Leta 33. po Kr. rojstvu.
Tačas, leta triintridesetega, je živel v Je-ruzalemu majhen Rimljan. Imel je šele osem let, ime mu je biio Julij in njegov oče je bil zelo bogat trgovec. Julij je že zgodaj izgubil mater, zanj je skrbela stara Dina. Bila je po-božna Judinja. Učila je dečka tudi pisati in bruti. Često je z iijim sedela na ploski strebi. Tam se je Julij igral s svojimi Iepimi golobi ali s STOJim belim volčjakom. S strehe je deček lahko yidel tempelj in Pilatovo hišo, utrdbo Sion in palačo kralja Heroda in onstran inestnib zidov goro Oljko in Golgato.
Toda Julij ui Ijubil ne gričev ne lepill pa-lač niti templja. Mali Rimljan je v Jeruzaleinu ljubil samo eno, samo dobrega rabija (učenika) Jezusa. Ko je govoril o Jeznsu, se je vzpel in oči so se mu svetile. Pogosto je dejal Dini: >Ne morem trpeti ne tvojega ljudstva ne tega niesta. Toda rabi Jezus je najlcpši in najboljši med ljudmi, rajši ga imam ko očeta, rad bi inu bil suženj. ln če bi bil rimski cesar^ bi niu iz-ročil svojo krono in ves svet.« —
Bilo jc teden pred veliko riočjo. Julij je Sel s svojiru velikim psom po cesti. Če je bil pes Filaks z njim, je sniel hoditi sam. Nenadoma bo se usuli k njemu dečki iz soseščine. V rokah so imeli vsakovrstne zelene vejice. Nekateri so nosili velike palmove pahljače. »Hej,« je zakli-cal Rimljanček, »kam pa? Ali se greste kralja?«
Toda vpili so mu v odgovor: »O iie! Danes se ne fgramo! Danes je zaresl Dobrcga rabija bomo postavili za kralja, Pridi, pridi z nami!<
Mali Rimljan je obstal kakor kip. Od veselja mu je udarila kri v žareča lica. Toda bil je tudi   razumen.
iKje pa stojita njegova palača in prestol?« je vprašal.
O palači iu prestolu dečki niso ničesar vedeli, tudi niso imeli tasa, zato niso mogli ostati mirni.
»Glavno je,« je zaklical eden med njimi, >da on postane naš kralj. Imamo vendar veliko svetišče, in ko bo Herod pobegnil pred njim, bomo imeli prestol in palačo in vsega v izobiljuk
Otroci so s svojim zmagoslavnim zelenjem odhiteli naprej. Vpili so od veselja. Mali Rimljan pa je sel s pekočimi lici domov. Poiskal je staro  Dino.
In Dina je slišala, da bo rabi Jezns danes postal kralj. jokala je. Julij se je prestrašil. Dina je dejala: »Herod ima svojo kioDO prerad in mnogo vojakov. On bo rabija dal umoriti. In tudi Pilat ima toliko voja-kov; moral ga bo vreči v ječo. Kajli njegov gospod je cesar t Rimu in iie trpi novega judovskega kralja. Ubogi, ubogi rabi!«
Julij je stal ves bled. Nihče ni bil tako dober kakor rabi Jezus, samo on je bil močan in vsemogočen. Ozdravljal je lahko bolnike, obujal mrtve,   izginil je lahko   kakor   duh,   njemu je bil  pokoren  vihar,   bil   je
21
pravi vsemogočni 8og. Zakaj ni mogel premagati Heroda in ne Pilata in ne cesarja v Rimu?
Dina pa je vzela ogrinjalo in sla z dečkom in psom v meato. oli so oprezno, ker niso hoteli v gnečo. Kajti že od daleč so videli, da je tisoč in tisoč ljudi na cesti.
Na vseh vratih in vhodih so stali Ijudje. Vsi so bili radovedni, kakŠen bo Jczusov kraljevski sprevod. Ali ao tudi vojaki z njim? Kralj potrebuje vojakov, konjikov in pescev, in mora biti inocan zoper sovraŽnike.
Dina in Julij sta kmalu našla !ep pcostor na cestnem voglu. Nista stala v gneči in vendar prav lahko vse pregledala do mestnih vrat. Ni trpelo dolgo, ko je prišel novi kralj.
Veietok veselih otrok je valovil pred njim. Otroci so nosili cvetice na drogih ali cvetoče vejice ali palmove paiiljače. Med njimi so korakali pobožni možje in prepevali. Ko je sprevod šel skozi mestna vrata, so peli staro kraljevsko pesem:
»Veseli se, hči sionska! Vriskaj, Jeruzaleni! Kajti tvoj kralj prihaja, prihaja knez miru!«
Slovenci sv. klanjajo Kristusu Kralju na  Stariionu v Ljubljani 30. julija 19Ti   ^^M
Resnično,  rabi  Jezus se ni mogel  pritožiti, ker so trobente molčale. Trobente imajo samo bronast glas, njemu pa so peli svetli,  jasni otrošk^K glasovi, In ko so otroci tako lepo peli, se jim je vse pridruzilo in Jero^H zalem je bil en sam velicasten glas.                                                      ^J
Julij je v ueki ulici videl četo vojakov s sulicami. Trepetal je. Toda vojaki so kmalu videli, da so ljudstvo in otroci odŠli k templju, ter so se obrnili. V drugi ulici je  videl Rimljane,  tudi  ti  so  se  tiho  umaknili.
