str. 6
.S L OVEN K A"
St. 3
Posmeh.
I.
Misel moja se bojuje
Za uzore svete,
Kot k bogovom bi molila,
Pesmi tke jim vnete.
V zračne dviga se višine
Liki lahna ptica, —
A za njo strupeno smeje
Bedna se resnica.
II.
Tožbe, solze, vzdihe
»tela sem ubozih.
In obupa porog
V licih zrla mnozih ...
O da bi stemnilo
Solnce se nebeško.
Da bi v noč zavilo
To gorje človeško.
Srečni pa smijo se :
Kaj bole te rane,
Ki tvoj brat jih nosi ? —
Nas to nič ne gane ..
Vida.