol leta . Za četrt leta----------- Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto-------$6-00 Za pol leta_____3.00 Za četrt leta------— L75 Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 pošteni Iju- Subscription: For one year ----------------- For half a year-------- For three months _____$5.00 __2.50 __1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year--------------$6.00 For half a year-------- 3.UU For three months---------------- L/J POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo bni doposlam na uredm-Itvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. - Za zadnjo številko v tednu }r&s do četrtka dopoldne.-Na dopise brez podpisa se ne ozira.-RoKopisov uredništvo ne vrača. _ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.______ malo bolj moderni obliki, in umevno je, da so dje zgražali nad tako sužnostjo. Nobenih rekriminacij, le nekaj resnih besed socialističnim krogom na Koroškem in izven Koroške. Kdo je glasoval za — Avstrijo? Nikakor ne trdim, da so glasovali vsi socialistično umerjeni krogi. Veselje pa je bilo tudi veliko nad zmago v teh tako orientiranih krogih in na hišah so se blesteli napisi: "Hoch die Republik!" Ali se zdaj zavedajo, da bi morali pri tem modernem helotstvu nad slovensko deco zapisati na svoje hiše: "Hoch die moderne Sklaverei"? Za svobodo so, pa so pomagali lasten narod potlačiti v moderno suženjstvo, ki se prav malo razločuje od barbarskega. Dalje naj sledi še en opomin. Prav tu v Ameriki je dopisnik v Prosveti slikal razmere med Slovenci tako, kakor bi bile naravnost idealne. Omenil je, da vsaj v Jugoslaviji in v Italiji slovensko delavstvo želi živeti v — koroških razmerah. Oporekal sem tedaj. Ali naj bo strankarsko in ozir na neke pridobitve za stranko tako vrlo merodajno, da pridobitve za socialistično stranko odstranijo vse pomisleke celo zoper tako barbarsko helotstvo, katero se uganja nad slovensko deco? Omenim naj še, da glasilo socialistov, "Arbeiterwille", hudo zahteva — odrešenje Možiške doline iz — narodnega stališča. Tako nemški socialist. In slovenski socialist? J. M. Trunk: Proslava na Koroškem s takimi bolniki mora biti ljubeznivo. Da, več ljubeznivosti med seboj, pa bo mir in napredek pri slovenski fari sv. Janeza Vianeya. Kako lepo se slišijo naslednje besede: Kjer vera, tam ljubezen; kjer je ljubezen, tam mir; kjer mir, tam blagoslov; kjer blagoslov, tam vedno Bog. Poročevalec. ZAHVALA DAROVALCEM West Pullman, 111. Cenjeni darovalci, ki ste darovali za podružnico na Smuku, spadajočo pod faro Semič, ki je po streli pogorela že lansko leto:—Dolgo časa sem čakal, da se bodo g. župnik zahvalili sami, kar bi' bila njihova dolžnost, pa do danes ni še nič. Sporočili so mi _________ ____________ ____________________________________________samo, da so dobili denar in so Res ne gre ravno za kako narodnjaštvo, ampak še manj j tudi obljubili, da se bode> jsa-more iti za kako moderno helotstvo, in to helotstvo je na Koroškem. Roke na prsa. žilo, ki uporablja elektromag-netske motorje. Ko je orožnik končal s pojasnilom, so že motorji spet zabrneli. ČUDEN DVOBOJ V korziški vasici Cognocoli se je odigral čuden dvoboj med mladeničem in devojko, tudi TO W ONO. KAJ SKRIVA SAHARA Afriški raziskovalec Bernard le Pontois, ki je že opetovano prepotoval "črni" del sveta, se je pred par dnevi zopet odpravil v notranjost Sahare. Topot hoče po puščavi nabirati orož- ^^ gQ ^ gotovo je m orodje, ki ga bodo raz- ^ K med tamošnjim stavili na predzgodoymskem li]lHstvom. Mlada oddelku pariške kolonialne razstave leta 1931. Ti predmeti naj podado sliko o življenju in kulturi davno izumrlih narodov in ljudstev, ki so po računih arheologov obljudevali Saharo, ki je bila takrat še plodna pokrajina, pred približno 12 do 15 tisoč leti. Bernard le Pontois potuje s petimi ali šestimi tovariši na o-gromnih avtomobilih, s katerimi namerava križema prepotovati Saharo. Potovanje bo III. Še eno stran hrupne proslave desetletnice glasovanja na Koroškem je treba pokazati javnosti. Naj tudi ta stran ne bo ravno kaka rekriminacija, očitanje radi očitanja, bolj v pouk naj nam bo. • . . Zadeva se tiče prav naše domače mentalitete, ki je, se zdi, zelo na napačnem, in jo je treba korenito izpremeniti, ako se hoče kdaj kaj izpremeniti pri tem, kakor je zdaj s Slovenci izven Jugoslavije. Izguba pri izgubi ljudskega glasovanja na Koroškem je večia, kakor se navadno o tej izgubi misli. O tem sem omenil, ko sem pokazal na izgubo — ozemlja, ne toliko prebivalstva, in o tem priča nad vse hrupna proslava, toraj dokaz, da se nemštvo zaveda, koliko in kaj je pridobilo z — zmago. Izguba je naravnost strahovita, ker je privedla do grdega narodnega izdajstva pri tistih, kateri nimajo v sebi moči in 1-onosa, da bi se ustavljali, in privedla je do prav modernega helotstva pri tistih, ki se morda še ustavljajo, ali bi se radi ustavljali, ko bi se mogli. Naj navedem dobesedno iz poročila o proslavi. Tam či- tam: "Slovenski otroci v nemškem sprevodu. — Nečuveno izzivanje koroških Slovencev. — Naročena bakljada, 'Okrasite okna, saj bomo plačali.' — Celovec, 11. oktobra. Danes zjutraj ob devetih se je vršil po mestu obhod šolskih otrok iz Celovca in okolice. Iz plebiscitne cone A so pripeljali 1500 slovenskih otrok, jim vsilili v roke nemške zastave in zahtevali od njih, da vpijejo po celovških cestah 'Heil!' na čast nemški 'Kulturgemeinschaft'. Učiteljstvo je moralo izvajati pravcata nasilstva po slovenskih krajih, da je moglo spraviti "kupa.; toliko slovenskih nedolžnih otrok, ki naj pred sadističnimi r/emčurji in nadutimi nacijonaliati z Dunaja in Reicha psujejo svoj materin jezik. Ni čuda, da je obhod otrok tudi tako slabo izpadel. Najprej je bil slabo organiziran in med meščanstvom je še dosti, dobrih in poštenih Nemcev, ki so se naravnost zgražali nad ogabnim početjem slovenskih narodnih pro-palic in Heimatdiensta, ki čisto po fašističnem receptu izrablja šolske otroke za nacionalistično propagando in za slepljenje tujcev. Celovčani so pomilovali te mlade žrtve, ki so prestrašeno gledale okrog, ker niso vedele, zakaj so jih iztrgali iz mirnih slovenskih vasi in privlekli v tuji mestni šun-e'er." Ali ni to ponovitev prizorov iz res barbarskih časov, ali časov, ko je vladala neka — omika, a se ta omika ni mogla iz-nebiti barbarizma, da se naslaja nad duševno muko premaganih? Zgodovina poroča o raznih — triumfih zmagovalcev in poroča, kako so pri teh triumfih vodili čete premaganih v verigah in kot sužnje. Moderni svet imenuje to barbarstvo in po vsej pravici. Verig v Celovcu slovenska deca sicer ni nosila, toliko moderni in — omikani smo, ampak gola sužnost je to le v ________________trajalo približno pet mesecev hvalili v listu. Zato se vam, in bo ekspedicija ves ta čas po cenjeni' darovalci, pa jaz v" - V---- VAŽNE VESTI IZ TROITA Detroit, Mich. V ponedeljek, 3. novembra, so v Detroitu odprli nov predor pod reko Detroit, ki veže mesto