Tečaj
XIV.
List 86
gospodarske* obertnijske in narodske
Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30kr.
V Ljubljani v saboto 25. oktobra 1856.
jajca
merva ali
Krompir ali kruh — otava — kaj več zaleže ali kaj bolje redi?
for u
fosf
k
imenuje. Ker so tedaj nase kosti a p
&
V 37. listu nemskega
naravoslovskega časnika „Nátur"
kislino združeno, in ker je znano, da se v živ-Ijenji naše kosti počasi zližejo (obnucajo) kakor vsak drug
n a do m es ti ti
del života, in da se to zlizano
pet iznova
se bere pretres tehvprašanj
Podamo ga tudi našim bi
cem ; naj
beró, prevdarij
in sodij
mora, je tedaj lahko razumeti, da je za kosti kakor sploh za vse piskričaste tkanine našega života zlo potrebno , da
Zakaj nek
tako se bere v omenjenem časniku
a sadi
se po zivezu vedno donaša životu fosf
kislina
Za
se se zmiraj toliko krompirja sadí, ker je vendar znano, da še zmiraj rad gnjije , če ne na polji, pa v hramih ;
da
tega voljo zvedeni možje (kemikarji) že zdavnej pozvedu-jejo, ktere jedila imajo naj več tistih forfornih stvari, ktere
ga včasih ne ostane več kot en sam kos, ce ga je gospo
? V .
dar tudi pet košev přidělal? Fr. Sa lm pi
na to vpra
sanje, da je le stara navada tega kriva ; kakor se ga pred 80 leti ni hotel nihče lotiti, da bi ga bil sadil, ga sadi
sedaj vse,
so životu m zdravju neobhodno potrebne.
Od jedil so se preiskave te obernile tudi na pijace in zlasti na vina.
kakor ga nekdaj ni hotel nihče jesti
ces
Ze dolgo je znano , da je tisto španjsko vino, ki ga dobivamo iz Mai age in ki pod imenom malagaškega
je le za prešiče

le
navada, navada pa je
Na svetu je vse vina (Malagawein) slovi po vsem svetu, se kaj dobro pri-železna srajca. Kmetje sade krom- leže in moč dajè ljudem, ki so po dolgi bolezni okrevali
tako ga je sedaj vse.
pir ze
tudi zato, ker vejo
7
da mestjani ne morejo biti brez Ker ima pa to vino poseb
liko fosforne kisline v
Djega> tedaj lahko prodajajo.
Kemija pa, to je, tista vednost in umetnost, ktera vsaki
stvari do kože pride, to je, ktera vsako stvar zna na drobno
sebi
se je jelo koj
to misliti, da od fosfo
kisl
bi ute
T
ts>
njegova krep
izvirati
misli se je lotil zl. dr. Kle ci n ski, sodniški ke
razložiti, in potem zve ,
ima v
b
iz česa da je zložena ali kaj da mikar, na Dunaji in je zacel preiskavati vina ne le : koliko kemija ne govori tako dobro od krompirja, imajo proste kisline, izlečka (Extrakt) in cveta (Alkohol)
kakor ljudjé mislijo. Ona natanko kaže, da en polovnjak v sebi, temuc se posebno: koliko imajo fosfo režene moke ima toliko redivnega ali tečnega v sebi Zvedil je po teh preiskavah raznih vinskih sort
A	«A	V	« *	-m	-m h	• V	1	/I	#1	-m	rn	m	m.
kisline
kakor
d
polovnjakov krompirja, ali če bi povedali to
P
da fosforokisl
maguezija je vselej in
jedila, ki
je
jim bo to
po domace, bi rekli : če se vsede ljudi okoli enega polovnjaka režene moke napravlje jedilo toliko zaleglo, kakor če bi se vsedli okoli sedem polovnjakov skuhanega krompirja.
Semtertje že kupuje bolj ubožno ljudstvo raje kruha
v vsakem vinu, iz kterega koli kraja , ktere koli je sorte
letine in starosti
drug

. V
da pa m
te fosforne soli se v različnih
kot krompirja
ker mu vec zaleze.
vinih zlo spreminja, in da po tem: ali je več ali manj fosforne magnezije v vinu, bi se utegnila veliko bolje dobrota vina določiti kakor po meri izlečka in vinskega cveta.
Ravno tako ljudjé tudi ne spoznajo se, kakor bi imeli,
ajc, Ni ga jedila, ki bi več teknilo, kot jajca.
Dosihmal so se
obilno mei
tečnosti jaje.
