288
Socijalno-politiške razprave.
Bivša parižka komuna in socializem.
Socijalno-politiška študija.
Spisal dr. V. Zamik.
VIL
Iz Babeufovih naredeb posnamemo,   da je bila njegova osnova ta-le:
Komunistični   red  se  ima polagoma vpeljati.    Vse to, kar občine, šole in blage ustanove posedujejo, preide precej v lastnino  celega „društva";   lastnina  pojedinih oseb pa še le  po njihovej smrti celemu „društvu" pripade.   Skupino vseh teh n&rodnih dober in imanj mora potem društvo skupno  obdelovati;   vsi   dolgovi   in  vsa dolžna pisma  domačinov  do   domačinov   se imajo vni-čiti, dolgove inostrancev ali ptujcev pa celo „društvo" skupno na-se prevzame.    Vsi udje „skupine"  so obvezani vsak po svoji zmožnosti delati,  in ako ne bi kdo hotel, bi se k delu s silo primoral.   Udje vsake občine se imajo zarad  tega razdeliti  v toliko vrst,  kolikor je glavnih oddelkov človeških proizvodov.   Vsaka „ vrsta" ima predstojnika,   kterega   si  sama voli,   vsaki občini na čelu je spet občinsk zastop,   sestavljen iz zastopnikov, izbranih od ravnokar imenovanih vrst; ta občinski zastop ima potem   raznovrstna  dela   razdeliti  In  je ob enem tudi izvrševalec vseh vladinih naredeb.   Cela dežela se ima razdeliti v provincije  in  v okraje z dotič-nimi provincijalnimi in okrajnimi gosposkami.    Najviše vodstvo vsega dela, razdelivanje proizvodov ravnp tako kakor premeščevanje posamesnih udov iz ene občine v drugo pripada državni vladi.    Gotovi pridelki se imajo v  javnih   magazinih    shranjevati   in   iz   magazinov   se imajo spet med konsumenti razdeljivati.    Država sama kot taka ima  vso trgovino z inostranstvom v rokah in vzdržuje  zavoljo  tega^ na   pripravnih   mestih   na  meji velike   zaloge   raznovrstnega   blaga.    Kedar   so   dobre letine,   morajo  se   poljski   pridelki  kolikor  mogoče   v javnih zalogah za čase pomanjkanja nakopičiti. Naredbe, po kterih   občinski zastopniki delo med posamesne občinske ude razdelijo,  imajo  se po postavnem potu določiti.    Ravno tako se ima  po  postavnem potu določiti število ur za vsakdanje delo. Pri izdelavanji te postave se mora gledati, da se delalci ne mučijo in trudijo prekomerno. Ker je skupno življenje veliko ljudi v mestih ravno tako nenaravno kakor nemoralno, morajo vsi državljani v vaseh  stanovati,   kjer   dobijo  vsi  ugodna, prostorna stanovanja in obleko iz enega in istega blaga po enem in  istem  kroji.    Hrana je  skoz in skoz fru-galna in vsakter lišp najostreje  prepovedan,   ker je v protislovji s pravim poklicem človeštva.    Največa skrb se mora obračati na poljedelstvo, ker je to najbolj naravno in človeku najbolj primerno delo.    Od umetnosti in obrtov   se  imajo   samo   tisti   špogati   in   obdelovati, kterih   se  lahko vsakdo  nauči.    Vsa literarna   dela mora nalašč za to ustanovljena gosposka na tanko pregledovati in samo to ,  kar je nenevarnega in obče koristnega v tisk dati in  med posamesne državljane razdeliti.    Odgoja mladeži je zevsema priprosta,   za  vse enaka, in da ne bi že v mladih srcih začela kal neenakosti poganjati,   ne  bi   se  smela  mladež domd v družinah, nego v javnih odgojevališčih odgajati.
To je  načrt  ustroja  komunistične   države   po Babeuf-u.