s Kanado. Predor je tako širok, da vozi lahko skozi njega vsako uro tisoč avtomobilov na vsako stran. Porabil bom prvo priliko, da si bom ogledal predor L", potem bom že poročal, kakšne občutke ima človek, ko je pod vodo. Mislim, da vodenice ne bom dobil. Naslovi: Domovina nas graja. Narod, ki noče in ne zna ceniti svojih velikih mož, ni DE- J Jaz sem tej revici priporočil dva uspavalna sredstva in sicer posteljo o pravem času ter sem ji tudi omenil mnenje Dr. A.Laird-a, ravnatelja laboratorija v New Yorku, ki trdi, da je sladkor najbolje uspavalno sredstvo. S tem sem pa bolno revico spravil v zadrego. Ni se mogla odločiti, kaj naj rabi, da bo lažje spala. — Karte cenjena bolnica zelo rada igra, pa ne more dočasno k počitku. Jaz sem kratko svetoval, naj uživa bonbončke in naj ne pozabi na Ice cream ali sladoled. Kako je učinkovalo, bom že poročal pozneje. V Chicagi poznam neko ze- imenu Smočke Marije prav lepo zahvalim, naj vam ona stotero povrne. — Nabralo se je ravno $69.00, za kar imam od doma potrdilo. To dam zaradi tega v list, da bi kdo ne mislil, da nabrani denar ni šel na pravo mesto. Darovali so sledeči: Po $5.00: Martin Golobic, Joseph Konda, Jakob Skala. Po $2.00 so dali: Math Judnič, Martin Golobič Jr., Frank Ne-manič, Jakob Bukovec, Anton Golobič, Agnes Rom in John Plevnik. Po $1.00: Anton Si monič, Martin Simonič, Anton Sever, Terezija Lauše, John Sever, Ludvik Kambič, John Kambič, S. Malnarič, C. I. Gr-mek, Geo. Kobe, Paul Mikola, Anton Fuger, Anton Jakša, Anton Jakša Jr., Jožef Plut, Math Stariha, Martin Matja-šič, Martin Konda, Martin Pe-čavac, John Makovec, John Horvat, Martin Staniša, Marija Kukar, Ana Simonič, radiu zvezana s Francijo in celim izobraženim svetom. S seboj imajo tudi dva filmska a-parata za fotografiranje peščenih valov, živali, posebno pa življenja pb puščavi raztresenih črnskih plemen. Stroške za ekspedicijo je prevzela francoska država, vrhovno vodstvo pa je v rokah medna- vročekrvnim ljudstvom. Mlada človeka sta se že dalje časa smrtno sovražila. Nihče ni vedel za pravi vzrok, kar pa mladih ljudi ni oviralo, da bi si ne bila pri vsaki priliki odkrito kazala svojega neugasljivega srda. Nedavno sta se srečala na ulici ter se v prepiru obkladala s psovkami in raznimi hudimi očitki. V teku prepira sta se tako ogorčila, da sta potegnila revolverje in se tako dolgo obstreljavala, dokler nista oba obležala mrtva. Vaščani, ki so se med streljanjem preplašeno skrivali za vogali, so prihiteli ležečima na pomoč, toda bilo je prepozno: Mlada človeka sta se skoro do-slovno izrešetala s smrtonosnimi kroglami. RAZBUJENA DOMIŠLJIJA ALI KAJ , London, Anglija. rodnega instituta za antropo-' ster na tukajšnjem Iogijo. vreden,, da živi. Taki in po- lo usmiljeno družino, da se ji dobni naslovi ter članki ganejo človeka. Le bati se je, da bo ostalo pri trenutnih občutkih. Vzkipimo, pa se pomirimo hitro. Tudi pri nas v Detroitu so se pričeli dolgi večeri. Kaj naj začne človek? Doma sedeti in šteti ure, bi bilo predol-gočasno. Prijatelje in znance pa obišči le tedaj, če se razumeš na "pik as". Nastopil je namreč veseli čas za ljubitelje kvart. Tako pa zvesto mlatijo, da je kaj. So pa že tako zaverovani v te "božje podobice", da te še opazijo ne, ko nenapovedan vstopiš v toplo zakurjeno sobo. Da, pri vsakem delu je treba, da je človek zamišljen, potem srečno izpelje. Še ni dolgo od tega, ko mi je neka oseba težila, da ne more spati, da je nervozna. čudim. Živi ne daleč od slovenske cerkve. Imajo pri hiši psička že nad 10 let. Pojavili so se na živali znaki starosti. Psiček je namreč oglušil. Člani družine so stopili skupaj in so sklenili: psiček je bil v zdravih dneh naš dober čuvaj, bomo sedaj potrpeli s pasjo nadložnostjo. Še imajo gluhega psička. Pri nas pa ljudje niso tako obzirni do človeka inv niso tako dobrosrčni. Ako ne držiš z osebo, ali se kaj za meriš, hitro se pokaže nad-oblast in spravijo človeka ob delo in na cesto z njim. Taka je pri nas krščanska usmilje-nost do človeka trpina. Zadnji čas se čuje, da pri nas živijo mnogi ljudje s srčnimi hibami. Vsem tem bi svetoval, da naj se ravnajo po predpisu Dr. Shaw. On pravi, da občevanje bližnje okolice SUROVO ALI KUHANO MLEKO? Na Škotskem delajo sedaj zanimive poskuse s tem, da u-gotove pravo hranilno vrednost mleka, o kateri se v najnovejšem času zopet mnogo razpravlja. Poskuse delajo na 10.000 šolarčkih na ta način, da dobi njih polovica vsak dan dopoldne ob enajstih po eno skodelico surovega mleka, polovica pa dobiva pasterizirano mle ko. V določenem času otroke John1 tehtajo. Zaradi primerjave o Plut, Marija Potoča, Matt Kožuh, George Kobe, John Žu-gel, Marija Slobodnik in Gabriel Bros., Edward Kobe, John Zalokar. Po 50c: Joseph Pečnik, Anton Jagodnik, John Grahek, John Videtič, John Petrič, Joseph Marinčič,Frank Zalol, Joseph Rus. Martin Go-vednik. Po 75c: John Žlogar, John Golobič, Joseph Šetina. Po 25c: Joseph Jurjevec, Rudolf Koleto in Neža Stukel. Hvala lepa in pozdrav vsem. Martin- Golobič, nabiratelj. pazujejo in merijo še 1000 o-trok, ki dopoldne ne dobivajo mleka. Na podlagi dosedanjih opazovanj izgleda, da je surovo mleko najbolj izdatno. Tretjina otrok, na katerih delajo poskuse, so otroci brezposelnih starišev. Šnops ne sme biti pri hiši.— Mož, ki opazi steklenico, v kateri je bilo žganje prazno, pravi: Kdo je izpil žganje? — Žena: Jaz sem ga, ker ne trpim tega vražjega šnopsa pri hiši . . . '■h :'t Oženjeni možje so veliki iz-najditelji vzrokov. NOVA IZNAJDBA Nemci so prejšnji mesec zopet nekaj pomembnega iznašli. Ko je par avtomobilov pri-vozilo iz Češke na Saško (obmejna nemška pokrajina), so se vsa vozila na mah ustavila. Šoferji so iskali in iskali, a so našli vse motorje v redu. Nevidna sila jih ni pustila v pogon. Tedaj je prikolesaril nemški orožnik, ki se je pri šoferjih opravičil in povedal, da gre za novo iznajdbo. To so posebni magnetični žarki, ki kar na daljavo ustavijo bodisi v zraku ali na zemlji vsako vo- _ Orke- velikem plesišču Covent Garden Opera House je med igranjem pretekli petek zvečer nenadoma u-molknil in začudeni plesalci so se zbrali okrog dirigenta, H. Darewskija, ki se je sesedel na stol in izpustil na tla svojo taktirko. Povedal je pozneje, da je med igranjem o-pazil bobnarja, da je hipoma prenehal igrati in je s preplašenimi očmi strmel proti stropu v dvorani. Sledil je njegovemu pogledu in tudi sam opazil moško figuro, oboroženo po srednjeveškem načinu, počasi plavajočo v zraku. Se par drugih članov orkestre ie izjavilo, cla je videlo prikazen dočim izmed plesalcev ni niJ hče nič opazil. ■-o- AMERIKANCI POTISNJENI V VOJAŠKO SLUŽBO Rouen, Francija. — Šest Amerikancev, ki so prišli semkaj na obisk, bodo morali P0' zabiti na Ameriko in na vse. kar so tamkaj pustili, in odslužiti svoja leta v francoski armadi. Francoska vojaška oblast jih je namreč zasledila, da so ušli v Ameriko, predno so izpolnili svojo vojaško doi^' nost v svoji