Kmetje ne cenijo še prav jaje, ker bi sicer gotovo vseh v vina
„težke" vina,
vina z ob
mero
t
9
- vina z mal
k
mesto ne znosili na prodaj, ampak bi jih tudi za dom
m
t
pa
>>
nizke" vina.
se zovejo

ka imenovale
, pa lahke
moćne
u
a
vina, z
Vino
prihranili zlasti otrokom, ki bolehajo
feln)
tam, kj
nimajo
• V
b ezgavk am
mesenih jedil. Posebno i ali bramorjem (Skro-
k k
>
>
se imenuje se zove pi
t
*
P

1
ce je težko in pa če pa je lahko in
m
. V
nic
v
b
5
kaj dobro dé, ako se jim večkrat mehko kuhano
Zraven tega jih cenijo po meri kisl
jim pravijo
jajce dá
Obernimo se se h klaj
v •
ki. Znano je, da na- sorte imajo svoje dobro
kisle, rez ne (herbe) in gladke (milde) vina. Vse te
vadno veljá m Ce več pa ima klaj
(senó) za veliko bolj
klaj
kot otava
Sedaj pa pride k vsem tem
v
se
t er t
S
v sebi, toliko manj redi
?
reč
po meri fosf
k
Tak
i razlocek, nam vina se priležej
kolikor bolj pa zorijo trave na senožetih in kolikor stareje posebno ljudem, ki so prestali kako dolgo bolezen ali še
_	•	______-	-■«^••-«•V««	• •	•	i «	- —	~	»
tedaj so, toliko bolj ulesené. 100 funtov m
Dr. K
je izrajtal
?
da
bolehajo in huj
?
ker
jim je bolezen zasedla v kostí
j
nima več živeža v sebi kakor 72 fun- bezgavke ali cutnice. Dr. Klecinski je razodel v tem ve
in vendar se merva dražeje plačuje kot otava. liku zanimivega in zavolj obilne fosforne kisline ljudém
tov otave
Da se otava večidel v slabejem da po tem takem večkrat zgub
?
ki
vremenu kosi kot senó
?
m
so okrevali po
dolgocasni bolezni, hvali
gersk
ka
veliko tečnega,
ne more kor Malagasko
V/
ravno otavi cene jemati; saj tudi merva se spravlja marsi krat v deževnem vremenu ; kar otavi ceno pomanjšuje,
je
le to, da ni za ko nj s k
klaj
tako rabljiva kakor je
Gospodarske skušnje.
Tako bereme v 37. listu „Nature ktero zerno resnice vmes.
Je menda mai
(Zoper glive ali gobe, ktere iz lesénih tál ali vrat ali kjer koli drugod iz lesovja rastejo) ni boljšega pripomočka po skušnjah gosp. fajmoštra Kan-
Različna vrednost vina za zdravje ćloveško.
Že več časa se vé, kako imenitna je tista kislina ki se v človeških in živinskih kostéh znajde in se fos-
f
*
Dober Dolenec (dobro dolensko vino) slovi tudi že od nekdaj kot posebno „zdravo vino". Znamenito bi bilo , da bi ga nam gosp. dr. Klecinski preiskal ; kaj velja, damu morebiti tud£ fosforna kislina to dobro lastnost daje!	Vred.
344
dusá v Običtavi kakor je kuhinska sol. „V mojem fa rovžu" — se bere v časniku marske kmetijske družbe 00 glive okoli vrat in iz tal tako neznano zlo rastle, da sem mogel vrata vsako drugo leto, pod pa vsako četerto leto popravljati, tudi oboknice
najdemo v litevskem basnoslovji
Indiskega K a v i s a pod imenom Ka vas *), sicer že kot božanstvo boja solnčni bog je tudi bog boja; vendar se je izvirno K
ker
častil kot soinčno božanst
ker se mesec s usec
so mi razdevale te skodljivke; vse (Martius) velí K
in s tem mesecom se začenja litev
sko novo let
sem poskušal, kar koli mi je kdo svetoval, pa vse je bilo zastonj, — sol mi je sedaj vse preguala. S soljó se	Solnce se tudi velí Bhag.a, in ne samo v tako zva-
pa ravná takole: glivavi kraji se močno s soljó vribajo in nih zagvozdnih napisih (Keil-Inschriften) je bhaga priime
potem s soljo še potresejo , ktera se kmali
raztopí, da
so
Ahuramazda-ta (Ormuzda), božanstva luči, temuč tudi
osoljeni kraji več dní mokri; glive se ne prikažejo več na v Rigveda-tu se omenja božanstvo Bhaga, ktero Sáyana tistem mestu; preselujejo se sicer dalje, pa tam se ravná s S u ry a- to m, to je, solncem enači. S tem indiškim ravno tako ž njimi, dokler se popolnoma ne preženejo. Okoli Bhaga-tom se ujema slovenski Bog. Koronika je bhà.
podbojev naj se sol zmeša z vgašenim apnom iu potrese v „lucere, splendere" kakor besed dêva vse stike in spoke.

