Politiški pregled. * ATstro-ogrska rojska. Iz tistih avstrijskih krogov, ki jim je na tem, da oba parlamenta čimprej dovolita čim največ za vojaštvo, je prinesla BVoss. Ztg." članek o zaostalosti avstro-ogrske armade. Tu se navaja, da se stotnije čiradalje bolj krčijo, ker ni dovolj vojakov. Nove havbice leže nerabljene v arzenalih, ker ni moštva zanje, pri vsem tem pa je italijansko bojno brodovje dva do trikrat močn e j š e. Vse to mora baje vznemiriti vsakega patrijota in vsakega pristaša — trozveze. Sedaj razpravljajo o novem brambnem zakonu, s katerim bi se vojaška služba skrajšala na dve leti. Clankar pravi, da se to ne sme zgoditi, ako obenem ne zvišajo število novincev. Ako pa zvišajo število rekrutoy, bo treba tudi več častnikov in podčastnikov. Nadalje prorokuje člankar državno krizo, ako ne bodo vojaški svetovalci pregovorili cesarja, da se z obema parlamentoma izpregovori o armadi resna beseda. Še ve6, celo evropsko krizo prorokuje, samo da omehča oba parlamenta. * NotI parlament. Vlada namerava novemu državnemu zboru takoj začetkom zasedanja predložiti načrt zakonao izpremembi opravilnega reda. Predvsem naj se določi za nujne predloge ter interpelacije večje š-tevilo podpisov, nego jih je bilo dcslej treba. Temeljitejšo premembo opravilnega reda hoče vlada nasvetovati pozneje. * Splošna Tolilna prarica v občinah. Ker so netnške občine po Oeškem in Moravskem zadnje čase imenovale več častnih občanov s prozornim namenom, da pomagajo ohraniti nemštvu občinsko gospodarstvo, napoveduje češko časopisje velike demonstracije ob otvoritvi češkega deželnega zbora. čehi bodo zahtev_li:fl.|Enaka, splošna in direktna volilna pravica za občine. 2. Aktivna volilna pravica za častne občane se mora odpraviti. * Kronanje ogrskega kralja. V rEgyetertesu" priporoča posl. Kmety, naj bi se povodom jubileja kraljevega kronanja nadvojvoda Franc Ferdinand kronal za ogrskega kralja. Pisee dokazuje, da se je v ogrski zgodovini že večkrat zgodilo, da se je v pomirjenje vladarja in naroda izvolil in kronal prestolonaslednik že za vlade svojega prednika. Leta 1848. bi se bilo prihranilo Ogrski mnogo bridkosti, ako bi bil Franc Jožef kronan že za vlade Ferdipanda. * Za povzdigo šolstva v Dalmaclji. IzZadra poročajo: V zadnjem času se hoče avstrijska vlada kar raztrgati. Stavba nove realke v Spljetu je že odobrena, v Dubrovniku se pripravlja stavba nove gimnazije, trgovska šola v Spljetu se ima podržaviti in še druga takšna v deželi ustanoviti. Za izboljšanje ljudskega šolstva je že za 1. 1907. nakazanib 150.000 K, za bodoča leta se ta vsota zviša na 300.000 K. Eeferent za obrtno šolstvo je odpotoval v Dalmacijo, da vpliva pri ureditvi državne strokovne šole za obrtno risanje v Spljetu ia pri pripravah za enako šolo v Zadru ter da dvigne razno domačo industrijo. Tudi druga šolska vprašanja se rešujejo z mrzlično naglostjo, dočim se je celih 100 let, odkar je Dalmacija pri Avstriji, ta dežela dosledno zanemarjala. Odkod ta ljubezen ? Avstrija je kakor koketka: dokler so ji Dalmatinci ponujali svojo ljubezen, jo je zavračala; ko so se v reški resoluciji izrekli za združenje sHrvaško, pa je takoj koketna Avstrija vzplamtela silne ljubezni