domovini, Franci.11-in se zato smatrajo dezertei" jem ter bodo v sled tega poslani v kazensko vojaško službo v kaki francoski koloniji. DaSl so ameriški državljani, venda^ ne more Amerika za nje lllC napraviti, ker ne obstoja.!0 med obema deželama nikake naturalizacijske pogodbe. Chronista Sontiacus: "Dom ob Soči" Zgodba iz zemlje zasužnjenih bratov (Konec.) Ko je nad Krnom vzžarelo nebo v jutranji zarji in so planili izza pozlačenih robov prvi prameni vzhajajočega solnca, je bil požar udušen. XIV. Jesen. ^ Lastovke so odletele, bukovi gozdovi v Matajurju, v skalnati Miji in pod Stolom so rumeneli, Krnov vrh pa je zapadel že sneg. Križiščani so pospravljali z njiv zadnje pridelke, ko so zvedeli, da je komisar Adamelli prestavljen. Karabinjeri so iskali Matevža, a ga niso izsledili. Nihče ni vedel niš pravega povedati, a vsi so bili vsak zase prepričani, da je pobegnil čez mejo. Radi njega je moral dobri komisar iz Križišča. Težko mu je bilo, zakaj resnično je vzljubil Križiščane. Ko je odhajal in so ga spremljali iz vasi, jim je obljubil, da jih ne pozabi, da se bo Kri- žišča vedno z veseljem spominjal, in še, da bo zagovarjal Slovence med vsemi, ki jih ne poznajo in jih krivično sodijo. Novi komisar se je vračal zamišljen v urad; ob vzklikih navdušenja in hvaležnosti, ki so jih pošiljali vaščani za Ada-mellijem, je želel, da bi ljudstvo tudi njega tako vzljubilo, a vedel je, da ga niso poslali, da bi hodil po Adamellijevih stopinjah . . . Budinova hiša je bila prenovljena. Z zavarovalnino so jo popravili in še so Križiščani z delom pomagali. Nesreča jih je združila v pravo družino in bratski so tekmovali, kdo napravi pri Budinovih vpč robot. Zato pa je bil tudi praznik za vso vas, ko sta se poročila Budinov France in Tra-tarjeva Katrica. Sredi svatovskega veselja so vsi onemeli. Plaha je obstala na vratih — Nina. "Nina!" je vzkliknila Budinka, kakor bi doživela čudo, in da bi se prepričala, ali je res, kar vidi, se je hitro izmotala izza mize in planila k hčeri, ki jo je objela, kakor bi je ne hotela nikdar več izpustiti, in je ihtela in ihtela. France in Katrica sta ju ločila. France je pozdravil sestro in jo odvede! za mizo, kamor sta se vrnila tudi Katrica in mati. ljala Budinka, gledala s solznimi očmi hčer in se smehljala. "Kod si hodili, sestra, kako je s teboj?" je vprašal France Nino, ki je v zadregi sedela nasproti Tratarjevemu Ivanu. Nina je nedoločeno gledala preko mize in začela pripovedovati, kako jo je odpeljal Sandrini v Čedad, kjer je s svojimi tovariši kakor obnorel popival, kako so potem prišli v Videm in ga je prosil-i, naj hitro uredi svoje kupčijske zadeve, da so vrneta, a se mu ni nikamor mudilo, ker ni imel nikakih poslov. Popival je kakor v Čedadu, bil ves divji, in je ni pustil, da' bi se sama vrnila. Nekega večera je ivs.;ala zopet v avto in zdirjali so proti Padovi. Sredi noči so prišli v mesto in njo je moral spraviti v bolnico,sakaj na dolgi, divji vožnji se je pretresla in se je čutila slabo . "Od tedaj ga nisem več videla . . ." "In ga ne boš več! Matevž mu je pomagal na oni svet, ko je s fašisti zažigal to hišo," so ji povedali. "Bog se mu usmili duše, čeprav ni imel usmiljenja z menoj!" je zaihtela Nina. be in dom in . . ." Besedo ji je zadušil sunkovit jok. Tratarjev Ivan jo je žalostno gledal, zakaj slutil je, da je hotela izgovoriti njegovo ime, a si ni upala. V njegovem srcu se je zgenilo, vsa njegova nekdanja ljubezen, ki se je leto in dan boril z njo, da bi jo pozabil, se je vzbudila kakor nov plamen, ga vsega prevzela in mu klicala in "mu prigovarjala: Pozabi vse, kar je bilo hudega in neljubega, in ji odpusti! Poglej, saj je v svoji žalosti lepša, kakor je bila prejšnje čase . . . Tako je bilo z Ivanom in molčal je in se še boril . . . "Otrok mi je umrl prvi dan," se je izpovedovala Nina, ko se je utolažila, "čez štirinajst dni sem pa šla iz bolnice. Najrajši bi se kar s prvim vlakom vrnila domov, a se nisem upala, ker me je bilo sram in sem se bala posmeha in opravljanja. Poiskala sem si službo in trpela vse do poletja, ko se in brala, kaj se je zgodilo v Križišču. Takrat sem sklenila, da se vrnem na jesen. In zdaj sem prišla . . . Mati, odpustite mi, odpusti mi, Ivan, odpustite 111JJV . . i V. 11 Vl | . J\ f.l. ... v. ' ....... ----7 - - 1' ----7 WWJ.UWWI'V 'Potolaži se, hči, potolaži, vse bo dobro, nji vsi, da sem se vam izneverila, ti Fran- "Nina, jaz ti odpuščam vse!" se je Pl'vl oglasil Tratarjev Ivan in jo prijel za roko-Sv at je so bili ginjeni. Župnik, ki je bi med njimi, je vstal, se oslonil z upognJf nimi prsti na mizo, pogledal po svatih 111 slovesno spregovoril: j "Dragi svatje, Križiščani moji! PnS. sem v vašo sredo ob veselem ^dnevu, ko Je Budinova hiša zaključila vrsto težkih, ^ lostnih dogodkov in začela z mladim spodarjem in zalo in pridno gospodinjo Katrico novo življenje, ki ga Bog blagoslovi! Ko smo se zbrali na tej svatovšcin , pač nismo pričakovali, da bomo doziv ^ še večje, popolno veselje, katero nam pripravila Nina, ki se je vrnila med nah zopet vsa na'sa. V trpljenju se je s.p0 'jj*.^ za vse — in če sem prav videl m s sme upati tudi ona novo, srečnejše ljenje . . . Mati Budinka, po velikem ^ ^ ljenju ste dočakali, česar niste ho %y & paid: sveto izročilo, ki gre !e iz rodu v zdrav rod, je zmagalo v va*___ Glejte, Budinka, veselimo se z vami ^ več: ob vas mislimo na drugo mate^ b0 3 samo da si se vrnila!" jo je prosila mati "Kaj hI se jokala, ko ni ne ene solze vreden!" so menili drugi. "Vem . , . vem ... O jaz, nrsrečnica, da "Hvala Bogu, hvala Bogu!" je ponav- sem bila tako svojeglava in upropastila se- ce, brat moj, pa me ne goni od praga, katerega sem nevredna danes spet po dolgem prestopila. Lepo te prosim, kot mi daj in me imej za zadnjo deklo! . . ." Jok jo je premagal . . . vsi poznamo in ljubimo, in vemo, ^^ svojimi zdravimi otroki tudi doca ^rel ko bo v solncu novega življenja vzz« DOM OB SOČI! . . ." , in tr- Gostom so žarele oči, ko s J vsu čili z gospodom. ^eda, 26. novembra 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 5 ^ S22222?OOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO1 Zapadna Slovanska Zveza DENVER, COLORADO. Naslov in imenik glavnih uradnikov. UPRAVNI ODBOR: Podpredsednik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. Jainik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington St., Denver, Colo, "rhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo. IIII1MIII1IM1I1B!1IMI11IIWM11B1I1IMII[IW[||»II» NADZORNI ODBOR: "dsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo, (•nadzornica: Mary Grum, 4949 Washington St., Denver, Colo, nadzornik: Joseph Škrabec, 412 W. New York Av., Canon Citj, Colo. POROTNI ODBOR. jWdnik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Plače., Chicago, 111. 