deus
i
glagolna
oblika div „lucere". Pa kakor je iz div postalo: divus, (Od reje češpelj (sliv) kaj). Govorili smo v na- dives, d i vi tiae, tako iz bhâ, bhaga, bog, in bogat-sem listu že nekterikrat od češpelj in jih priporočali. Čujmo, stvo primeri vediško (v Rigvedi XXIV. 5.), „bhaga kaj od njih tudi drugod pravijo. Časnik salcburške kme- bhakta, thesauros possidetis tijske družbe piše v tem sledeče: „Ker češplja ne terja od
a
Sem spada tudi sležkoslovansko božanstvo Bohu ta
gospodarja, da bi si dosti za njo prizadeval, čeravno činž Bogota v človečji podobi ali s kozlovima rogama in za mesto, ki ga ji za njeno rast odloči, obilno poplačuje, kozlovo brado, v roki pa deržeč řinko v znamenje moči 2).
porajtajo gospodarji malo na to koristno drevó in vejo le takrat za-nj, kadar je polno sadja. Ni tedaj čuda, da se vidi malo lepo izrašenih čeravno še mlade, že
češpelj, dosti
>
kažejo, da jih
več pa krevelj, ktere bo kmali konec. Taka
škoda, ki si jo go-
nemarnost je res greh , pa tudi velika spodar sam sebi delà. Češplja sama sebi prepušena in za-pušena od gospodarja ne more toliko roditi, kolikor bi rodila, ako bi se gospodar le včasih na-njo ozerl. Ćešplja je sicer drevó iz gorkeje Azije, tam je doma, pa sedaj je raz-sirjeno po vseh evropejskih deželah. Češplja potřebuje le srednje topel kraj, to je poglavitna reč; — v merzlih krajih ne raste ali pa je sad njeni kisel, kteri v merzlih po-letjih še ne dozori ne. Kjer pa so kraji le srednje gorkote, pa rada raste. Naj se le poskusi, če so tudi oče rekli, da tù
ali tam ne rastejo. Sto reci, od kterih se je
govorilo, da
ne
morejo biti, so sedaj vendarle. Ker raste srednje dobra hruška ali dobra jablana ali cepljena češnja, tam raste tudi češplja. Zemlja naj je kakoršna koli, da le ni preslaba, ne pre-mokra pa tudi ne presuha, ne čisto ilovčnata, in da nestojí češplja preveč v senci med visokimi in košatimi drugimi drevesi. Gotovo pa je, da v dobri vertni zemlji zra-
stejo češplje lepše in
debelejse, zato
je pametno, boljših sort
posaditi v taki vert, kjer je zemlja dobra; pa tudi poleg plotov rastejo rade. Le ob prav merzli zimi brez snega zmerznejo.
Starozgodovinske čertice.
O božanstvu Korsa. (Konec.)
Spisal Davori« Terstenjak.
V gori navedeni versti iz slova „o piku Igorovem smo vidili, da je Vseslav kot volk cesto predbežal, to je,
a
přisel je do tempeljua Korsovega pred solncnim izhodom še ponoči.
Volk je znamenje noćne teme, zato v indiškem
prestavi : „Aus dem
i
spisu Nirukti stoji po Kuhnovi Rachen des Wo If es ihr wahrhaftigen Fiihrer habt ihr im Kampf die Morgenrothe befreit und den klagenden Ka visu,
Tudi v nordiškem basnoslovji se peljata volka za solncem iu mesecem, in se grozita ju požreti
2
Sedaj razumemo, zakaj Poláci o prazniku Koled e ;i nosijo mertvega volka od vesí do vesí. Koleda je hči solnca, solnce pa je po zimskih solncostajah ušlo tema m megel, ktere volk zaznamlja.
Kavis je priime božanstva Sa vi t ar. Savitar
So
bot elj
Sobotar pa je priime solnca, toraj Kavis
ni druga kakor solnce.
Narodski in jezični otoki med Slovenci
Cici
Ker
so „Novice" že
mnogo prinesle od Ci ce v, in se mi je vse to še nekako pomanjkljivo dozdevalo, sem se po-stopil za to stran poprašati slavnega zgodovinarja za Primorsko, dr. Kandler ja v Terstu, do kterega sem od nekega visokega gospoda dobil priporočenje. Prav prijazno mi je učeni mož marsikaj odkril zastran zgodovine naših krajev, od Čičev pa mi je povedal to poglavitno reč.