>AIi vidiš, Dina, nihče si ne upa zoper rabija Jezusa, vsi se ga boje!« je dejal deČek, Dina pa je komaj slišaia. Videla je prihajati kralja.
Pravkar   je   jezdil   bliže.  Preprost  sivček  je  bil   njegov   prestol.  Na njem je sedel velik   in  lep. Vsi  njegovi prijatelji so  nosili palme,  okoli njega je bilo eno samo pobožno petje in vzklikanje. In ko je bil že mimo,__ je  dejal   Julij;   »Dina, ali si videla?  Debele   solze   so   se  rau   usipale  PQfl| licih. Zakaj je jokal? Ali sme kralj jokati pred ljudstvom?«                i^H
Diua je motcala. Obrisala je dečku oči in tiho z njim odšla. Kajti zdaj 6o prišli ubožci, tudi oni so hoteli spreinljati svojega kralja; bil je njih najboijši prijatelj. Za njim so prišli hromi in slepi, ubogi starčki in bebci. Ali bo vsem pomagal?
Deček pa ni ničesar vec ne videl ne slišal. Vedno mu je bilo žalostno lice   dobrega   rabija  pred   očmi.  Zakaj,   zakaj   vendar je tako jokal? —
Zvečer je Julija napadla vročica. Dina je bila vedno pri njem, ln ker je bil oče na potovanju, je zelo skrbela za svojega malega gospodarja. Drugo jutro je bilo bolje. Toda deček je bil tako iiemiren. Ni popustil, hotel je po vsej sili v mesto. Dini je rekel: >Pusti me, da se igram s Filaksom pred hiŠo, ti pa pojdi k templju in poslusaj, kaj se je včeraj zgodilo, kje zdaj stanuje rabi Jezus? Kje ima palaco? Kaj delata Pilat in Herod? Ali Že ima vojake?c
Dina je šla. Julij pa je poiskal otroke. Igrali so se spet kakor vče-raj, samo da je bila to resDična igra. Na nialem osliču je sedel deeek, ki se je drl od strahu, da ne bi padel. Julij je zavpil: >Predrzne opice ste, čemu vse posnemate. Rabi Jezus se ni brez vzroka jokal!«
Otroci so obstali. Velik deček je zaklical: *Ti, Rimljan, igrati se pač smemo! Ali ne veš, da z rabijein Jezusom ni nič. Njega iie moreš upo-rabiti za kralja; nima ne kraljice ne vojakov ne zlate krone, nič. In Heroda ni umoril in niti enega svojih sovražnikov. Moj oce pravi, da bi bil dober za zdravnika, kot kralj pa ni nic vreden.«
Udarec s pestjo je zaprl gobezdaču usta. L'e bi ne bilo Filaksa, bi se bil razvil pretep. Vsi so poznali psa, niti eden ni dvignil roke proti Juliju. Toda igre je bilo konec.
Ko se je Dina vrnila iz templja, je deček Iežal ihtec oa svoji po-stelji. Filaks ga je v zadregi gledal. Dina je pokleknila pri blazini k dečku in jokala z njim. O, šlo je resno, prav resuo za življenje dobrega rabija.
Njegova smrt je bila sklenjena stvar. Dina je to slišala od tempelj-skega duhovnika. Še pred  veliko nočjo mora umreti.
Ko je Julij to slišal, je planil pokoncu. Obrisal si je solze in od-ločno dejal: »Pojdiva v Betanijo k njegovemu prijatelju. Morda ga najdem in potem mu dam Filaksa in nibče si mu ne bo upai kaj žalega storiti.«
Toda že na stopnicah se je deček zgrudil. Dina je klicala na pomoč in šla po zdravnika. Smrtno bolau je leŽal mali Rimljan v blazinab. in trpel. Zdravniki mu niso mogli pomagati.
Napočila je huda noč. Med svojimi bolečinami je deček klical rabija Jezusa. Proti jutru je šepetal: »Včeraj so mu zaprli tempelj, danes mu zapro vse studence. Toda jaz in Filaks, midva sva Rimljana, nama ue sme Herod ničesar ukazovati. Meh vina mu poneseva, kruha in sadja, saj je tudi pri poganih.«
In Dina je poklicala zrestega sužnja ter mu naročila: »Pojdi in po-išti rabija Jezusa ter mu reci: neki rimljanski decek leži na sinrt bolau iu njegova uboga streŽnica prosi za pomoč.« Moral je vzeti s seboj srebrn vrč vina in košaro s kruhom in sadjem.