1 Porotnik: Anton Rupar, 408 E. Messa Ave., Pueblo, Colo. Porotnica: Rose Grebene, 1126 E. 61st St.,' Cleveland, O. Porotnik: Edvard Tomšič, Box 74, Berwind, Colo. Porotnik: Peter Blatnik, Box 286, JSidvalg, Utah. URADNC GLASILO: Verikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glar-sf8a tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Proš-za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi "'niške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. 2. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru-8® narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega dru-Z. S- Z. ■ Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa Polasnila in potrebne listine. Sl0VENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! Dopisi lokalnih društev Udeležimo se glavnih letnih sej 100% i , V mesecu decembru se vrše letne ali glavne seje društev, sejah se pregleda društveno letno poslovanje, se do-k društvenim pravilom, kar bi koristilo, in odstranja iz ' kar škoduje društvu, ter se sklepajo vse važne zadeve, ei'e pridejo na dnevni red samo po enkrat na leto; te seje 't0raj ravno tako važnega pomena za društva, kakor so kon-m a Zvezo. Poleg drugih važnih stvari, ki pridejo na Vfli red, je izvolitev novega odbora najvažnejša, kajti od-katere izvolimo na teh sejah, so naši voditelji za bo-te leto. Na teh je največ ležeče, ali bo društvo napredova-5' Nazadovalo, zato je nas vseh dolžnost, da se gotovo ude-.ll110 teh sej. Člani, kateri se brez tehtnega vzroka ne ude-* decemberskih sej, kjer bi pomagali reševati važne dru-^ probleme ter izvoliti dobre, vplivne, odkritosrčne in ,lle osebe v društveni odbor, ne izpolnujejo svojih dolžno-^ se kot take ne more smatrati za dobre člane društva, /J s tako malobrižnostjo javno pokažejo, da jim je pač J11®, če društvo napreduje ali nazaduje. Saj Amerikanci, ^F tudi drugi tujerodci, nas imajo za pošten in marljiv na-je pravična njih sodba o nas, ker smo vredni tega toda imamo pa tudi svoje slabosti, da včasih radi rWmo na dolžnosti, ki nas vežejo, da jih spolnujemo kot ^ člani podpornih organizacij. Z ozirom na to sem se jenH, da na ta način opomnim vse člane ZSZ., da naj se v° udeleže decemberskih sej ter izvolijo najzmožnejše in Silnejše osebe za voditelje njih društev za prihodnje. Predsednik društva je glava društva, kateri lahko ve-( opomore za napredek društva v finančnem, kakor tudi j'Jc'Hlnem oziru. Ravno tako, ali pa še bolj važen je urad kajti ta pride v dotiko z vsemi člani društvo, bodisi ,,5e1o ali pa potom korespondence, za kar je neobhodno >no, da tajniki in tajnice so nadvse uljudni, točni, pri-Jeni ter spoštovani v naselbini med članstvom, kakor/ ostalimi rojaki. Vsled zgorajšnjih razlogov sem ^'čan, da ne bo člana ZSZ., ki se ne bi udeležil december-ako mu bo količkaj mogoče, da bo na ta način po-,, ' da mu je društvo in Zveza pri srcu ter da bo storil svojo ta h a še nekaj! Do 31. decembra je kampanja za nove m % Torej še en cel mesec, v kojem času lahke govorimo s prijatelji, da pristopijo k nam, dokler je pristopnina t^l? v oba oddelka. Ako ne moremo pridobiti svojih pri-UJev k nam, ko jim povemo o dobrotah, ki jih ZSZ. deli 1 članom in da je nad stoprocentna v smrtninskem slda-110 bomo očitali, da nismo storili svoje dolžnosti, ker ni-ali nobenega člana v društvo, toda če se pa ne po-\ ' °> da bi vsaj kaj dobrega ob priložnosti rekli pred na-\ 'Jateljem o naši Zvezi, si bomo pa lahko očitali, da ni-dobi ega storili za našo dično Zvezo. Vsak član ima iV kakega prijatelja, ki je zdrav, ima svojo družino in je IV;6 Zavarovan samo za $1.00 dnevne bolniške podpore in [v® sanio za $1000.00 smrtnine. Take prijatelje je trpba da naj še k nam pristopijo, kjer bo on, kakor tudi družina zavarovana v slučaju nesreče ali nezgode • (j|.' ki še nimate svojih otrok vpisanih pri vašemu društvu, \ *no prošeni, da jih vpišete kakor hitro mogoče, kajti \nia oddelek je največ pripomogel vsem slovenskim poditi iit 01'ganizacijam, da so prekoračile nad 100% solvent-is)te ^di, da ko naša mladina odraste, se zaveda, da je slo-Pokolenja, je ponosna na svoje stariše in jih bolj £ lj)H ^atskim pozdravom ostajam za uspešen zaključek Je> Vam udani, Anthony Jeršin, gl. tajnik. ČEMU bi Be Mi doma s perilom, ko vam operemo mi po nizki ceni. u Po vaše perilo na dom in ga vam zopet pripeljemo na Po«hčite nas na telefon! VIEW WET WASH LAUNDRY CO. j FRAN GRILL, predsednik 9 W- 2lat Street, Chicago, 111. Tel. Canal 7172-7173 g | aiiiiaiii^uiiiiiyiiiijaiiiHiiiiinniiaMiaiitiaiiiiiHiiiiuiiwi IZ URADA DRUŠTVA MARIJE POMAGAJ ŠT. 24, ZSZ. Salida, Colo. Vsemu članstvu našega društva se naznanja, da se bo vršila prihodnja seja našega društva dne 14. decembra ob 6. uri popoldne na domu tajnika. Vsakemu je znano, da se bo na tej seji volil novi odbor za leto 1931. Torej člani in članice, vsi ste prošeni, da se za gotovo udeležite prihodnje seje, ki bo kakor že omenjeno dne 14. dec. Če je le mogoče pridite vsi do zadnjega. Vedite, da je to tudi zadnja seja v tem letu. Ste torej prošeni, da se je polnoštevilno udeležite, ker je več važnih reči za rešiti. Več ko nas bo, lažje se stvar razreši in več se lahko napravi v korist društva in Zveze, veliko lažje tudi izberemo potem odbornike za prihodnje leto, ker imamo veliko .dobrih članov in članic. Pridite torej, da izberemo odbor, ki bo gledal in delal za napredek društva in Zveze. Člani ste tudi prošeni, da greste v vsakem slučaju odbornikom na roko, ker odborniki ne morejo vsega sami. Potreba je, da članstvo pomaga. Prosim tudi vse one člane, ki dolgujejo za asesment za 1. 1930, da plačajo, da bo potem lažje knjige računat, da se potem vse v redu da v roke novoizvoljenemu odboru. Torej bratje in sestre, delujmo roko v roki, pa bomo z lahkoto napredovali. Še enkrat o-pozarjam brate in sestre, da se gotovo vsi udeležite prihodnje seje 14. dec. Bratski pozdrav. John Mismash, tajnik. . 619 W. 2nd St., Salida, Colo.-■-o- IZ URADA SLOV. PODP. DRUŠTVA NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 9, ZSZ. Canon City, Colo. Na redni seji društva Napredni Slovenci št. 9, ZSZ., dne 16. novembra smo se spomnili, da bo poteklo 20 let, odkar so. se zbrali sorojaki v naši naselbini ter ustanovili društvo Napredni Slovenci in ga priklopih naši dični organizaciji ZSZ. Ker je povsod vsak začetek težak, tako so se tudi tukaj ustanovni člani žrtvovali v vseh ozirih, da je u-stanovjjeno društvo napredovalo. Čeravno je naša naselbina majhna, šteje naše društvo 108 članov aktivnega in 63 mladinskega oddelka. — Ker imam pri rokah zapisnik prve ali ustanovne seje društva, zato lahko nekaj popišem iz zapisnika. V zapisniku stoji zapisano, da sta najbolj delovala na to, j3a se ustanovi društvo takratna sobrata Frank Blatnik in Frank Jakopič, sedaj ne več člana. Ustanovni člani so bili sledeči. John in Kristina Arko, Frank Konci-lja, Ignac Blatnik, Rudolf Blatnik, John in Neža Globo-kar, John in Alojzija Legan, John Erjavec in Frank Za-krajšek, ki so še sedaj člani društva. Ustanovni člani, ki so pa odstopili so bili še sledeči: Frank Blatnik, Frank