Ciči niso kaki
prišlici pozuejega časa, kakor bi kdo
da v 16. stoletji so se mnogoteri
utegnil misliti, ko bere,
ptujci naselili v Istri, pribežijoč pred turško silo , ampak star tu kaj šen polatinčen narod so
oni
, kteri se je
ob svojem času pomešal s Slovenci. Njih jezik je prav za prav vlaški ali rumunski, to je, latinski pouiešan s sloven-
ščino, vendar bolj čist je
to je
vec ima prave latinščine
y
kakor jezik Rumunov poleg dolejne Donave, v Banatu, Va
lahii in Moldavi in y Erdeljski ; da bi bili vmes celtiški ostanjki, se ni dokazano. Da je pa njih jezik močno v roda z rumunskim , izgled leto : dr. Kandler je nalašc naprosil častnika rumunskega rodu, naj bi se po svoje poskusil po-govoriti z nekterimi Čiči, in glej! lahko se je z njimi po-razumel. Drugi pot je bilo, da je neki častnik peljal vo-jaških novincov iz Banata skozi Čičarijo; kmali so se ti Rumuni pobratili s Čiči, in častnik svojo trumo, ker se je
je uaglo hitel
naprej s
jel bati, da bi se njegovim novincom po bratovsko ne dala priložnost pobegniti od vojaštva. Govori pa se vlaški jezik v Zejanah, nekaj v Munah, tudi pri cepiškem jezeru v Sušnjevici, Berdu in Vinodolu . kdaj je bil navaden še v Buzetu in drugod.
Toliko tedaj po ustih
tacega moža, kot je
dr. Kandler.
Po svoje bi jez přistavil letó: Naj bi se kteri gospo
dov, ki znajo ciski jezik, postopil ga bolj natanko preiskati po njegovi tvorini in njegovih oblikah , ga primeriti z latinskim , slovenskim in rumunskim. Preiskal naj bi tvo-
rino ali besede čiškega jezika, kakošnega rodu da so, la
tinskega,
slovanskega, ali
morebiti celtiškega ali pa staro
ilirskega, arbanaškemu podobnega. V pojašnjenje tega naj omenim, da navadni rumunski jezik ima štiri dele latinskih korenik, in en del slovenskih, kakor piše dr. Rapp (Ver-gleichende Grammatik der indoeurop. Sprachen). Latinske in slovenske korenike se kmali spoznajo; na pr. baserike, cerkev, je latinska ali prav za prav gerška basilica; pas dormi, pojdi spat, je ljudskolatinsko passa dor-
jelatinsko, Dominům
mire; domnu roga, Boga moliti
1
Kuh n v „Zeitschrift fiir die Wissenschaft der Sprache", her ausgegeben von Dr. Hoefer I. 381. J. Grimm „Deutsche Mytholog." II. 668. Glej Linde-tov „Slovnik" besedo „Koleda".
i
i
Nar butt „Dzilje narod, litevskiego." I. 12. 298.
Glej Vollmer „Mythol. Lex." besedo „Bohuta" in pa Tafel
XXI. Nr. 76.
345
roga re; m asa te fetice, lepa deklica, je morebiti slovensko mož a ta ali možka detica; astez, danes, bise morebiti primeriti dalo z italijanskim a stesso giorno; pere, kruh, pa se ne enači lahko z latinskim panis. Se vé da v takem prilicevanji éiških besed se clovek ne smé prenagliti ; zlasti pri bolj neznanih besedah bo prav obilniše prevdarjati ; morebiti so ravno na celtiski ali arbanaški jezik obraćati. Dalje naj bi razumen jezikoslovec preiskal in pretehtal oblike čiškega jezika : ali so latinske ali slovenske ali celó arbanaške;*v pojašnjenje tega naj povém, da po dr. Rappu se rumunski jezik v imenih ravná po arbanaškem , ter na koncu prideva člen , v glagolih pa se opoteka med slovanském in latinském. Na pr. v besedi pas dormi, hodi spat, se jasno kaže latinska oblika pri-kratena; do mnu, gospoda, je spet prikratena latinska dominům. Za ložje primerjanje bi pomagala ktera dobra slovnica rumunskega jezika, kakoršnih se današnji čas ravno ne pomanjkuje. Se vé, da vse to preiskovanje ne bo delo samo enega dnéva.	Hicinger.
Drobtinice za kratek cas pa tudi za poduk.
