M. Iljin Priroda in ljudje »TRIKRAT DEVET NARODOV« V nenavadno deželo so zašli sovjetslci učenjaki, ki so prišli v afganistan6ke go-re Tam je /se nenavadno: hiše. Ijudje, njihov jezik in običaji. Popotniki so našli mesto, ki se ne raz-prcstira v dolžino in širino, marveč v dolžmo in višino V tem mestu ni hiš marveč so namesto njih votline, in sicei ceiih dvanajst tisoč votlin. razvršrenih na šestih pohcah. Vse vznožje gore je razjedeno — votlina ie ob votlini, neka-tere so prirodne druge umetne Od po-lice do police vodijo v skalo vsekane steze Dve votlini sta mnogokrat večii od ostalih Teh dveh niso izsekali v qoro za Ijudi. marveč za boqove V vsaki se dviga prav d o svodov, v vsej višini mesta, velikanski ki^ Bude; eden je vet-ji, drugi manjši. Večji Buda je visok 53 metrov. Popotniki so Dar'i vas, ki \e podobna osjemu sat^u V njG* so razvrščene oa kole oprte lesene zgradbe v nadstropiib druga nad drugo Od nadstropja do nad-stropja od ulice do ulice vodijo stopni-ce. Te vas; od spoda ni moaoče opaziti Kc so se ii popotnik: približali 1e sprva niso zagledali Ce jc hore^ videti tnoraš nagniti glavo nazaj Vas visi visoko na rebri. kakor da so ^o tja zanesle ptice Svojevrstna so mesta in vasi v tej de-želi. In tudi Ijudie so svojevrstni Pre-bodiš nekaj ur in vse se spremeni'. jezik noša, hise in ceio barva kože, oči ter las pri ljudeh. Ruska pravljica pripoveduje o »trikrat devetih deželah«. Tu pa imamo »trikrat devet« narodov v eni deželi. Tu je na primer vas, v katen so vse hiie lesene in razvrš^ene v nadstropjih V sosedni vasi p^ imaio hiše kamnitne temelje in ilovnate stene. V tej vasi go-vorijo jezik »farki«, v drugi jezik »pu-štu« v tretji jezik Kafirov V prvi ime-nujejo sonce »avtub« v drugi »jelmar« v tretji »sun« Prebivalci dveh sosednih vasi se med seboj ne razumejo in so tudi po zunanjosti različni. eni so po bePh obrazih in plavih bradah podobni Evro-pejcem drugi pa so črni kakor Črnci En: nosiio pisane halie, široke hlare in turbane na glavah. drugi hodijo kakoT praljudje okoli v kožah ki nimajo roka-vov, marveč samo luknje. Kako je prišlo do tega, da so se znašii v istih gorah ti različni narodi z različ-nimi jeziki in običaii? Kdo je pogna] v gor po ravninah ob vznožju gora. In tam v novi domovini za visokimi gorami so ohranila svoje 6tare bbičaje, svoi jezik, svojo nošo. Ohranils so tudi tiste rastli-ne ki so jih gojila v preišnji domovini. Hudo je bilo poljedelcem med skalami in prepadi Vsak najmanjši prostorček so si prizadevali očistiti in spremeniti v polje. Imeli so polja, ki so obsegala sa-mo po nekai kvadratnih metrov. Tako se je naseljevalo v gorah pleme za pleraenom, kakor na stopnicah lestve. Vsako ie živelo samo zase, ločeno od drugega Niti sosedje se niso med seboj obiskbvali — težavno je biio lesti čez gorske prelaze povrhu pa so se begunci bali zlesti iz svojih brlogov Prebivalce sosedne vasi so imeli v drugi vasi za razbojnike. In v te vasi, podobne gnezdom. brlo-gom in uljnjakom, so se odpravili so-vjet6ld raziskovalci. Majčkene njivice. zeleni otočki v do-linah ob gorskih potokih so kavor nalašč zanje ohranili rastline davnih poljedel-cev. DOMOVINA ZITA Tako so sovjetski raziskovalci našli