Jakopič, Anton Bradač, Anton Skočaj, Anton Čeligoj, Alojz Kozel, John Žnidaršič in Anton Hočevar. Naše društvo je tor a j na o-menjeni seji meseca novembra sklenilo, da proslavi 20 letnico dne 29. novembra zvečer v znani Pirčevi dvorani, kjer se bo vršila veselica. Dolžnost vsakega člana na-čega društva je, da se te proslave udeleži. Vstopnina za člane je 75c. Vsak član bo prispeval omenjeno svoto 75c, pa naj se veselice udeleži ali ne. Ob enem vabim tudi naše cenjene glavne odbornike, da vsaj ti, ki so v bližini omenje- ni večer pridejo in nas poseti-Jo, ako le mogoče. Vabim tudi naše sosestersko društvo Royal Gorge Circle, št. 46 ZSZ., kakor tudi vsa tukajšnja društva v bližnji okolici, da nas posetijo in se naše veselice u-deležijo. Za vesele poskočnice bo skrbel že znani Johny Shu-star and his orchestra iz Pue-bla. — Za vsakovrstne mehke pijače in prigrizek ter da bo vsestransko zadovoljiva post :vžba bo skrbel odbor. — Za vašo obilno udeležbo na veselici ob praznovanju 20 letnice našega društva se vam že naprej iskreno zahvaljujemo. Tebi društvo pa želim še veliko uspešnega napredka, da se razvijaš in cveteš pod odkriljem naše dične Zapadne Slovanske Zveze. Joseph Skrabec, tajnik. -o-- IZ URADA DRUŠTVA BISER ŠT. 8, ZSZ. Newb.yrg, Mulberry, Kans. Vsi člani in članice zgoraj imenovanega društva ste opozorjeni na sejo, kateya se bo vršila v nedeljo dne 14. decembra ob 10. uri dopoldne. Prošeni ste, da se seje vsi udeležite in poijiagate rešiti več ^' žnih stvari. Na tej seji bo tudi volitev odbora za leto 1931. Pridite na sejo vsi in si izvolite odbor, ki bo deloval za dobrobit društva in Zveze. Posebno pazite, da si izvolite tajnika, ki'bo poslal mesečne asesmente na glavni urad vsaki mesec ne oziraje se, so li člani plačali ali ne. Pozdravljam vse člane zgoraj imenovanega društva. John Crepinšek, tajnik. -o- It was certainly gratifying to see such a large crowd at the show and we are sorry that we were unable to admit any more as the hall was filled to capacity and we crowded in as many as we possibly dared to, we had one of the largest crowds that ever attended any performance in the Slovenian Home. We are indebted to the advertisers in our program and let us not forget them, any time we can help them let us do so as they helped us financially as one good turn deserves another and this is a good way of showing our appreciation is by patronizing the advertisers who advertised in the program. We wish to thank many of the visiting Sisters and Brothers of neighboring Lodges who attended our show and hope you all enjoyed yourselves and had a good time children and it is our duty to give them all the help we possibly can and make their un-. dertaking a success, they need our help and let us not shirk in our duty toward them. Watch paper for other information. Fraternally Yours. Joseph Shaball, Pres. Trail Blazers. -o- ROYAL GORGE CIRCLE NO. 46, W. S. A. Canon City, Colo. Hello brothers and sisters of W. S. A. also hello to others who reads our paper and who don't belong to our organization. Don't wait any longer but join now for protection for yourself and your loved ones. We held our regular meeting Nov. 19, 1930 and it was very interesting. After our business and meeting was over, Čujte. Cujte! NATIONAL AVE. GARAGE 710 W. National Avenue, Milwaukee, Wise. Nudi automobilistom najboljo postrežbo. Napolnuje baterije, popravlja luči, auto gumije in drugo. FR. J. ALBY, lastnik. Sisters Marie Smith and Julia and hope that we will be able Skrabec served refreshments, to repay you in some way for games were played and all IZ URADA DR. NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 25, ZSZ. West Frankfurt, 111. Cenjeni člani in članice! Tem potom vas poživljam, da se gotovo udeležite letne dru-šfrt ""ne seje, ki bo dne 14. decembra. Znano vam je že, da se bo na letni seji izvolil novi odbor za leto 1931. Zato vas prosim, da se vse udeležite seje, da boste vsi volili in da se lažje izvoli dober odbor, ako nas je več skupaj. Saj je to v dobrobit vaših lastnih interesov in dobrobit društva. Pozdrav. Frank Tominšek, tajnik. ^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO1 --—-- Our Young ZSZ. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOfr' TRAIL BLAZERS LODGE NO. 41. I wish to take this opportunity in thanking all those who took part in making the Trail Blazers Minsteral Show a success and it was only through the wonderful co-operation of the entire membership that the show was a success as this was too great an undertaking for any individual to put over but by everyone putting their shoulder to the wheel it was possible to put over the show and that is what co-operation does, every one had their little part to do and they all done it well, some hard part in the play, others had other duties to perform but working hand in hand is spelled Success, we have nothing to be ashamed of as we have been complimented by many outsiders for the splendid show we put on. I will not try to thank every one individually as it would take up to much space and time but I certainly want to thank you one and all for your loyalty and co-operation and I am proud to be the President of sucja a loyal and true membership, our financial gain may not of been as large as we would of liked it to be but we have made many a friend and will be repaid some time in the near future in other ways such as them joining our Lodge or always speaking a good word for the Trail Blazers Lodge. your attendance, it is just things of this sort that create a Sisterly an Brotherly spirit that is lasting and promotes a better spirit in our wonderful organization and brings us all closer to each other and encourages us to larger undertakings in our Lodges which the whole organization will benefit by some time in the future. Sisters and Brothers of Trail Blazers Lodge do not fail to attend ^he December meeting of the Lodge which will be held on Monday, Dec. 15th at 7:30 P. M. sharp, at this meeting will be the annual nomination and election of officers for the next year, Every member is requested to attend this meeting and work and vote for the best interests of, the Lodge. The officers that are elected at this meeting will have to carry on the work for next year and everything depends on them as they are the leaders so let friendships and personalities aside and select able and capable leaders and make the same progress in the future that we have in the past and by doing this we shall have a bigger and better Lodge had a nice time. It was voted at our meeting that the Royal Gorge members go in a body to our brothers lodge Napr. Slov. No. 9 to attend their 20th Anniversary which will be celebrated by. a big dance on Nov. 29th as it will be 20 years since this lodge was organized at Canon' City. John Shustar and orchestra from Pueblo will play for this big affair so everyone who likes to dance is welcome, as