Bog daj bebcom pamet! (Dalje.)
Ta-le je res prav smeha vredna. — Neka žena pride ob mleko, da ni imela s čim otročiča dojiti. In ko se laj-har v hišo pritepe, mu žalostna žena svojo nesrećo toži ! Lajhar pa ji pravi: „jez vam vém za lék, pa ga ne smém razodeti. Ako bi ga razodel, bi cloveka, ki vam je zaco-pral, skončati mogel; tega pa vendar ne smém". „Kaj" — pravi ženini mož — ,,če copernika pri ti priči precej zlod vzame, mi ne bo žal za-nj! Le povejte pomoček, prijatel! precej vam rad odštejem, kolikor terjate za to". — „Spod pet rajnšev vam ne morem tega storiti" — pravi rokomavhar
—	„in le s tem terdim pristavkom, da me nikomur ne ova-dite". Mož poskoči in pritišal mu je dnarce v pestéh. „Pojte"
—	pravi potepúh — „in prinesite mi železno štango, da na voglu hiše luknjo napravimo; poprej pa jo bomo djali v ogenj, da se dobro razbeli. Vi, mati! pa se malo pomolzite, potem se bo mleko v luknjo zlilo, in luknja z razbeljeno štango zamašila. Coperni člověk, bodi mož ali žena, bo potem naglo pri vama. Al Bog vaji obvari, da bi mu dala kak odgovor. Po vama bo, ako zineta le besedo. Ce mu pa ne dasta nobenega odgovora, se bo na kose razletel, in mleko bo vaše". — Rokomavhar, ko vidi, da sta mož in žena iz hiše, jo pobriše, kakor da bi mu za petami gorelo. Mož se je dnarjev znebil, žena pa kakor pred, tudi potem ni imela s čim otroka dojiti. —
V neko bližnjo vas se pritepe tudi neki rokomavhar poleti v nar hujši suši, iu obeta ljudém, ker so že od nekdaj zavolj suhotnega in skalnatega kraja za vodo perste lizali, da jim hoče vodnjak (šterno) skopati, da nikdar več ne bodo vode stradali. — „Ali niste osli" — jim pravi — „ker imate ravno na sredi vasi, 6 čevljev globoko, nar lepši izvirek, da vode stradate in jo tako deleč nosite? Napraviti vam hočem vodnjak, da ga bote veseli". In res obesel jim je bil žabico na oči. Nad pol leta so mu merho pásli in okoli sto rajnšev zmetali, in vendar ni hotel izvirek na dan. Sosesčani to viditi, da jih potepúh za nos vodi, zač-nejo hudo mermrati ; ko lajhar to sliši, se zbojí, da bi mu gerbe ne naklepali, in natihoma gaje bila neka noč pozobala. Ljudém so se očí prepozno odperle, in namesti da bi svojo neumnost so le rokomavharja preklinjevali. —
Se ena druga mi v glavi brenčí in me ko tern v pêti bôde, da si ne vém kaj , jo našim ljudém za pokušnjo postaviti , da bi se jim očí odperle, kaj so rokomavharji. — V neki vasi sta imela mož in žena deklico, okoli 12 let staro. Ta deklica je že iz zibelike bila polna nabogljivosti, torov in revšine; naposled se je še rak pod nosom loti. Mati nje pa je bila — ne morem drugač reči — prava svinja. Hiša je bila polna gnjusobe, smradú in blata, kakor kak svinsk hlev in ni se čuditi bilo, da so večidel, posebno
y
pozimi vsi sploh po hiši bolehali. Želodec se mi še v meni
oberne, ako se spomnim, kakošna je baba hodila. Njeni mož, precej vedre glave, se je večkrat čez to pritožil in večkrat rekel, da mu „ni treba gnoja na njive voziti, spomladi grém le s svojo babo na-nje , pa jo popleševa dvakrat gori in doli, in toliko gnoja odleti, da je vse pognojeno, in raste za njo, da je kaj". — Akoravno nesnažni so bili vendar premožui ti ljudjé. Le križ z otrokom, ta jim je grozno prigreval, dekle ni moglo živeti ne umreti, pomagati pa ji nihče ni vedil. — Ravno tistikrat se neki plajšar po bližnjih vaséh potépa , bahaje se, da vé ozdraviti mnoge bolezni. Mož bolne hčerke to zvedši, pošlje nautegoma posla po tega plajšarja. Ni se dal, se vé da, dvakrat klicati. Pridšemu oče vesel roko podá, pa mu pravi : „že dolgo ajamo tega otroka, al ni ga cloveka, da bi pomagal. Od vas pa sli-šim, da ste posebno srečni pri boieznih. Ozdravite mi tega otroka in obljubim vam mošnjo oštro podkovati". V roke si sežeta in rokomavhar prične svojo srečo. — Ali kako, Bogu se usmili ! Berite in jokajte z menoj ! Napravi si štupo iz peklenskega kamna in mazilo iz hudičevega olja. S tem je potresal in mazal rane ubožne sirotice. Deklica prevpije in joka dan in noč v strašnih bolečinah, da ni bilo slišati gromečega Boga! Hodil je ta pačúh več tednov ozdravljat tega otroka, in kadar je v hišo stopil, je dekleta skorej od straha bož-jast zlomila. To je tako dolgo terpelo, da deklica onemore, in pod roko plajšarja dušo Tistemu izroči, ki si je za dan razodenja zapisal na dlan svoje pravice, ljudomorcem dati večno plačilo. — Kaj pa je djal rokomavhar, kaj se vam zdí, ko mu je deklica pod rokami umerla, in se staršera jele oci odperati? — „To bi mogli že popred vediti, da tudi jez vam ne bom čudežev dělal. Sem storil, kar mi je bilo mogoče, več pa clovek storiti ne more in tudi ni njegova dolžnost". Po palici seže, ki je v kotu hiše slonela, se ogoljufanim staršem namuza in šel je rakom žvižgat! — Te.prigodbe sem jez sam živa priča. (Konec sledi.)
Slovanski popotnik.
*	Nemško-slovenskega slovnika je natisnje-nih že 50 pol, ki segajo blizo do konca pismenke H (Hut-tengezâh).
*	Od nemško-horvaškega slovnika Šuleko-vega je nedavno přišel na svetio 6. zvezek (60 pol) do besede „Naturgewalt".
*	Družtvo sv. Mohora šteje sedaj 1081 družtvenikov, kteri letos razun „Drobtinic" dobijo še dvé knigi: ena obsega zbirko lepih zgodovinskih povestic, druga se zove „Elizabeta ali pregnanci v Sibirii".
*	Gosp. Na vra til je poklonil en iztis svojega delca o glagolih („Beitrag zum Studium des slav. Zeitwortes") prezvišenemu knezu in škofu ljubljanskemu, ki so se muza ta poklon v lastnoročnem pismu prijazno zahvaliti blagovolili rekši: „da jih je delo to močno razveselilo, kakor se ra-dujejo vselej, ako slišijo ali vidijo, da se kdo Krajncev pridno vêde na znanstvenem polji".
Od nevtrudljiviga gosp. Šuleka je že tudi na světlem „Prirodopis za nižje realke", ki ga je iz nemškega po F. X. M. Zippe-u, kakor „Neven" terdi, kaj izverstno přestavil v horvaški jezik in si s tem delom sopet lepe zasluge pridobil ne samo za šolsko mladino,* kteri je napravil verlo koristno knigo, temuč tudi za knižtvo hor-vaško v občé, ktero je obogatil z novim delom. Popisane so v tem učevniku (Lehrbuch) vse tri > carstva natore : ž i-valstvo, rastlinstvo in rudstvo, in sicer tako, da ni premalo pa tudi ne preveč rečenega od nobenega carstva, ampak ravno toliko, kolikor je za šolsko mladino v nižjih realkah in gimnazijah potrebno, pa koristno tudi za vsakega preprostega cloveka, kteri želi od stvari na svetu kaj več vediti. Prišle so na Dunaji pa tudi podobe na svetio, ktere kažejo veči del v teh bukvah popisanih stvari. — Tudi nam so take koristne bukve živa potreba. Delo bi bilo
346
sedaj
po Šulekovi knigi iiapol ložje. Ali ni nobenega obilo teče žlahna štajarska kapljica letos v sodce vino
Slovenca, da bi se ga lotil?
a
5?
Nar. Nov." pišejo, da je zgodovinopisec gosp. I
Kukulj
Saksinski potujoč skozi Dalmacij
T
lijansko v Sebe niku 82 starih podobšin našel, ktere kažejo obraze horvaških kraljev od Porina do Štefana IL, potem mnogih serbskih carov, bosniških kraljev in drugih slavnih možakov. Niso sicer podobšine te posebne umetniške vrednosti, toliko več pa so vredne iz zgodovinskega obzira in so zagrebškemu muzeju predrag zaklad.