dcmovino mehke pšenice. Za visokim zidon gora so spoznavali po dolinah :n po obronkih kar naprej nove in nove vrste pšenice. Pri em vrsti 1e klasie rdece, pri drugi belo, pri tretji modro, pri četrti črno. Ž enega klasa sr-ši^o prst dolge rese, drugi ima kratke rese. tretii jih sploh nima. Ta klas je nežen in mehak, drugi raskav in krhek; ta je pokrit z žametnim pubom, oni pa je goi, Tudi zrna so najrazličrejša: ta so dolga, ona jajčasta, tretja so skoraj okrogla, ena so velika, druga srednja, tretja majhna, ta so bela, ona rdeča. Na enein in istem polju je po Det-najst do dvajset vrst. Pritlikave pšenice, ki velja za zelo redko rastlino, s6 bi.a tu cela polja. Zbirka raziskovancev se je neprestano apopolnjevala z novimi vrstami, ki jih učenjaki fe niso poznali in <•- katere je bilo treba izmisliti imena, 6lovesna la-tinska imena, kakoi pristoji rastlini. Do-bile so na primer imena: Triticum vulgare Cabilicuro Vav. Triticum vulgare Heraticum Vav et Kob. Triticum vulgare Badahchanicum Vav et Kob V teh imenih so spojene besede *;eh narodov in treh vekov Triticum vui-gare sc imenuje mehka pšenica v jeziku sta-rih Rimljanov. Kabul, Herat in Badahšan so imena af-ganistanskih tnest in pokrajin ki so ohranile §e do današnjih dni srednjeve-šv' obraz. Vav. in Kob 6ta kratici za imeni so-vjefskih učenjakov Vavilova in Kobele-va. MUZEJ NA TRGU Minula stoletia ne izginejo brez sledu. Preteklost živi še nadalje sredi sedanjo-sti. Še dandanes so na zemlji mesta. kl so ostala prav taka. kakršna so bila pred stoletji. O Heratu nam pripoveduie akademik Vavilov naslednje: »Netlakovane in nerazsvetljene ulice. Pri vsaki hiši v tesnih ulicah Herata -o odtočne greznice. Nepazljiv pešec tvega, d& ga polijejo z nesnago. . V večjib ulicab se zbira nesnaga po žlebovih v tnajhne miakuže. ki so zarasle z vodnim rastliniem — to so zelena iezera Herata. Iz teh uraazanih mlakuž zajemato pitr.o vodo za liudi in iivali. V pol.tnih m?-secih je v Heratu nezno~en sr ad.« Pred tri sto štiri sto leti je bil Pariz prav takšen Ni poznai uličnih svetiik, Tudi tlaka ni bilo Sredi ulic so bili od-toČTio žlebovi Venomer se ie sliša! klic. »Gare 1'eau!« (Pozor na vodoM Vcvda' Tp je bila prenežnb beseda za pomije. kl so iih zlivali iz oken Obranil se ie dnevnik ueke nemške princese ki ie odpotovala s svoiih qra-ičin v Pariz. Na ulicah po katerih se je vozila. je bil toiikšen smrad. da se ie v kočiji onesvestila Afganistanska meeta in vasi so živa zgodovina narodov njihov^h noš, dalov-nil orodij in krlturnih astlin Trg v afganistanskem tcestu ie najzani-m«veiši muzei T tetn muzeiu niso predmeti v stekle-nih otnarah. roarveč ležijo kar na tleh, Gore melon in granatnih labolk kupi če-bule. korenia qraha repe in redkve. z žitom nabiti r.,ehovi iz ovčie kože — vst to so redki vzorci. po katerih lehko proučuiemo zqodovmo Tu lahko ^ledimo vsei zgodovinl me-lone, granatnega labolka. oreha ln qraha začenšj od divie melone. divjega granat-nega jabolka, diviega oreha in divieaa graha Tu so repa, špinača in leča doma, vrodnem kratu. Tu dobiš iahko prav do-cen; vse v;ste. kakrsne hočeš. s katerimi koli znariltiostmi in svojstvi. Vse ti '.ežijo tu pred nogami. Treba ti je samo izbirati