a good time is assured for all. j Royal George members will be known by their lodge colors blue and gold as it was voted on at our regular meet- j ing that this will be our lodge colors. To match our emblem' pins. Remember the date Nov.' 29th 1930 'to attend the Anniversary Dance. Fraternally yours Christine Konte. V NAJEM želim oddati gasolinsko postajo in garažo ter poleg še malo hišo z dvema sobama. Gasolin postaja ima 3 sobe; garaža je za 6 avtomobilov. Najemnina samo $25 na mesec. Nadaljnja pojasnila pri Steve A. Fabjan, Fairmont City, East St. Louis, III. Izšel je AVE MARIA KOLEDAR ZA LETO 1931. Cena 50c. Koledar je po vsebini vrlo zanimiv, posvečen Baragovi stoletnici, radi česar bi ga morala naročiti vsaka slovenska družina v Ameriki Priporočljivo je, da ga naročite tudi svojim domačim v stari kraj. Koledarja bodo veseli, vam pa za istega hvaležni. Naroča se pri: AVE MARIA Box 443, Lemont, III. PRIPOROČILO IN NAZNANILO Vsem našim cenjenim naročnikom (cam), kakor tudi vsem ostalim rojakom in rojakinjam po državi Minnesota naznanja-andimo, da je te dni sprejela poto- make the Western Slavonic Assn. a safer and better Fraternal Organization for its members. On Sunday, Dec. 21st 1930 United Comrades Lodge No. 1, Juvenile Dept. ZSZ. will give a Christmas play and party at Slovenian Hall, 4468 Washington St. For further details watch the Amerikanski Slovenec from week to week. Do you remember the last Christmas party the children put on? If you was there you can't help but remember it and it sure was a dandy. This play and party is given by our valno zastopništvo za list "A-merikanski Slovenec" Mrs. Angela Preglet, z Gilberta, Minn, in bo začela te dni obiskavati naročnike po raznih naselbinah po železnem okrožju. Mrs. Preglet je dobro poznana kot naudušena Slovenka za katoliško časopisje in jo kot tako najiskreneje priporočamo vsem našim ljudem, da ji pomagajo širiti naš list in ji gredo v vseh ozirih na roko. Prodajala bo tudi knjige naše knjigarne in druge stvari, ki so v zvezi z našim podjetjem. Uprava Amer. Slovenca. SLOVENCEM V MILWAUKEE IN WEST ALUS naznanjamo, da imamo v zalogi za božične praznike vse vrste jaslice in štalice po različnih cenah. Ravno tako božične razglednice s slovenskim besedilom.— Pridite in oglejte si jih. Dalje imamo v zalogi lepe KRIŽE in SVEČNIKE različnih vrst. Posebnost pa je SESTAV, v katerem je vsa priprava za slučaj, kadar se kliče duhovnika h bolniku. Imamo teh sestavov več vrst po različnih cenah. Tak sestav bi morala imeti vsaka katoliška družina. Potreben je zelo pogostokrat, ker ne vemo ne dneva ne ure, kedaj katerega izmed nas zadene usoda take ali take bolezni in treba klicati duhovnika h bolniku. Pridite in oglejte si te sestave. Podružnice Amer. Slovenca 723 W. NATIONAL AVE., MILWAUKEE, WIS. Telefon Hanover 1357 ^ i *): WIS. PREJELI SMO Družinsko pratiko ZA LETO 1931. Letošnjo "Družinsko Pratiko" krasi več zelo lepih pokrajinskih in osebnih slik. — Zlasti zanimivo je vremensko prerokovanje. — Polna humorja je zgodba o županu. — Zanimivi so pregovori. — Najbolj interesantne so pa uganke. — Takih še nikdar niste slišali, kakor so v letošnji Družinski Pratiki. Samo te so vredne, da takoj pišete po Družinsko Pratiko, ki stane s poštnino vred 20 CENTOV. Naroča se pri: , KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. Zastopniki in razpečevalci, naj takoj prijavijo, koliko jih letos želijo, n u v«v Za JtSozic §KUPNO POTOVANJE Skoro vsi Slovenci, ki potujejo letos v stari kraj za božične praznike, se udeleže skupnega potovanja na 12. DECEMBRA na priljubljeneb francoskem brzoparniku ILE De FRANCE Ako sle Vi med njimi, se takoj priglasite na spodaj navedeni naslov, ako ^e še niste. DENARNE POŠILJATVE V ameriki so božični prazniki čas dejanja in pošiljanja darov. Zvesti temu običaji so Slovenci že od prvega začetka zlasti za Božič pošiljali svojim sorodnikom in prijateljem darove v obliki denarnih pošiljk. V starem kraju bodo letos ameriški darovi posebno dobrodošfi. Spomnite se svojcev v starem kraju s primernim darom, ako le morete! Naša banka pošilja denar v slari kraj in yse druge dele sveta hitro in zanesljivo in brez stroškov za prejemnika. Za točno dostavljenje božičnih pošiljk je pa še posebej preskrbljeno. Pošljite letos svoje denarne darove "skozi" našo banko. LEO ZAKRAJŠEK Midtown Bank of Hew York 630—9th Avenue, New York, N. Y. 1 Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 26. novembra 1930_ iiiiiiaiiiiiiiiiiHiiuaiiiiiiiiiuBinaiBiiHiiiiniBiii huiihii SIR H. RIDER-HAGGARD: Hči cesarja Montezume ZGODOVINSKA POVEST, Iz angleščine prevel Jos. Poljanec m i v namiiia Povej mi pa, ali me nisi v sanjah zamenjal z neko drugo žensko, ki ti je dražja od mene in je lepša in katero si hotel objeti? _ "Sanjal sem, da si ti moja zaročenka, ki jo ljubim in ki živi daleč za morjem," sem odgovoril ves v žalosti. "Toda dovolj o ljubezni in takih rečeh. Kaj imam opraviti z njimi jaz, ki odhajam v temo?" "Resnično, ne morem povedati, Tjule; slišala pa sem modre može, ki so rekli, ako se ljubezen najde' vsepovsod, se najde tudi v temini smrti, ki je v resnici svetla. Ne žaluj, kajti ako je kaj resnice v veri, o kateri si mi pripovedoval, ali v naši veri, boš z očmi duha videl svojo drago, preden solnce zaide, ali na tem svetu ali na onem, in jaz želim, da bi jo našel zvesto. Povej mi pa, kako močno te ljubi? Ali bi se tudi ona vlegla poleg tebe na posteljo žrtvovanja, kar sem u-pala, da storim, ako bi bilo med nama drugače, Tjule?" . "Ne," sem odgovoril, "pri nas nimajo ženske navade, da bi usmrtile same sebe, če jim je mož slučajno umrl." "Nemara mislijo, da je jpolje živeti in se vnovič poročiti," je odgovorila Otomi na videz jako mirno, toda videl sem v mesečini, kako so se ji oči iskrile in prsa dvigala. "Dovolj je tega nespametnega govorjenja" sem rekel. "Poslušaj, Otomi; ako bi me'v resnici rada imela, bi me bila gotovo rešila te strašne usode ali vsaj pregovorila Guatemoka, da bi me rešil. Hči si cesarja Montezume; ali res ne bi bila tekom vseh teh dolgih mesecev mogla doseči, da bi bil izdal cesarski ukaz, da morajo meni prizanesti?" "Ali v resnici misliš, da sem tako slaba prijateljica, Tjule?" je odgovorila razvneto. "Vedi pa, da sem vse te mesece podnevi in ponoči delovala in skušala najti sredstvo, da bi te rešila. Preden je moj oče, cesar Montezuma, prišel v ujetništvo, sem ga venomer prosila in nadlegovala, tako da mi je naposled prepovedal priti mu pred oči. Skušala sem podkupiti duhovne, snovala načrte za beg, veš, in tudi Guatemok je pomagal, kajti ima te zelo rad. Da bi ne bili prišli ti pro-kleti Tjuli in da ne bi v mestu zbirali vojakov, bi te bila gotovo rešila, kajti ženska glava je iznajdljiva in zna najti pot, kjer se drugim zdi nemogoče. Toda ta vojska je izpre-menila vse; še to naj ti povem, da so možaki, ki vedežujejo iz zvezd in prerokujejo iz src žrtvbvanih, oznanili prerokovanje, ki