7
a't
« r
Stolni dekan Zaderški gosp. dr. Ivan Matij a Šk
ric nabira narocnike na sv. pismo starega in novega zakona, ki ga je přestavil iz latinskega v slovanski dalmatinski jezik in se bode v lični obliki in z našim na-vadnim pravopisem v ces. deržavni tiskarnici na Dunaji tiskati začelo, kadar bo 1000 naročnikov gotovih. Vsak mesec imata priti dva zvezka po 30 krajc. na světlo, in v 3 letih hoče biti delo gotovo. Príporočali smo že v „Novicah" važno delo ; priporočamo ga vnovič vsem Slovencem, ki raz-umejo lepi slavo-dalmatinski jezik in ki zmorejo kakih 36 for., ker toliko bo celo delo veljalo.
Ví.
Na Dunaji pride na svetio „Povest narodne dalmatinske kniževnosti" od opata Ljubica v 2 zvezkih; cena
vsaki kni
gi je
1
sr.
V/
V
V P
to
je přišel na dan 4
zvezek „Povestnice
rejcem in da se poterjuje stari
pregovor
»
da po 7 slabih le
tinah pride 7 dobrih. Sedaj je cena mošta še tako nizka, da se okoli Gleichenberga po 2, okoli Ptujega po 3 in pol do 4 gold., okoli Ormoža po 4 in pol do 5 gold, kupuje,,
cena
d
pa čedalje bolj poskakuje; pravijo, da bo
tam 1848emu enako
Tudi iz Dole n skega slišimo, da
j i i m s k a
se letosnjemu vinu ni še pravi kup določii. vlada je do konca septembra prihodnjega leta prepovedala
7
da se ne smé ne grojzdje , vino, pa tudi jesih in sirov vinski kamen
ne most, ne nizko (ordinar)
ne iz dežele peljati
?
zato
i
ker tergatev ni dala čez domačo potrebo vina.
odgovori 1,
da ne stoi
cesar
Napolitanski kralj je že se terja od njega. Na to se je oglasila francozka vlada v svojem vladnem listu „Moniteur*4 in razlaga z ojstro be-
napolitanska vlada nikakor udati ; po tem pa z rahlo besedo dostavlja, da ste francozka
vlada primorane prijazno zavezo z vzajemnimi
sedo. kar včs svet vé, da se
?
in angležka
p o s 1 kako
meti
raztergati in vojne ladije pripravljene nost Francozov ali Angležev, kteri prebivaj
na
Napolitanskem; ,,v luko
p o 1 i t a n s k
pa
bojo jadrale
7
da nihče ne bo kaj krivega podtikoval temu početju; čepa se napolitanska vlada zmodri, bote zedinjene vladi rade staro
Za sedaj je po tem takem je žugala Napolitancem.
prijazno zavezo spet ponovile
u
se
rn
p r e 1 e t e 1 a huda ura
?
ki
Tudi vládni avstrijanski list „Oest. Corr
uskeu od Ritersberga;
s petim delom bo doveršeno hrup francozkih časnikov o zadevah Mold
celo delo.
*
(Sedmica.)
V madžarskem lepoznanskem listu „Délibab" je spi
sal B. U r h e z i obširen sostavek o
kem pesništ
pod naslovom „Orosz koltok" (ruski pesniki). Pisatelj pr da je rusovska literatura od konca preteklega veka do nes se nai
i
y da-Kdor je bral
Puškina in Lermentova, mora se začuditi silnému bogatstvu rusovskega pesništva; rusovsko pesništvo ni nejaka travica
astla kakor trava, in pravi dalj
11
7
dokazajoč pravico Š p a nj s k
da ima Avstrij
se
do
tega
po 31
je oglasil zoper e in Va lahi je mado tam zato. ker ima
Na
členu parižke pogodbe

em bo stopil konkordat od leta 1851 spet v vein po tem bo preklicana tudi že doveršena prodaja
deržavnih in cerkveuih lastnin
V spomin k
vskega cara je kovana zlata in sreberna svetinja, ktera
kaže na eni strani podobo carovo
7
na drugi ruskega orla z.
opi
»
Deus vobiseum!" (Bog z Vami!)
spei
s severnim mrazom, ampak je di
se moremo lepo spočiti
u
, pod kterim (Nar. Nov.)
Národna iz Kléč.
Novičar iz raznih krajev.