Kaj bi bila posledica,   ako  bi   se  država po Ba-
beufovi sistemi osnovala? Popolno potlačenje vsake svobode, povsod dovršena despocija in poteptanje ravno tega, kar človeka in njegovo srečo najbolj povzdiguje in oplemeni, to je, znanosti in umetnosti. Jedro Ba-beufove ideje je: da, ker si vsi ljudje ne morejo za jed in pijačo fazanov in šampanjca privoščiti, naj rajše vsi brez izjeme v oblicah krompir jed6 in vodo pijejo; ker ne morejo vsi ljudje taki umetniki postati, kakor Ticijan, Rubens, Canova, Thorwaldson, Liszt ali Pa-ganini, naj bodo rajše vsi prosti mazarji (Anstreicher), kamnotolki in navžarji.
To so tako očividne napake, da nam ni treba na dalje izpeljevati, kako neizvedljiv, fantastičen in v zraku viseč je ves Babeufov načrt.
Že iz začetka teh sestavkov smo rekli, da tiče napake človeške neenakosti ali v človeški naravi, ali pa v umetnem ustroji našega društva. Ker nam je fizično nemogoče zoper naravo delati, ostanejo toraj napake prve vrste vedno nepopravljive in neizlečljive. Ker je pa Babeuf ravno ves ustroj svoje komunistične države proti ustroju človeške narave naperil, ne ostane njegova sistema nič  druzega  kot fantastična nemisel (nonsens).
Za Babeuf-om je drugi znani francoski komunist E. Cabet. Ker je bil pod Dragotinom X. in L. Filipom pri vseh zajotah vpleten, moral je 1834. leta v London zbežati. Se le v prognanstvu je svoje glavno delo spisal, ktero je pod naslovom: »Popotovanje v Ikarijo"*) 1840.1. na svitlo prišlo. Cabet ni v osnovi svoje komunistične države tako brutalen kakor Babeuf. Njegova komunistična država se imenuje „ikarska republika", on dopušča prelazno dobo 50 let iz prehoda iz sedanjega državnega ustroja v njegovo republiko. On je iz začetka tudi za privatno lastnino, še le po smrti vsakega prvotnega „Ikarca" ima ves njegov ime-tek pripasti skupni imovini cele republike. On špoga tudi umetnosti in znanosti, še celo gledišč in parfumerij ne pozabi v svoji osnovi. Povsod mora enojni zakon vladati, on ne trpi niti poligamije niti poliandrije, tudi zahteva povsod vero v enega samega Boga. Pa pri vsem tem je v Cabetovi državi ona sama lastnica vsega imetka, odgojevanje otrok mora biti skupno in javno, nihče si ne more po svoji volji svojega poklica izbrati in javna državna oblast mora nadzirati vse poljedelstvo in vso obrtnijo. Babeufov komunizem je malo drvarsk, med tem ko se Cabetov v glace-rokovicah predstavlja; druzega bistvega razločka pa ni med obema sistemama.
Skoro bi rekli, da je edina lepa prikazen med komunisti slavnoznani Anglež Robert Owen. Mož je skoz in skoz plemenita duša, imel je srce prepolno dobrih čuti in željd naprem celemu človeštvu in bil je celo življenje neizmerno delaven. On je bil sin revnih sta-rišev in je bil primoran kot 10 let stari dečko se trgovine učiti. Pozneje se je vdeležil z veliko srečo mnogih obrtniških podvzetij, kar mu je k precej obilnemu premoženju pomagalo. 1789. leta je prevzel vodstvo pamučne fabrike pri reki Clyde poleg vasi New-La-nark. Delavce te fabrike si je on izbral za predmet svojih poskušinj na polji socijalne reforme. Ko je fa-briko prevzel, našel je delavce v strašnem siromaštvu in v vsakem obziru zanemarjene. Naj poprej je tem revežem lepa ugodna stanovanja z malimi vrtiči segradil, ktera jim je potem brez vsega dobička v najem dal. Napravil je potem veliko zalogo raznovrstnega blaga, ktero jim je po svoji ceni prodajal. Nekoliko delavske plače je vsak teden kapitaliziral, otroke izpod 10 let je vse iz fabrike iztiral v šolo, ktero je bil tudi sam ustanovil. Ure za delo opredeljne je znižal od 16 in 15 na število od 10 na dan.
*) „Voyage en Icarie" par E. Cabet k Londres 1840.
Pis.