je zapečatilo tvojo usodo. Prerokovali so namreč, ako bo tvoja kri prelita in ako se bo jutri opoldne na oltarju boga Tezkatlipoka žrtvovalo tvoje srce, da bo naše ljudstvo zmagalo nad Tjuli in jih popolnoma uničilo. Izjavili so tudi,da moraš umreti ne v templju o-rožja onstran jezera, kakor so se ta žrtvovanja po starodavnem običaju vsako leto vrš-la, temveč na veliki piramidi pred glavno so-ho boga. To so razglasili po vsej deželi; ti soči duhovnov molijo sedaj, da bi bilo žrtvovanje srečno, in nad žrtvenikom so obesili zlat obroč tako, da mora solnčni žarek natančno v trenutku poldneva zadeti na sredino tvojih prsi. Že tedne te stražijo in prežijo na te, kakor preži jaguar na svoj plen, ker so se bali, da ne bi pobegnil h Tjulom; tudi nas, tvoje žene, so skrbno stražili. V tem trenut ku stoji trojen obroč straže okoli palače in duhovniki so razpostavljeni pred tvojimi NAROČNIKOM STENSKEGA KOLEDARJA Stenski koledarji "Amerikanskega Slovenca" za leto 1931 izidejo v par dneh. Naročniki(ce) ga bodo dobili brezplačno, za nenaročnike pa stane s poštnino vred za tu in stari kraj 15 centov Naročila za v stari kraj sprejemamo že sedaj. Pošljite naročnino in naslov takoj, da ga dobijo v stari kraj do novega leta. Kdor jih naroči skupaj na en naslov PET, dobi popust in jih dobi po 10 CENTOV KOMAD. Naročila pošljite na t Knjigarna " Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. "VRATA IZDAJALCEV" je ime napetemu detektivskemu romanu, ki se ga čita z največjem zanimanjem. Je to roman, ki pokazuje človeško perfidnost v vseh panogah življenja. A končno pride tudi tukaj pravica do svoje besede. Ni bolj in-teresantnega čtiva, kakor bo ta roman za zimske večere. Ta roman bo začel v kratkem izhajati v "A. S." Prijatelji in naši somišljeniki so prošeni širom Amerike, da opozore svoje prijatelje in znance na roman ''Vrata izdajalcev". Nagovorite jih, da se naroče na list, da bodo čitali povest od kraja. Vsak, ki rad čita povesti v "A. S." naj bo tudi njegov naročnik! POZOR! vratmi in pod okni. Sedaj sodi, Tjule, ali je količkaj mogoče pobegniti." "Pač malo," sem rekel, "in vendar poznam eno pot. Ako samega sebe usmrtim, potem me ne morejo žrtvovati." "Ne," je urno odgovorila, "kaj pa ti bo to pomagalo ? Dokler si živ, imaš vedno upanje, ko si pa enkrat mrtev, si mrtev za vedno. In dalje, ako moraš umreti, je najbolje, da u-mrješ pod roko duhovnika. Veruj mi, dasi je konec grozen," in stresla se je pri teh besedah, "je skoraj brez bolečin, tako pravijo, in jako hiter. Mučili te ne bodo, toliko sva bila dosegla Guatemok in jaz, dasi so izpo-četka želeli na ta veliki dan še bolj posebno počastiti boga." "O Tjule," je nadaljevala Otomi, sedla na posteljo poleg mene in me prijela za roko, "ne misli več na to kratko trpljenje, temveč zri, kaj pride za njim. Ali je tako hudo umreti, in to hitro? Vsi moramo umreti, danes, nocoj, ali jutri — brez pomena je, kdaj — in tvoja vera te uči kot naša, da je onstran groba brezkončna blaženost. Pomisli torej, prijatelj moj, jutri boš imel vso to borbo in vse težave daleč za seboj; boj in žalost vsakdanji strah za bodočnost, ki grenijo dušo, vsega bo konec zate in užival boš za vedno mir, katerega ti ne bo nikdo motil. Tam boš našel ono mater, o kateri si mi pravil, in ki te je ljubila; tam tudi se ti nemara pridruži ona, ki te ljubi bolj kot tfo-ja mati; morebiti te celo jaz najdem tamkaj, prijatelj," in čudno me je pogledala pr' teh besedah. "V resnici je temna pot, po kateri ti je hoditi, gotovo pa je dobro izhojena in na koncu sveti luč. Bodi torej mož, prijatelj, ne bodi žalosten; raje bodi vesei, da boš v tako zgodnji starosti dognal vso tugo in dvome in dospel do vrat radosti, da boš imel trnjevo, nenamakano divjino, za seboj ter gledal smehljajoča se jezera in vrtove in med njimi templje svojega večnega mesta." "Sedaj pa zdravstvuj in srečno! Ne bova se več videla, dokler ne napoči ura žrtvo-t vanja; me ženske ki se šemimo kot tvoje žene, te moramo namreč spremljati do prve pliščadi templja. Zdravstvuj, dragi prijatelj, in misli na moje besede; najsi se boš ravnal po njih ali ne, o enem sem prepričana, da boš tako zavoljo samega sebe in svoje časti kakor tudi zavoljo tega, ker te jaz prosim, umrl pogumno, kakor da bi te gledale oči vsega tvojega ljudstva." Pri teh besedah se je nenadoma sklonila, me poljubila na čelo nežno kot sestra in odšla. Zavese so se zagrnite za njo, toda njene besede so še vedno odmevale v mojem srcu. Nič ne more nagniti človeka, da bi prijazno zrl v smrt, in smrt, ki je čakala mene, je bila taka, da bi se tudi najsrčnejši zdrznil pred njo; vseeno sem se zavedal, da je Otomi govorila resnico in da bo taka smrt, kakor je bila tudi na videz grozna, morebiti v resnici manj strašna, kot je bilo življenje samo. Neki nadnaraven mir je objel mojo dušo, kakor objame gosta megla obličje oceana. Spodaj pod to meglo lahko divjajo vode in se penijo, zgoraj nad njo lahko sije solnce, ampak o-kroginokrog je mir. Dozdevalo se mi je, da stojim v tej uri izven svojega pozemskega jaz-a in da zrem na vse stvari z nekim novim čutom. (Dalje prih.) Najuspešneje zdravila na svetu izdelujem jaz. A L PEN TINKTURO zoper izpadanju in za rast las od katere prenehajo lasje odpadati in v kratkem času krasno izrastejo ako so še korenine na glavi. BRUSLIN TINKTURA ziper sive lase od katere vam postanejo lasje v par dneh popolnoma naturni kakor v'mladosti. FLUID zoper REUMATIZEM in trganie po-kosteh ozdravi to bolezen najdalje v 8smih dneh. ELZA žauba ozdravi vsako rano .opeklino, bule in turo v najkrajšem času. Najuspešneje zdravilo zoper mozulce, lišaje, solnčnate pike, srbečo kožo in prahute na glavi. U-spešno zdraivlo zoper kurje oči, bra-dovice, potne noge in debelo kožo na nogah. Imam še dosti drugih domačih zdravil, kdor bi rabil moja zdravila brez uspeha mu dvojno povrnem denar. Pišite po brezplačni cenik. Moja zdravila za Ameriko so v Washing-tonu registrirane in za Canado so registrirana v Ottawa, Ont., Canada. JAKOB WAHČIČ, 1436 E. 95th St., Cleveland, Ohio. Nesreča V Ljubljani pred Figovcem je neznan voznik povozil 18-letnega Viktorja Vidali, ki je uslužben *pri Vilku Lazniku. Viktor ima zlomljeno nogo pod kolenom. Tel. v uradu: Cicero 610. Rezidenca: Cicero 4484. DR. FRANK PAULICH SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK Urad: 2123-25 South 52nd Ave., CICERO, ILL. (Poleg Eleyatorja.) Uradne ure: Od 9 do 12 dopol., 1 do 5 pot^ in 6:30 do 9 ure zvečer. —Ob sredah od 9 do 12 dopoldne. (47) MILWAUGANI IN WEST ALL1ČAHJE Kdo ve, na katerem lesu se največ podplatov raztrga? — Odgovor na to vprašanje najdete v DRUŽINSKI PRATIK1 ZA LETO 1931, ki je sedaj naprodaj v Knjigarni "PODRUŽNICE AMER. SLOVENEC" 723 West National Ave., MILWAUKEE, WISC. Takoj pridite po njo. STANE 20c. SLOVENSKE BOŽIČNE RAZGLEDNICE so že na razpolago. Zdaj je čas za pisati v stari kraj in kmalu bo tudi za tukaj. Zastopniki in trgovci, ki želijo razglednice naj prijavijo, koliko jih želijo. Prodajajo se: 3 RAZGLEDNICE 10c. Zastopnikom in trgovcem dovolimo, ako jih naroče najmanj ducat poseben popust. Knjigarna 'AMERIKANSKI SLOVENEC' 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. (.