Za popotne vojake (soldate) je od vseh Svetih Ie-tošnjega leta noter do konca aprila ( malega travna) prihodnjega leta povračilo v dnar jih namesto živeža takole določeno : v doljni Avstrii se jim plača za to 10 kr., Za sladko vince dajata v Tirolih , na Marskem , na Teržaškern in Goriškem in pa Alenčico napajata
Anzelj imel lepo ženó, Pa se je vedno bal za njo Da b' mu ne bila vgrabljei Enkrat se je přiměřilo, Da Anzeljna domá ni b io, Da prideta popotna dva, Popotna dva oba mladá,
Tak dolgo zapeljavata. Da sta jo sabo spravila. Ko je Anzelj domii přišel Družino vjokano našel:
v zgornji Avstrii, na Krajnskem, Koroškem in v Požunski „Kaj vam pa je družina i okraj ni na Ogerskem 7 kr., v okrajni Krakovski in v mestu Lvovu 63/4 kr., v serbski Vojvodini in temeškem Banatu
na benečansko-lombardškem kraljestvu 9 kr., v Šlezii 8!/o kr., na Ceskem 8y4 kr., na Salcburškem 8 kr., na Stajarskem 714 kr., v okrajni Budimski na Ogerskem 7 kr.,
7
na Horvaškem in Slavonskem 6 7o kr., v Dalmacii 5 lL kr.,
na Erdeljskem pa 5V4 kr.
Za knezoskofa vBriksenu
Ker ste tako vsi vjokani, Ker ste tako vsi žalostni?"
Nam bit' je noja vjokanim, Nam biť je noja žalostním, Nam naša mať je vgrabljena;
71
(ki je tudi lastnik blejske grajšine na Krajnskem) je Prišla sta k nam popotna dva.
izvoljen korar Vincenci Gaser; iz Inspruka se slisi, da je novoizvoljeni škof ljubljenec duhovnov in ljudstva. — Iz
Bačke na Ogerskem se pise, da kar Ijudje pomnijo, ni bilo ondi tako dobre vinske letine kakor je letos; kodar so přidělali l^ni 40 veder vina, ga imajo letos
i
200; ker jim
Popotna dva oba mladá, Za sladko vinco dajala Naših mater napajala, Tak dolgo zapeljavala, Da sabo sta jih spravila". Tako jim Anzelj govori:
sodcev pomanjkuje , morajo mošt vlivati v suhe vodnjake „Ustanite berž hlapci vi,
(štirne). „Vedro novega vina vine
piše dopisnik v Pest. no
„je čisto po nic, in, pravijo,
nič. in
da bo
še cenejše"
Po
tem takem ne bojo kupci le vina zastonj dobivali, temuc
še kak nameček, da ga le vzamejo!! Iz Arada pa se pise,
1846, pa
da bo vino kakor leta 1834 in
ker ga je toča veliko vzela. Čudno je to nik
Sedlajte mi konjiceka, Konjica moj'ga belčeka!" Pripasal si je ojster meč. Od meča jermen vis' rdeč; Tako premoćno mi zderči,
malo malo ga bo, Da ogenj mu spod nog perší
• v
pravi dopis-
da druge leta je bilo že pred tergatvijo veliko kupca

Kamor deleč pridirjal je Kjer most forlanski zidan je, Nad mostom kroka ceren vran.
letos pa še nihče ne praša za-nj, zato se tudi nobene cene [ e tjh0 tiho černi vran.
nima.
Od Drave se piše časniku „Aufmerks.", da prav
Ti bom kosilo dobro dal,
m	m
Da si ga bodeš sam jemal". Naprej naprej mi spet zderči Da ogenj mu spod nog perší.
r
V)
n
Kamor predeleč priderci Proti deveti deželi Tje k oštaríi zidani. Na prag' oštirka stala je. Sop ključev v roc' deržala je. Al 'mate kaj sladák terán?,; Mamo čez morje pripelján.
Al v vaši hiši zidani Za mizo pivcov kaj sedí ?u Za mizo sta popotna dva. Popotna dva oba mlada, Sebo ?mata žensko telo,
V	v	"
Žensko telo, mocno lepo. Anzelj v hišo berž hiti In tako pravi, govori: „Bog daj vam vsem veselim biť,. Bog vam pomozi jest in piť!u Po tem potegne ojstri meč, Obema verže glavci preč.
Alenč'ca prav": „gorje, gorje, Oh, kaj bo kaj bo zdaj za mé?* Na konj'ča k seb' jo posadi, Po beli cesti zaderči.	*-' ;
Prehitro mi derčala sta Do mosta spet forlanskega. Nad njima kroka čeřen vran
Le tiho tiho černi vran,
f #
Ti bom kosilo dobro dal, Da si ga bodeš sam jemal, Potem potegne ojstri meč, Alenč'ci verže glav'co preč Letó žene zapomnite,
7
K' svoje možé popušćate I
Zapisal M. V.
Odgovorni vrednik : Dr. Janes Bleiweis
Natískar in založnik : JoŽef Blaznik.