za Dalmatince. — Za nas Slovence je to ljubavno razmerje silno poučno. Tudi mi se pulimo za ljubezen Avstrije, toda zaman. Niti najpotrebnejših zavodov za narodni razvoj in napredek ne dobimo, ampak brco za brco! Morali se bomo držati zgleda Dalmatincev. * Protl duhomtškemu šolskemn nadzorstvn. V pruski zboraici se je zopet razvilo vprašanje o nadzorstvu v ljudskih šolah. Liberalni in napredni elementi protestujejo proti temu, da se prepušča nadzorstvo šol duhovnikom. Splošno je mnenje, da si duhovništvo v taki službi zagotovi prava, ki mu ne gredo ne po socialnem stališču ne po izobrazbi, zakaj dubovuištvo nima nikake pedagoške izobrazbe. Duhovniku manjka v prvi vrsti psihološka in metodiška izobrazba. Nadzorsko službo izrabljajo duhovniki v svoje sebične namene z nekakim gospo- dovalnim tonom. To je najbolj opažati v šolskih knjižnicah, kjer manjkajo vsi spisi o fiziki, prirodoslovju, geografiji in sploh o modernem znanstvu. Župnik, ki ima nadzorstvo nad šolo, se smatra za gospodarja šole, a učitelj mu je le gost. — Vse to velja še v večji meri tudi pri nas, kjerkoli gospodari pri krajnem šolskem svetu duhovaik. * Angleške finance. Iz Londona poročajo: L. 1906./07. se je doseglo v državnem gospodarstvu prebitka 129,576.000 K, ki se porabi za poravnavo državnega dolga. Za leto 1907./08. izkazuje proračun nad 13 milijoaov K prebitka. * Ministri kot poslanci. Pri zadnjih državnozborskih volitvah je kandidiralo več ministrov. Minister Prade in doktor Pacak sta izvoljena, dr. Foft in Derschatta prideta v ožjo volitev naučni minister Marchet je propadel. Zato je podal demisijo, ki je pa cesar ni prevzel. Baje ga mislijo poklicati v gosposko zbornico. * BIllrija" držaTnlm poslancem. Slovenski akademiki zbrani v slov. akad. društvu _Ilirija" v Pragi, zahtevajo od vseh slovenskih poslancev, ki jih pošlj« slovenski narod v državni zbor — naj pripadajo tej ali oiii stranki — da uresničijo s slovansko večino upravičeno zahtevo slovenskega naroda po lastnem vseučilišču. * Prvo zasedanje držarne zbornice. Kakor javljajo z Dunaja, bo zasedaDJe nove državne zbornice trajalo približno en mesec. V tem času sprejme zbornica šestmesečni proračunski provizorij, izvoli člane v kvotno deputacijo ter bo razpravl.jala o lojalitetni izjavi. Adresno debato bo izkušala vlada preprečiti in tudi se pri tem zasedanju ne bodo vršile volitve v delegaeije. * Volilna reforma na Ogrskem. Iz Budimpeštejavljajo, da je ogrske vladne kroge, zlasti stranko neodvisnosti, presenetil izid volitev v Avstriji, tako da so zgubili prvotno navdušenje za volilno reformo. Boje se, da bi prišlo preveč poslancev nemadjarskih narodnosti v parlament, ako se uvede volilna reforma tudi na Ogrskem. * Socialno-demokraška zmaga na Českem. Socialnodemokraško glasilo rPravo Lidu" piše od 15. t. ra. pod naslovom nNarod smo mi!u nastopno: Včerajšnji dan nam je za mnogoletna trpljenja in zapostavijenja. ki jih je naša stranka morala prebiti zlasti na Češkem prinesel sijajno zado^čenje. Včerajšoji dan je za češki narod dan časti, in vsi za socialno-demokraške kandidate na Oeškem oddani glasovi pridobe češkemu narodu simpatije in globoko spoštovanje vse eivilizovane Evrope.