Suženj je našel rabija. Sedel je pri zaprtera vodnjaku med ubozci in bolniki. In mož je izvršil narocilo, dal kralju ul>ožcev jesti in piti. Ta pa je razlomil kruh ubožcem m ponudil vrč bolnikom ter jih okrepčal. Sam ni ničesar   zavžil. Toda možu  je naročil  na  pot pozdrav   in  zahvalo.
Sredi noČi pa se je v sobi, kjer je Juiij ležal v vročici in bedela stara Dina, vse razsvetlilo. In tu je stal rabi Jezus, velik in lep. Diua je
23
pripognila svoje čelo prcd njim do pisane preproge na tleh ter poljubila rob njeguvega plašča.
in rabi jezus je sedel k bolniski postelji in poiskal njegovo malo vročično roko- Dečku je bil kakor oče dober. Julij bi bil rad razprl oči, pa ni mogel. S težkim jezikom je truduo jecljal: >Tako Te ituam rad, kralj, tako Te imam rad.U...
Več ni spravil iz sebe. Rabi Jezus ga je blagoslovil ier mu napravtl sveta znamenja na čelo, usta in srce. Nato je tiho govoril z Oino ia od-sel. — Nibče ga ni videl priti, nihče ga ni slišal odhajati. Diua je bila srecna kakor Še jiikoli v živijenju. Julij je tiho spal cfo jutra.
Prišla je areda in v Jeruzaleinu so skrivnostno šepetaii Judovo ime. Mali Rimljau se je premetaval v vroČici,
Prišel je četrtek in na Sionu je bila velikonočna veČerja. Diaa je stala brez moči pri postelji bolnega dečka, tako je trpel.
ZnoČilo se je in vrt Getsemani je vide! najstrašjiejše muke m irplje-nje. Trd in mireu je ležal deček. Dina je sklepala roke proti oebu.
In nato je napočil petc-k. Že zjutraj je čudua tesnoba ležaia v ozračju, kakor ječanje in jok je tiščalo skozi zidove. Sonce se je zdelo, da je bolno. Opoldne se je stcmnilo. Čez eno uro 50 bobneli potresi \z globin in se čez eno uro je ves Jeruzalcm vpil od groze. In nato se je sliJal tako strasen ktik, kukor d« zamira vse življenje. To je bil tisti bip, ko je rabi Jezus na Golgati dotrpel,
Takrat se je Julij prebudil v novo življenje. Bled in truden je iskal Dino. ?Dina, kaj se je zgodilo?* je vprašal.
Stara zvesta Dina pa se je izognila. Od sužnja je bila izvedela, kaj se je zgodilo v Jeruzalemu. Toda to bi biJo mnlejra dečka umorilo. Radi tega je dejala: >Rahi Jezus je bil pri tebi, Julij, ali si ga spoznal?« Nato je idvrnil Julij: »Dina, rabi Jezus je mrtev. Za Ijudi je hotel umtcti, strasno je trpel. Vse vem. Toda zdaj je dovrisil.«
Dina se je prestrašila. Kakšna čudna bolezen! Toda deČek je nada-ljeval: »Hotel je, du sem zbolel. Jaz bi jih bil pobil, vse, ki so ga tako mučili. In pga bi nanje uašcuval! ln potem bi nae bili umorili! Tega rabi Jezus ni hotel, zato sem moral biti bolan.c
Mirno je segel po sadju iu opečencu in jedel. Nato je prinesla Dina srebrni vtc g pijačo. Resnicno, blagoslovljena je bila! /. vsakim pozirkom sta rastla življeuje in moč v dečku. ln ko je zašlo sonce velikega petka, je vstal čudno moČan s postelje in prosil: »Pojdiva, Diaa, pozdraviva ga v njegovem svetem grobu!* — Mesto je bilo tiho kakor v mrtvašnici, ko je šel mali Rimljan s svojo strežnico b grobu. Nihče ju ni srečal. Videla pa sta globoke razpoke na cestah, bile so od potresa. Niti gtraža pri vratih ni bila na mestu. Vse je bilo zmedeno in zmešano.
Glej, — kaj je prihajalo tam? Žalostcn sprevod jokajočih žen jima je omahoval naproti. Dina je zašepetala: »Julij, tam grt' rabijeva mati, tam seatra La2arjeva!« \n decek se je vrgel Da ila, dotaknil se s čeloin prahu ter pozdravi] žalostno mater.
Pred grobom se je zasmejaJ: jO,« je vzkliknih >ta kamen naj zadrži rabija? Vse gope na svetu ga ne zadržijo, skakale bodo pred njim kakor jagnjeia!«
Dolgo je ležal otrok v prahu na obrazu in molil. Nato se je dvig-nil, zahvalil se vojakom in rekel: jKo bo rabi Jezus vstai, pozdravite ga in mu recite, d& ga mali Himljan Julij pricakuje iu cla se v njegoveir srebrnem vrču iskri dfagocen napoj za dobrodošlico!«
Id potem. ko je sonce priŽgalo tretji dan, je bila velika uoč.
24