|cK>0<><>0<>m>0<> j. M. Trunk. ^^ NAJNOVEJŠE t slovenske romane in povesti, znanstvene in učne knjige, dramatične igre in pesmarice, molitvenike in druge knjige ima vedno v zalogi PODRUŽNICA Amer. Slovenca 723 W. National Ave., Milwaukee, Wis. (3301) or y°ur money back- NURSKINJA IMENUJE TO "NAJBOLJŠI ŽELODČNI LEK" Mrs. Laura B.Smith, nurskinja v Mer-chantville, N. J. piše: "Jaz sem imela izvrsten rezultat od Trinerjevega -grenkega vina. V resnici mislim, da je najboljša tonika za želodec, kar jih je na trgu, in s sigurnostjo ga priporočam svojim pacijentom." Ta čista pre-skripcija odstranja zapreke na štirih glavnih predmetih telesa — želodca, jeter, mehurja in notranjih organov. Dokaz Nabavite steklenico Trinerjevega grenkega vina zastonj danes od svojega drugista. Dvojna cena, SOc ali $1.25. Jemljite ga šest dni. Ako ne boste zadovoljni, vrnite preostanek svojemu drugistu, in on vam bo povrnil denar. SAME price FOR OVER 7 40 YEAR* 2y ounces for 25 cents ure BAKING POWDER M'c/enf kd IT'5 DOUBLE ACTING MILLIONS OF POUNDS USED BY OUR GOVERNMENT * * * * * + + + + + * + * + + * + + VSAKDO 1. 2. 3. 5. 7. SE LAHKO OBRNE VSAK ČAS NA NAS V SLEDEČIH ZADEVAH: Ako rabite kakoršnihkoli tiskovin. Kadar si želite nabaviti kako slovensko knjigo. Kadar rabite kake notarske ali druge legalne listine. Ako rabite pomoči pri nabavi potnega lista za v stari kraj. Potom nas si lahko preskrbite vozni listek (šif-karto) za katerokoli linijo za v stari kraj V našem uradu lahko vsak čas plačate račune za plin ,elektriko in vodo. Imamo zastopstvo od American Express Co. in izdajamo njene Money ordre in čeke. Amerikanski Slovenec 1849 W. 22nd STREET, CHICAGO, ILL. * * + * * * * * * * * + * Dan se bliža, dan obračuna.... Tako nekako se večkrat glasi v kaki — pridigi. Morda je bilo nekaj takega tudi v — Trunkovi pridigi. Sicer je na to pridigo vrlo hud, se razume, hud v Prosveti, kajpak, ampak marsikdo je bil že hud na pijance, pa je sam postal pijanec, in očividno je zašel med pridigarje, rdeče seve, tudi Mr. Ambrozich, ko je bil hud na Trunkovo pridigo, ker konec njegovega hudovanja se glasi: "Sicer pa se bliža dan obračuna, dan, ko bodo tudi največji nazadnjaki spoznali, da jim je njih pobožni časopis prav nesramno lagal." Je pozabil pristaviti le še: amen in: na vekomaj. He, he. Take rdeče — pi-idigarje in kapucinarje je treba vzeti bolj od smešne strani. Sicer stvar nikakor ni smešna, zelo resna je, ampak na smešno stran se prevrne, ako Mr. Ambrozich zatrjuje, da sem ga objokaval, in da noče biti objokovan kot izgubljena duša, in da ne ve, s kako Marijo bo imel lepo priliko, ko prav dobro ve, s kom se bosta nekoč pogledala. Zdravi razum je tudi resna roba, ampak zopet je smešno, ker roba izgleda, da bi le on imel zdrav razum, drugi, kateri "niso slekli", pa bi skoro-da ne imeli nobenega razuma, ali vsaj nezdrav razum, ki bi bil še slabši od nič razuma. Vrlo udarja to na smešno stran, ko se kdo ponaša kot milijonar, pa ima le nikel v žepu. Ali naj se stvar resno vzame, dasi je zelo resna, če Mr. Ambrozich s slcoroda edino zdravim razumom baje vrlo resno trdi, da "katoliški cerkvi gre prvenstvo v uničevanju kultur in držav?" Ker je zgodovina pač le ena in najde g. Ambrozich to zgodovino tako, da so se mu morali še pri Prosveti muzati, ker bodo tam tudi nekaj zgodovine poznali, dasi pravo zgodovino katoliške cerkve težko požrli, postane stvar Ambrozichevega zdravega razuma patologična in vrlo smešna. Da današnji družabni red ni pravičen in ne temelji na zdravi podlagi, to je precej zdravo. Ako pa v isti sapi Mr. Ambrozich trdi, da "ta red z v nebovpijočimi krivicami temelji na močeh vere in cerkve, moč obeh pa na neumnosti ljudstva", je pri taki trditvi precej kaj za smeh in strašno veliko neumnosti. Fašizem v raznih oblikah v Evropi je dejstvo. Morda .je nekaj na tem, da fašizem bije boj vsaj zoper neko vrsto delavstva, ampak trditev, da je katoliška cei'kev združena s fašizmom, in blebetanje o "klerikalno - fašističnem zmaju", to je umerjeno le za najbolj — neumne, in na sebi vrlo smeha vredna roba. In ko na- nazaj čavne: v naročje ako bi, in števa g. Ambrozich vse mo-narhistične in caristične strahote in jih namala na steno, in končno pravi, da "bi lahko naštel še celo vrsto primer,' J® vse skupaj za smeh in kratek čas vsaj pri ljudeh, ki nimajo Ambrozicheve glave pod kapami. No, to ni za noben smeli, ako bi jaz z milodonečimi frazami g. Ambrozicha spravlja' "edino zven-bi se "motil, ako bi mislil, da bi," a®' pak če pravi ta Mr. Ambrozich, da "je preveč videl m skusil na svetu", in ne "veruje v laži", ker "še ni pozabil, kako smo v starem kraju mol«1-plezali na strme hribe na božja pota . . ., hodili v proces jah . . .", potem je ta vsaj pomilovalnega nasineh0 vredna, če se kdo s tako r fl. baje celo hudo zdravega r^ ma, in ta gospoda prav d -j, ve, kako je bilo pri žeg^ s0 in skanoniziranih zvonovi ' se zopet celo tam mora1^, muzati AmbrozichevemU . s„ noniziranju zvonov, ]< robo natisnili, no . . ., sa.1 * je vsej sreči na zdrav ra?u Mr. Ambrozicha in ne ^^ gospode okoli Prosvete. j, ni, smeha pa nikakor ne ^ ka, ako g. Ambrozich ta k fl, vliva kanone iz žogna^1"1 n0V" • • Eh, er . . . zopet ni si" ^ ^ in je smešno. Ciknil sen eji, očetovo srce. To ni za ako je morda oče za zV° utfii sin v Ameriki pa kar z z ^Č škripa, ko je samole ^ od očeta priporočeno 1 svetovano prošnjo dobu- ^ tovo srce . . . Sam Bog J0^ poklical par mesecev pi"e1 „1 sveta, 5 »ni SVo Her Žet 'er, tad Pro ffs obj «ei) | k-Ijel „e ko so i* , v J There are three trying periods in a woman's life: when the girl matures to womanhood, when a woman gives birth to her first child, when a woman reaches middle age. At thege times Lydia E. Pinkham's Vegetable Compound helps to restore normal health and vigor. LYDIA E. PINKHAM'S VEGETABLE COMPOUND Lydia E. Pinkham Med. Co., Lynn, Mass. "If you will fill in the coupon and mail to the Lydia Pinkham Medicine Co., they will he glad to Send-you a cOnv of Lydia E. Pinkham's Private Text Rook, free of charge. NameWH Street..... jega Bog, pravim, ker, štirje žandarji peljali v ^ sta kričali in se valjali P° ..0. siroti, kateye sem vzel tišnice, ampak očetu, at ..^r bi bilo počilo srce, ko so ^ H» _ Sina! Moj slučaj Je ^ da malo drugačen, amP» 0i slučaj, da izve še veren o t', .JX.1 „ A men*"' h 'ie »te- u 1 \ di ■is % V 'a, sina, ki je odšel v Ani izve to iz njegovih laSL" da sin naravnost divja l iti ^ Boga. tak slučaj tako očetovo srce strašen. To so tragedije. (Konec prih-) DR-J-E-fii chicago, ill- «0 H t* bo Uradne ure: 1—3 Pop0 —8 zvečer. Uradni telefon: Rezidenčni telefon: La po dnevi na celi ' ,ld"e 10 dan v Canal A9iS}966 Qrafl£e o